477
Dr. Gr. Pečjak: Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga. Resnice katoliške vere. Cena vezani knjigi K 2"80. Založila Katoliška Bukvama. Ljubljana 1909.
Alojzij Stroj: Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve. Cena vezani knjigi K 1'40. Založila Katoliška Bukvama. Ljubljana 1907.
Toliko šolskih knjig je založila samo Katoliška Bukvama, skoraj vse v enem letu. S tem si je pridobila veliko zaslugo za poslovenjenje naših srednjih šol. Lahko tedaj trdimo, da bi brez požrtvovalnosti Katoliške Bukvarne marsikatera gori navedenih učnih knjig letos še ne mogla zagledati luči sveta. O marsikateri, zlasti o poslednje navedenih knjigah za verouk, bi radi izpregovorili obširneje, toda nam ne dopušča prostor. Upamo, da se najde prilika pozneje. Za sedaj častitamo samo gospodom pisateljem in založniku in želimo vsem mnogo uspeha pri kulturnem in izobraževalnem delu za mili narod slovenski.
Dalje  sta izšli:
M. Pire: Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol. Cena vezani knjigi K 2"60. Založilo ,,Društvo slovenskih profesorjev". Ljubljana 1909.
Anton Jeršinovič: Livijev komentar. Ljubljana 1908. Založilo ,,Društvo slovenskih profesorjev".                 Dr. L. L.
Dr. K. Capuder: O luteranstvu na Goriškem. (Letno poročilo drž. gimnazije v Gorici, 1909.) Str. 1—29. — Ta razprava se nam zdi važna dovolj, da jo posebej omenjamo. Za slovstveno zgodovino važni so nekateri novi podatki o Trubarju. Za našo politično zgodovino tako važna doba protestantskega gibanja je obdelana v njej od nove strani in na podlagi doslej še nerabljenih virov. Izobraženejši mladini bo služila ne samo v prijetno in poučno berilo, ampak tudi za vzor, kako se pišejo temeljite znanstvene razprave.
Dr. J. Arnejc: De origine et vi vocis „tamen". Posebni odtisk iz letnega poročila c. kr. drž. gimnazije v Mariboru. L. 1909. — Slednjič omenjamo še to latinsko razpravo našega rojaka, ki se odlikuje po svojem jedrnatem jeziku in pregnantnem izražanju. Moderni jeziki v tem oziru pač ne dosegajo latinščine.
prevodu. Napotnikova razprava o svetem Pavlu spada med najboljša dela, kar se jih je na tem polju sploh kdaj napisalo, in je pravi vzor, kako se pišejo dobre hagiografije. Brez vsiljivega moraliziranja govore neprenehoma samo viri in nam kažejo 'velikega apostola v vsej njegovi postavi. Razprava je oprta na široko  podlago  in nam slika svetega Pavla v zvezi z
STOLNA. CERKEV V TORUNjU
vem tedanjim kulturnim in duševnim razvojem človeštva. Naj bi bil ta prevod nov kamen k praktični kulturni vzajemnosti Slovencev in Hrvatov!
CS96S3
Hrvaška.
Dr. Mihajlo Napotnik: Sveti Pavao, apostol svijeta i učitelj naroda. Njegovo življenje in delovanje. Opisao dr. Mihajlo Napotnik, knez i biskup lavantinski. Pohrvatio Marko M. Majevič. Preštampano iz „Katoličkoga lista". Cena K 1*20. — Veseli in ponosni smemo biti, da je krasno delo našega slovenskega vladike zagledalo luč sveta tudi v hrvaškem
Slovaška.
Ta zem vabna . . . Povest. Napisala Timrava. Odtisk ze „Slovenskych Pohladov". Turč. Sveti Martin. Tlačon a nakladom knihtlačiarskeho učastinarskeho spolku. Str. 32. Cena 24 v. — Slovaška pisateljica Timrava je vstopila na književno polje pred dvanajstimi leti. Njen prvi spis pod naslovom „Pomocnik" je izšel v mesečniku »Slovenske Pohladu" (XVI. letnik).

Timrava je prišla v slovaško književnost kot dovršen talent; o njej se ne more reči: v tem spisu se začenja njen razvoj in v onem se že kaže kot dovršena pisateljica. Vsi njeni spisi so dobri in predvsem izvirni. Timrava ima svoj način opisovanja, svojo dikcijo, ki
HLFRED   ROCKEFELLER najbogatejši mož na svetu
pa je malo vzletna, tupatam težka, in je po mojem mnenju edina napaka njenih povesti. Ako bi njen jezik bil bolj gladek, lahek, bi bili spisi Timrave pravi biseri v slovaškem slovstvu . . . Snov svojim povestim črpa iz domačega slovaškega življenja; značaje, tipe, karikature, situacije riše tako, da čitatelj vidi pred seboj pravo resničnost. Timrava ne zajemlje iz svoje notranjosti, ne išče v njej analogije. V njenih povestih nastopajo ljudje dobri in hudobni; njih življenje je preprosto, kakor pač je življenje ljudi, živečih v tihih vaseh. Umetnost Timrave ni da bi navduševala; ona vabi k sebi tiste, ki ljubijo življenje z vsemi raznovrstnimi malenkostmi, ki so prijatelji resnice in resničnosti. Najnovejša povest izpod peresa Timrave ,,Ta zem vabna . . ." ima moralno in umetniško vrednost. Povestica je zdravilo zoper izseljevalno bolezen Slovakov, je dokaz slovaškega preganjanja in iz preganjanja izvirajočih zmot. Čitatelj se kar čudi, kako more takšno, domovini zvesto ljudstvo hoditi v tujino, ki je polna nevarnosti in negotovosti. Ako se bo povestica čim največ med slovaškim ljudstvom razširila, ni dvomiti, da doseže svoj namen, da omejuje izseljevanje Slovakov iz domovine.
Spisij Mikulaša Št. Ferienčika. I. ,Jedlovsky učitel." Povest zo života Slovakov. Turč. Sv. Martin. Str. 184. S podobižnou autora. Cena 70 v. — Mikulaš Št. Ferienčik spada k starejšim slovaškim pisateljem; njegovi dobri spisi so že skoraj pozabljeni. Zato je slovaško tiskovno in zalagateljsko delniško društvo začelo izdajati zbrane spise tega dobrega, napol pozabljenega pisatelja. Prvi zvezek je predkratkim izšel. M. Ferienčik je uredoval v Budimpešti „Peštbudinske Vedomosti", spisal je več povesti in veseloigro „Pravda predsa zvitazi". Ferienčik je pisal sveže, zabavno; njegovo pripovedovanje je neprisiljeno, tendenca plemenita. Poučeval je, kratkočasil in povzdigoval. Povest „Jedlovsky učitel" ima vse prednosti njegovega spretnega pisateljskega peresa.
Sobrane diela Svetozara Hurbana Vajan-skeho.  Tlačon  a  nakladom knihtlačiarskeho  učasti-
narskeho spolku v Turč. Sv. Martine. L, II., III., IV. in V. svazok. — Slovaško tiskovno društvo se je lotilo kulturnega dela; začelo je namreč v sedanjih za slovaško književnost neprijaznih razmerah izdajati zbrane spise najboljšega slovaškega sodobnega romanopisca Svetozara Hurbana Vajanskega. Spisi izhajajo v krasni obliki in jih je že iz«šlo pet> obširnih zvezkov, ki obsegajo samo daljše romane; pride pa na vrsto vse, kar je sloviti pisatelj spisal: potopisi, verzi in novele. — Vajanskrj je v svojih romanih in povestih odličen predstavitelj slovaške inteligence iz dobe prvih poizkusov tistega avstro-ogrskega dualizma, ki-je ogrske narodnosti na rokah in nogah zvezane izročil madžarskemu despotizmu na milost in nemilost. Vajansky riše vse lepe strani le-te inteligence, ne taji pa tudi njenih napak in njene pasivnosti. Njegova mesteca, gradovi in vasi so opisane natančno po turgenevskem načinu. Spisi Vajanskega niso objektivno-umetniški, ampak so naravnost tendenčni; oni pripovedujejo, se bojujejo, opominjajo in svare. Osebe Vajanskega so v resnici žive, iz mesa in krvi; njih dušeslovna stavba je brez napake, tupatam naravnost virtuozna. Vajanskij je sicer protestant, ali globoko krščanski duh brez vsakega, tudi najmanjšega sovraštva do katoliške Cerkve, resničen konservatist, kateremu so svete reči nedotakljive, ki ne dovoljuje, da bi moderna veda razdirala od pradedov podedovane svetinje; ni izmed onih,   ki bi po čisto fizioloških  in bioloških   pojavih
RLFRED   TENNYSON
razlagali vse to, kar so naši pradedje smatrali za nad-zemeljsko. In to je menda vzrok, da ponekod Vajanskega prezirajo, moža, ki je preganjanje in ječo pretrpel za svoj narod.
Basne   Jana  Holleho.    Svazok  I.  Turčianskij Sv.   Martin.   Vudami   knihkupecko - nakladatelskeho