Letnik IV.
m*
ilustrirani
glasnik
Letno stane 8 K [ena šteuilka ZD uin.], za nemčijo 10 K, za druge držaue in Ameriko 13 K. — Slike in dopisi se pošiljajo uredništuu „Ilustr. Glasnika" u Ljubljani [Katol. Tiskarna], naročnina, reklamacije in inserati na uprauništuo.
Izhaja ob četrtkih Qf 22. novembra 1917
Metalni top za bombeT ki so ga Italijani zaplenili.
Ljudje od Soče.
Spisal Stanko Bor.
VIL Mora.
mirni noči sem se sprehajal po cesti, mislil svoje misli, kakor jih mora misliti človek v mesečni noči ob naši Soči, odganjal misli, da je le z nočjo nastopil mir, in se hotel vživeti v prizor: Študent potuje ob Soči j mesečna noč, šumenje Soče — tajinstvena pesem — vsenaokoli tih mir, vse naokoli z mesečino tako okrašeno, da bi moral misliti, da hodi po deveti deželi. Glej krasoto, ki je razlita po drevju, grmičevju, po beli cesti, po modro zeleni vodi, po zelenih vrtovih, po belih hišicah! Čuj šumenje oboževane reke, razloži si to šumenje in poslušal boš pesem, kakršne še ni zapel pesnik in uglasbil skladatelj! Uživaj tihi mir, zakaj takega miru ne najdeš na svetu! Ali si moreš misliti, študent, lepšega koščka zemlje, lepše noči, blažilnejšega miru, kot tu ? Deveta dežela . . . Zakaj ti je hudo, zakaj ti je vedno hujše, zakaj si vedno nemirnejši? Ali ni to deveta dežela? , . .
Nevede sem zavil v vas in po vasi in se streznil, ko sem zagledal v mali
hišici luč. Pomislil sem, nato odprl priprta vrata in vstopil.
»Dober večer!«
Postarna ženica se je sukala okoli ognjišča, osivel mož je sedel v temnem vežnem kotu, oklepal z rokami kolena in zamišljeno strmel na ognjišče. Ko sem pozdravil, sta se prestrašila, starica je prevrnila kozo in polila ogenj, mož je naglo vstal in stopil proti meni.
»Kaj bi radi?« je vprašal.
»Pravzaprav nič! Na izprehodu sem zapazil pri vas luč, zahotelo se mi je domačega razgovora in sem vstopil.«
»Jej, kako čisto po naše govorite!
Gani se, stari, in prinesi gospodu stol iz sobe !« je rekla starka.
»Ni treba, saj lahko tu sedim! Kar podomače !«
Primaknil sem nizko pručko k ognjišču in sedel nanjo.
Mož je sedel na svoje prejšnje mesto, ženica je znova zanetila ogenj.
»Kuhate večerjo?«
»Da, večerjo! In kosilo in zajterk in vse, ker samo ponoči smemo kuriti. Oh, težki časi!«
»Kaj sta sama pri hiši ?«
»Sama! Sin je na vojni, hči je omo-žena na oni strani Soče. Od sina nobenega pisma, od hčere odrezana in kot po prepadu ločena. Ves dan sem presedela na vrtu in neprestano gledala na njeno hišo. Saj vem, da bi je ne mogla videti z oslabelimi očmi, ali videla bi rada, da bi se kaj zganilo pri njeni hiši, da bi zaprla vrata, ali odprla okno, da bi razobesila perilo, da bi dala kakršenkoli znak od sebe. Pa sem presedela in gledala ves dan zastonj. Mrtva in kot izumrla je njena hiša, niti listič se ne gane na njenem vrtu, še mačka se ne plazi okoli hiše, petelin ne vodi kokoši po dvorišču , . . Moj Bog, kaki časi!«
Obrisala si je s predpasnikom oči, pihnila v ogenj, se ozrla — kakor boječe — na moža, in nadaljevala tišje ko prej.
»Skrb za sina in hčer pleše neprestano po glavi, stiska srce. Ne mine tre-
nutek, da bi ne mislila na njiju. Kot v mučnih sanjah hodim okoli, primem kako stvar v roke, pa v hipu pozabim, zakaj sem jo prijela — na hčer sem se zmislila; stečem na vrt in gledam na ono stran, moram, moram zapaziti kak znak od nje — mislim; in ko zrem, zrem na njeno hišo, da se mi temni od napenjanja pred očmi, mi naenkrat presune srce bridka misel: Kaj pa z Janezom? Njena hiša je še nedotaknjena, ne bo tako hudo z njo kot z njim. In hitim nazaj v hišo, da po-iščem njegovo zadnje pismo. In od njegovega pisma hitim na vrt, da pogledam na njeno hišo. Tako je podnevu, ponoči
ne morem spati; če za trenutek^zaprem oči, vidim Janeza smrtno ranjenega na bojišču, vidim, kako se ruši Metkina hiša, kako steza sirota roke za pomoč na to stran; ali vidim samoten grob, lesen križ na njem, ali se mi zdi, da sedim na vrtu, gledam na ono stran, pa ne vidim Metkine hiše, brez sledu je izginila . . . Gospod, strašno je to , . .«
Zakrila si je obraz, telo se ji je streslo kot v krču. Ozrl sem se na moža. Topo je zrl po veži, nepremično sedel, najinega pogovora kot da ni slišal.
»Vse naj bi še bilo, da ni vsaj stari tak. Ne spregovori besedice, da ga na kolenih prosim za njo. Plazi se okoli hiše kot megla, presedi cele ure na vrtu, zre za granatami in šrapndi, kot da ga prav nič ne brigajo in ga ne morejo raniti; če mu dam jesti, je, če mu ne dam, ne je; ne reče ni besedice, molči, vedno molči, že par dni molči. O, ta molk!«
»Oče, ali bi kadili dobro cigaro ?» sem ga vprašal, stopil k njemu, mu jo ponudil in prižgal.
»Hvala!«
»Tak pogovori se kaj s prijaznim gospodom! Kaj si bo le mislil o tebi, ker samo molčiš?«
Nerodno, v zadregi, skoro plaho me je pogledal, porinil skoro pol cigare v usta, obrnil pogled v temen vežni kot in rekel tiho: »Kaj je novega po svetu?«
»Vojska je; nekateri pravijo, da to ni več novost, zato ne vem nobene novosti, ki bi vas zanimala. Časniki pridejo teden pozneje . . .«
»Ali dobivate časnike ?«
»Že dobim sem-intja katerega!«
»Kako je v Galiciji ?«
»Zmagujemo! Od zmage priGorlicahne-prestano zmagujejo!«
»Seveda neprestano zmagujemo, mi vedno zmagujemo! Ali je bil pri zmagi pri Gorlicah sedeminde-vetdeseti polk zraven? Ali je bil pri drugih zmagah zraven ? To bi me zanimalo !«
»Tega pa ne vem!« »Vidite,vedno, kadar zmagamo, se mi poraja misel: Ali je bil pri zmagi sedem-indevetdeseti polk zraven ? Moj sin Janez služi pri sedem-indevetdesetem.« Molk.
»Kdaj pa smo zmagali pri Gorlicah —• ali kako ste že imenovali tisti kraj ?«
»Začetkom maja.«
»Glejte, zadnje pismo od njega smo dobili sredi aprila. Je že bil zraven pri tisti zmagi pri Gorlicah . . . začetkom maja . . .« Zadnji stavek je govoril poltiho in kot sam zase.
»Kaj bi obupavali, če ni pisma! Je pač križ sedaj s pošto, ko ste tako med dvema frontama, med dvema ognjema ...«
»Stisnjeni smo v kletko, kletka postaja vedno ožja, vi jo pritiskate od ene strani, Lah jo pritiska od druge. Ne moremo dihati v njej, od vseh strani seda nekaj na
Pod Učko goro. (Dalie)
Slika iz časa francoske vlade. — Lea Fatur.
nas, nas tlači k tlom, nam jemlje sapo .. . Sinu bi pisal — ne smem! Ne smem stegniti roke iz kletke, vi ne dovolite. O hčeri bi rad zvedel, kaj, kako — ne morem! Lah bi me nakrcal, če bi stegnil roko iz kletke ... 0, kako seda vedno težje, vedno obupneje nekaj na nas, nas tlači in pritiska k tlom . . .« Zgrabil se je za prsa, kot da ga res tišči v njih, in zaze-val, kot da hoče široko dihniti. Ali kot da noče sapa skozi grlo, je spačil obraz. Mučno mi je bilo gledati ga.
Naenkrat se je stresel, planil na noge, kot s silo odtrgal roke od prs in sunil z njimi v zrak, kot da hoče nekaj odgnati proč od sebe.
»Mora . , . mora . , .« je zahropel.
Prvi vtis je bil, da se ga je polotila hipna blaznost. Žena je glasno zajokala.
Pogledal je na njo, pogledal name, ki sem kot prikovan stal ob njem, zamahnil z roko in
s počasnimi koraki odšel v mesečno noč.
»Čemu drezaš v odprto rano ?« me je prešinila misel in osramočen pred samim seboj, sem se hotel izmuzniti iz veže.
»Ostanite ... ne hodite ... postoter-jena mora sede name in nanj, ko bova sama, ko bo molčal . . . Črne kave vam dam!« je govorila starka skozi solze.
»Drugič, mati! Z Bogom!«
Naglo sem odšel.
Njegovo hropenje: Mora , , . mora .,. se mi je zarezalo v ušesa in zvenelo neprestano in zbadajoče v njih.
Zunaj je v lahnem vetriču šepetalo drevje: Mora .. , mora . . . Na beli cesti — se mi je zdelo -»- vidim z velikimi rdečimi črkami vse polno napisov: Mora,,. mora . . . Ali ne leži na belih hišicah nekaj težkega ? Mora . . . mora . . , Ali si moreš razložiti zamolklo šumenje modrozelene reke ? Mora . , , mora . . . Ali sedaj veš, zakaj je bilo študentu vedno tesneje pri srcu in je bil vedno nemirnejši ? Ali čutiš, kaj visi v zraku, kaj je primešano bajnemu večeru, da ne deluje, kot večer v deveti deželi ? . . .
Mora . . , mora . . .
Marko je ostal trd. Kupil je prstan v Zlatarski ulici na Reki, izprosil je dekle od staršev — zapustil bo očeta in mater, pa ne zapustil zaročenke.
Zaveslal je med skale, ki skrivajo luknje in jame, neznane carinarjem, dobro znane beguncem in skrivačem, privezal je čoln na zarjavel obroč, ki je služil že
S soške Ironte: Vhod v kaverno višjega poveljstva. Telefonske žice le?o in desno vežejo poveljstvo s posameznimi oddelki soške fronte.
davno umrlim rodovom, in stopil je na izdr-sano skalo z urnimi nogami. Zdaj do stezice — in navzgor. Kaj me prijemlješ kopina, kakor svareča roka? Ne poznaš ribiča, ki se vrača s svojim plenom z lova ? — Glej, luč me čaka tam gori in kratko je odmerjen beguncu čas . . .
Kopine in kamnje. Trdo stopa v čevlje
obuta noga, niso čevlji za tako pot, Marko .. . Kaj, kdo stoji tu ?!
»Živel, cesar!« — se oglasi iz grma nepoznan glas, dvigne se nepoznana postava. Zaseda ali kaj ? Marko seže v ribiško srajco, odgovori porogljivo: »Naj živi!«
Naglo ga prime nepoznani za rame: »Kdo si ti?«
»Ribič, ki se vrača z lova, kakor vidiš, A ti — ti si carinar, ki lazi za mojo zaročenko ?«
»Ti si Marko ? !«
Besna jeza je zvenela iz obeh glasov, divje veselje je kipelo iz Pompilija, ko je vpil: »Ah! Dočakal sem te... Rekel sem, da prideš. Ti si begunec, zapadel si postavi, ti si moj jetnik . . .«
»Drži me! . . .«
Od skal odmeva hrupni Markov smeh. Carinar je vrgel okrog njega vrv — naglo in zvito — toda Marko jo ulovi, jo vrže okrog carinarja, ga prime in dvigne in vrže visoko, da je letel v kolobaru v morje.
»Že pridejo,« je hropel še v letu carinar, Marko je klical za njim: »Ohladi se, prijatelj, in ne hodi Kastvanom v proso.«
Že pridejo, pravi! je pomislil nato. Je imel vrag kaka znamenja, da prikliče orožnike ? — Zdaj velja naglost in pogum !
Zažvižgal je trikrat presunljivo rezko. Divje je zalajal nad Preluko pes, čutilo se je, da hoče odtrgati verigo. Slišali so se klici. Zaplamenela je luč. Na vrhu se je pokazala bela postava, ki je hitela navzdol naproti navzgor hitečemu, v črni tmini pod njo, v svitu luči za njo je bila kakor poslanec drugih svetov. Že se je oklenila njegovega vratu, ihteč, smejaje :
»Marko ! Moj Marko !« — in že je pri-hitel za njo oče, za njim ded, mati in babica, vse Bedino selo, razburjeno, prestrašeno.
»Marko, Bog te je dal, kaj žvižgaš tako glasno, ko tiči in stika carinar tod ? — Glej, da te ne vzame vrag!« — tako je pozdravil oče nevoljno prihodnjega zeta, pomneč, v kake sitnosti ga zaplete lahko tak obisk,
»Me je že lovil,« se je smejal Marko, »klical sem vas zato, ker ne sme stopiti v vašo hišo begunec in ker so morda že blizu. Tu, Vida, prstan, ki te spominja moje ljubezni in zvestobe. Tu, darilo očetu, materi, Darinki. Za hip samo sem prišel,
Velika je bila tisti dan jeza v Kasti-čevi hiši. Mati in oče sta mu že bila izbrala nevesto iz poštene, imovite hiše.
{
i'
da vas vidim, in vreden je ta hip sreče, nevarnosti. Z Bogom, moja Vida! Moram pogledati mater, neboga vdova je, moja mati je!« —
»Idi k materi!« — se je odvila Vida od njega. »Hiti, Marko!« je silil oče. »Stoj!« — je zaklical ded in ugasnil tresko in prijel Marka.
Svetloba se je naredila v pristanu, slišalo se je pljuskanje, kričanje in klica-
C. kr."polkovnik Fridolin Kaučič.
nje: »Tu sem!« — »Kje je?« — »Kak vrag vas podi oblečenega v kopel ?« — »Gori — hitro!« —
Potem je nehalo vpitje, koraki so se bližali rebri. Marko se je otresal dedove roke: »Pustite me, da pomečem vso to svojat v morje.«
»Imajo puške in bodala,« ga je zavrnil oče. »Ne smeš tod.« — »Moram k brodu — morda ga je že izvohala kaka pasja vera.« — »Čakaj, Marko, doli bo straža, tebi ni treba njim v roke . . .«
»Ne smem v vašo hišo, da se zapri-sežete lahko, da nisem bil sam. Pot čez gore je mudna — jaz moram doli.«
»Peljem te skozi hram — le urno. Ženske hitro v kraj — tako da vas vzbude iz spanja.«
»In ne boj se za brod, Marko, ti ga ne pojdejo iskal, k čarovnici gredo,« mu je pošepetala Kata, potem je odprla in zaklenila za moškima hram. Ded je okre-sal in prižgal baklo, ki je stala v kotu pri vratih. Razsvetlil se je veliki prostor, zastavljen s sodi in čebri, z raznovrstnimi travami in črepinjami. Zadnja stena hrama je bila robata siva skala. Ded je stopil k steni, pritiskal po robih in obrnili so se skriti tečaji, odprla so se skalnata vrata, pokazala se je prostorna jama, v jami je stal ob steni zaboj. Zunaj so se čuli udarci na vrata . . . Skala se je obrnila in zaprla vhod. Marko je ogledoval jamo, ded mu je razložil, kako si je bil izbral ta kraj za domovje, staro skrivališče uskokov in gusarjev, ker se je bal za življenje svoje žene, kajti mnogokrat je zadostoval majhen dogodek, da je prekipelo nagloma sovraštvo do dozdevnih čarovnic . . .
»Nisem mislil, da bom rešil po tej poti kdaj ženina svoje hčere,« se je na-
smehnil sivi ded in svetil do stopnic, izklesanih v skalo, ki so vodile navzdol do dna jame. Na levo se je zožila jama v hodišče, široko dovolj za dva moža, stene so bile zakajene, tla vlažna in zdrsla, posuta z drobnimi školjkami, Hodišče se je obrnilo zdaj na levo, zdaj na desno — ni ga napravil človek po svoji potrebi, ampak narava po svoji volji — zožilo se je zdaj, zdaj razširilo in je končalo v velikem prostoru. Sredi tega je stala voda, ki se je prelivala pod skalnato steno, na nji čoln, slišalo se je butanje valov od zunaj.
»Zdaj smo za Volosko,« je rekel zadovoljno ded. »Samo čoln izvlečeva ali porineva ven, pa sva na morju; jaz se pa zbudim in pogledam, kaj razgrajajo po moji hiši. Čoln je dober — je vedno pripravljen — rabimo pa to pot le v največji sili, da se ne izve zanjo. Stopi v čoln, Marko!«
Ded se je uprl ob skalo nad vodo, skala se je dvignila in naredila prostor čolnu, ded je porinil, Marko je zastavil veslo — in bil je zunaj pod zvezdami. Dedu je zaklical še: »Rok je zdaj v nevarnosti, vzamem ga s seboj. Če najde Andre jutri čoln pripet v Ižicah, vedite, da smo se rešili, pozdravite mi Vido, sporočite moji materi, da sem hotel priti, Bog z vami!« — in izginil je med skalami.
Ded je odstopil od skale, vzel je baklo iz obroča na steni in korakal nazaj. Pusta je taka samotna pot v zemlji, meniš vedno, da ti sledi kaj — pa kane le kaplja s stropa na tla. Zdi se ti, da iztezajo grozne pošasti svoje roke po tebi, pa so le sence, ki beže in se bližajo. Stoče in vzdihuje kakor nerešena duša — pa je le kaka nevidna živalca ali glas vetra, ki se je zagnal, kdo ve odkod in kako, v jamo.
Ko se je vrnil ded v jamo pod hramom, je nosil vsak las svojo kapljo . . . Ustavil se je pred izhodom in poslušal. Ro-potanje in besede .. . Umaknil se je v kot, kjer je slonela le-stva na stropu, pospel se je na lestvo in poslušal. Iskal je ob stropu, pritisnil. Odprla so se mala vratca. Povzpel se je z lestve, se prijel za steno in pri-klopil zopet vratca. Stal je v veliki, v zid vdelani omari, polni kril, sukenj, bekeš in zabuncev. Baklo je previdno ugasnil, stopil z omare, se pritipal do velike postelje in poslušal. »Ded spi, bolan je in razdražljiv,« je govorila Kata, »rečem vam, da ni pri nas begunca, zakolnem se vam.«
»Kje je on že v gori, ni neumen, da bo čakal tu na nas,« je menil pomirjevalen glas. Hri-pav in srdit je klical drugi: »Molči Tonio, kaj bo v gorah, saj ni prišel po zraku, doli ga čaka čoln, tod nekje se skriva brod, dobimo ga, pri Bogu! in postrelimo vse. Le naprej, prijatelji, preiščite, prehodite vse!...«
Mirno se je oglasil mladi gospodar: »Ugovarjam! Kaj ste pridrveli s puškami in bajoneti v mirno selo? — Kje vam je pravica ? Pritožim se do samega carja, tako mi Boga!«
»Prostor !« — je klical tisti jezni glas, bil je znan staremu Radu. To je zaljubljeni carinar, ki besni, ker mu je ušel Marko — dobro ve lakomna duša, da ne bo Marka v hiši, toda carinar je.
Začuden je pogledal izpod odeje ded,
ko je postala soba svetla od štirih bajonetov, od osem grozečih oči. »Kaj ? Kaj ?« — je odgovarjal na vprašanja in si mencal oči.
»Na vsak način je šel v hišo,« je trdil Pompilio, »videl sem skozi špranje hrama luč, ki je ugasnila, in dekle nosi prstan, ki ga ni imela poprej.«
»Ne vemo, kake luči se prikazujejo ponoči — vi pa ne veste, koliko prstanov premore naša hiša,« je ugovarjal oče. Ded je skočil iz postelje k steni, kjer je visela stara puška: »Pasje vere! Ni miru od vas ponoči, ne podnevu.« — Tisti hip se je vrgla Vida pred deda, kajti možje, ki so spremljali carinarja, so naperili bajonete vanj: »Ded je bolan, ne ve, kaj govori,« je branila deklica starca. Jezno je renčal Pompilio: »Puška je zaplenjena, plačali boste kazen in zagovarjali se boste radi upora zoper oblast.« »Tu je sploh gnezdo upornikov — je begunec ženin . . .« V hipu je bil povezan starec, vrgli so ga na posteljo.
»Ne morem braniti, da lazijo za mojo hčerjo pošteni in nepošteni,« je vsekal Vidin oče.
Bajoneti so pretaknili žimnico in blazine, preluknjali so obleke v omari, zba-dali so tla. Ničesar! Ne v tej, ne v onih hišah, ne pod streho, ne po hramu, nič prepovedanega, nobenega begunca, samo začudeni, zaspani in prestrašeni obrazi in mračni pogledi lepote devojke; skrit usmev, ki spremlja uteklega in se roga preganjalcu, spravi Pompilia do blaznosti. Pre-metuje posodje v hramu, zbada v tropine in v repo, razmeče zdravilne trave, bale prediva. In kak je! Mokra obleka cedi še iz sebe slano vodo, lasje so napopani po
Za drevesom skrit strelec meri na sovražnika.
(Tozadevni opis pod „Razno" na 7. strani.)
čelu, klobuk je izgubljen. Tonio mu prigovarja :
»Umiri se vendar . . . Čuj: Kata je spregovorila pametno besedo. Zakurila je ogenj in pristavila vina. Ti si moker. Kaj bi divjali brez uspeha? Šel je tu preko, dobi kje konja ... Da si naznanil in da bi šle podit topničarke skrit brod, morda bi mu zastavili pot — tebi pa brodi samo dekle po glavi, zaletel si se in ne dobiš zato kolajne, tudi če privlečemo zvezanega starca in tisto rjavo puško.«
»Razbiti moram to gnezdo, požgati,« se je rotil Pompilio. Toda lepa Kata je položila roko na njegovo ramo in mu na-mežiknila: »Bodimo prijatelji, gospod ca-rinar, vino vre . . .« Tiho mu je pristavila: »Jaz ne morem za muhe svoje hčere —
na klopi. 0 vsi vragi! Carinarji, ki so prišli včeraj iz Karlovca in Trsta, so pozvani v urad. Osem jih je. Da — da. Tudi Tonio je tu . . . Aha! Povabil jih je na večer k Bradašinu, pa so pili tu celo noč. Ta teran — ta težak teran ,., In carinarji
»Dokler niste pospali, gospod Pompilio !«
»Vraga! Kdaj smo pa začeli ? Meni se zdi vendar, da sem šel v Preluko ?«
»Vaša Preluka ! . . Kaj vam ne pravim vedno, da ne hodite okrog čarovnic? —
Zaplenjena zastava ruskih revolucijonarjev, ki predstavlja Kerenskega kot kovača, ki razbija carsko krono.
Napis se glasi: ..Pregnali smo moč sramotne teme, — odprimo si pot večne svobode!"
Lahko vam narede, da gre vaša duša kot volkodlak okoli in dela tam, kar ugibate, da bi naredili, vaše telo pa leži tu. Zgodilo se je že večkrat. Kdor ima kresni-kove oči, vidi, včasih gre duša v podobi miške iz ust, lazi okoli — človeku se pa sanja, da hodi po divjih krajih. Tako je videl kresnik prijateljevo dušo, ki je zlezla v mrtvega konja.« — Ko se je zbudil prijatelj, mu je pripovedoval, da je bil v silno velikem gradu na imenitni gostiji. »Tako ste najbrže sanjali tudi vi kaj posebnega, ko ste smrčali tu na klopi. Zakaj otipljate svojo obleko ?«
Zmeden mrmra Pompilio: »Sem mislil, da mora biti mokra . . . Kaj se mi je vendar sanjalo? — Ha! Že vem: Marko, prokleti! Pomislite! — Stala sva si nasproti, čisto blizu — ol — Trenotek, dolg kakor večnost... Prijel sem za sabljo ...«
»Marko !« — Kihne vam Marko, ki je kdovekod . . . »To vas moti hudi duh, da bi si umazali vsaj v sanjah dušo z umorom.
»O Marko, Marko! Stal je pred menoj, mrežo na rami...» »Kakšno mrežo? Mreže nosijo ribiči. Vraga ste videli, ne Marka.«
Pompilio je gledal izbuljeno vanj : Je mogoče, da je sanjal tako živo ? — Saj sanja tolikokrat, da stoji Margarita
toda spremeni se marsikaj , .. Imeli ste stroške, povrnem jih vam — bodimo ljudje« — glasno se je obrnila k drugim: »Kaj ni boljša kupica vina na zdravje, kakor ločitev v jezi?«
Nasmehnila se je, da so se ji zaiskrile oči in zobje. »Čudovito lepa ženska,« so mrmrali in jemali vino iz njenih rok. Baba Beda je siknila skozi zobe: »Le namešaj, da bodo vedeli, kdaj so bili pri čarovnici.«
Vino je bilo močno. Pompilio se je raznežil, bližal se je Vidi in ji šepetal: »Lahko bi ga bil umoril, pa ga nisem, radi tebe ne« — pa težka mu je postala glava . , .
iz Trsta morajo oditi ob osmih — pa še •spe kot snopi.
»Hej, Bradašina! Kako briše in prenaša majolike ! Ali smo pili snoči dolgo tu, kaj ?«
Motna in počasi se je vračala Pom-piliju zavest, razblinjale so se čudae sanje, dvignil je težko glavo in razmaknil trudoma zapopane veke — pretegnil je razbite ude in čutil se je na trdi klopi — pogledal je in opazil — kakor že mnogokrat — da je v Bradašinovi gostilni.
Kako vendar ? — Kaj ni doživel včeraj nekaj posebnega ? — Ali je samo sanjal? — Bradašina briše polite mize, Tonka se vrti okrog ognjišča, kakor navadno, jutranje solnce gleda radovedno
Kerenski na fronti. Pravkar se vrše v Petrogradu proti njemu — ustanovitelju svobode — demonstracije in boji, ki jih vodi njegov politični nasprotnik Lenin.
Državni zbor.
Naši vojaki železn. polka v poletnem č
do navado, ki je zoper božjo zapoved, ki je zahtevala toliko žrtev človeškega življenja, ki je slonela na napačnem naziranju, da se z mečem more popraviti storjena krivica in poravnati osebno razžaljenje. To pismo cesarjevo je tako važno, da ga je treba ohraniti v večni spomin. Pismo je to-le:
urna Balkanu zavarovani proti mrčesu.
in državno postavo, on dela tudi zoper svojo domovino, ki računa na neopešano moč vsakega moža za obrambo svojih meja in za zopetno novo zgradbo ter za napredek.
Utrjena zavest dolžnosti in jasna sodba vojaških častnikov-sodnikov mi dajeta poroštvo, da se njih izreku ukloni vsak res
V državnem zboru so volili zastopnike v delegacije. Jugoslovanski klub je izvolil dr. Korošca, dr. Fona in Čingrija v ta za-stop, ki je zelo važen, ker bi moral odločevati politiko naše države na zunaj in ker dovoljuje vojaštvu kredit za njegove potrebščine. —
Vprašanje o ustanovitvi poljskega kraljestva je zopet obtičalo, ker so mnogi slovanski poslanci in mnogi Nemci mnenja, da se morajo obenem rešiti vsa važna državnopravna vprašanja. »Zastopniki« av-
pri njegovi postelji — in mnogokrat že mu je segla roka po orožju, da spravi to golazen s sveta.
»He, gospodje carinarji! — Treba bo na Trst in na Karlovec. Prebudite se vendar!«	(Dalje.)
piitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
1	Po SV6lll
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................................,.,„„,-.....miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiia
Cesar prepovedal dvoboj.
Na svoj god, dne 4. nov. t. 1., je cesar dal svojim narodom, posebno vojakom, lepo, že davno zaželjeno pa s tajnimi brez-verskimi silami zadrževano vezilo. Prepovedal je vojakom in vsakomur dvoboj, to gr-
Iz že davno minulih časov so moji vojaki prevzeli dvoboj in ga kot nekako od roda do roda veljavno napravo ohranili.
Toda zaradi takih starih navad pa ne smemo iti tako daleč, da bi se proti boljšemu prepričanju, proti božji in državni postavi poravnave razžaljenja časti še zanaprej prepuščale spretnosti v rabi orožja, da bi bile torej izročene slepemu slučaju.
Ob času, ko mora biti vsakega življenje na razpolago domovini, splošnosti, prepirov zaradi razžaljenja časti ni več dovoljeno v boju z orožjem odločevati.
Kdor svoje življenje z dvobojem stavi v nevarnost, ne ravna samo zoper božjo
viteško misleč mož, da se bodo torej po njih sodbi častne zadeve v bodoče tudi brez dvoboja poravnavale, kakor to zahteva čast in vest.
Zato prepovem vsem članom svoje oborožene sile dvoboj in vsaktero udeležbo pri dvoboju.
Na bojišču, 4. novembra 1917.
Karel.
*
To pismo cesarjevo bo z zlatimi črkami zapisano ostalo v življenju našega vladarja. S tem odločnim korakom je pokazal cesar svojo močno voljo, ki se ne ustraši nobenih predsodkov, tudi stoletnih ne; naš vladar je tu očitno spoznal svojo vero, ker je odpravil to razvado tudi iz tega razloga, ker je proti vesti in proti božji postavi, ki čuva nad našim življenjem. Od cesarja s tako močno voljo, s tako brezozirno odločnostjo in s tako živo vero smemo še mnogo dobrega in lepega upati v blagor avstrijskih narodov.
Naše armade na Laškem še vedno gredo naprej. Glavne čete so prišle do reke Piave, v prostoru od Feltre do izliva te reke v Jadransko morje. S to armado je sedaj zvezana na severu armada generala Krobatina, ki je prišla do Feltre, Pa tudi levo krilo pod vodstvom Konra-dovim napreduje, četudi v visokih gorah in v snegu na planoti Sedmero občin in na obeh straneh Suganske doline za hrbet laški armadi, ki jo je še nekaj na desnem bregu Piave. Levo naše krilo ima smer proti Bassano; če pride do tega kraja, mora laška armada od Piave takoj nazaj, če se hoče rešiti. Ako naši premagajo utrdbe pri Primolano in v dolini Brente, potem bo njih pohod na Beneško nižavo lahak.
Sovražniki, kakor sami poročajo, zbirajo velike armade na Beneškem v obrambo Italije, Iz vseh krajev baje pošiljajo Angleži in Francozi svoje čete. Napraviti hočejo sovražni zavezniki eno samo fronto in na tej točki hočejo z orožjem odločiti sedanjo svetovno vojno, — V dolini Adiže pri Gardskem jezeru in v Judikarijih še ni bilo dosedaj večjih bojev. Iz Dolomitov se je četrta laška armada precej srečno izvila obkoljenju,
Angleži so dosegli lepe uspehe v Palestini, General Allenby prodira iz Egipta in je prišel do črte Gaza — Bireš Seba, Četrta turška armada se je umaknila na celi črti proti severu in Angleži so se polastili mest Askalon in Hebron. S tem je že skoraj tudi Jeruzalem v angleških rokah. Neizmerno je sveta, kar so si ga zviti Angleži osvojili med to vojsko v Afriki, Aziji in Evropi. Te pridobitve bodo seveda zelo obteževale sklepanje miru.
Na Ruskem so si sedaj domače stranke v laseh.
strijskih Poljakov so ostali tudi v tej vojni, kakršni so vedno bili: Gledajo samo na svoje koristi, to se pravi na judovske in velikega posestva koristi, za ljudski blagor se malo brigajo. S takim ravnanjem pa svojemu narodu nič ne koristijo, drugim slovanskim narodom Avstrije pa veliko škodujejo. —
Na jugu naše države smisel za Jugoslovansko kraljestvo pod našim cesarjem
Domače stvari. s
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll H t tlll ItflMMMtMlf IIINM tlll I1 fllllliliill U2
GOSPODINJSTVO.
Ovsen riž ali ophan oves nam nadome-stuje s pridom pravi riž. Ovsen riž je bolj okusen in mnogo bolj redilen kakor oni, torej je upanje, da bo izpodrinil popolnoma inozemskega, mnogo denarja bo ostalo tako
Pogled na mesto Riga na Ruskem — zavojevano po Nemcih — in na velikanski most, ki veže
bregova reke Dvine pred izlivom v morje.
vedno napreduje, kar je potrebno, ako se hoče ohraniti naša Avstrija velika, edina in mogočna. Dualizem se mora spremeniti. Na račun Mažarov mi ne bomo več plačevali, krvaveli in stradali.
Razno.
miiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi
Vojaška iznajdba c. kr. polkovnika Fridolina Kaučiča.
(K sliki na 4. strani.)
1.	Ogledovalno zrcalo (Visitierspiegel M 95). — Enostavna priprava za ogledovanje puškne cevke. — 105 avstro-ogrskih orož-niških častnikov se je izjavilo, da po uvedbi ogledovalnega zrcala vojak lahko opusti cesto nepotrebno snaženje cevi, vsled česar se uporabnost puške znatno poveča. Ogledovalno zrcalo je uvedeno v vseh armadah sveta.
2.	Brzosedlar (Schnellsattler). — Priprava za osedlanje konja z enim držajem. — Ta priprava ima to prednost, da lahko olajšaš konja pri vsaki priliki, s tem da odjenjaš podprego, in v trenotku lahko zopet nategneš pasove.
Priprava je vpeljana v avstro-ogrski armadi, zelo se je poslužujejo tudi v Nemčiji, na Francoskem, Španskem, Angleškem, v angleških kolonijah, konjiča severoameriških držav jo je pa obligalorično uvedla.
3.	Strelski periskop (Schiefiperiskop). — Majhna, ročna priprava, ki služi strelcu v kritjih na ta način, da lahko strelja v določen cilj, ne da bi sovražnik videl glavo. — Priprava se je izredno dobro obnesla v stoječem boju in rešila tisočem vojakov živlienje. Strelskega periskopa se poslužuje poleg naše tudi nemška, bulgarska in turška armada.
Razširjajte naš list.
v deželi. Res je, da se skuha »laško pšeno« hitreje. Treba bo pač, da se navadijo gospodinje na zaboje samokuharje, saj so zagre-bale tudi naše stare matere lonec z naku-haco jedjo v vroč pepel in so odšle na polje. Ovsen riž je treba dvakrat opariti in oplak-niti, da izgubi svoj sladkast okus, potem se praži in zalije a'i zakuha v juho ali napravi z mesom. Kuha se dobro uro pri močnem ognju. V samokuharju 2 do 4 ure.
vodi, poravnaj na rjuhi, pokrij z drugim koncem rjuhe in pogladi.
ZDRAVSTVO.
Bolečina v glavi. Zdaj boli skoraj vsakega glava, posebno gospodinjo, ki leta od zore do mraka, da dobi kaj živeža. Tu ne pomagajo praški, ker boli glava od truda, zato je škoda denarja za praške. Malo počitka po kosilu, posebno kadar se razboli glava, dene dobro. Utiraj si noge večkrat z ■■	f^m dobrim kisom. Glava
boli, ker nima gospodinja časa, da bi užila v miru še tisto malo, kar ima sploh za uži-ti, in tako ne predela utrujen in vznemirjen želodec hrane, človek peša. Kaj naj pomagajo tu zdravila? — Miru je treba, manj skrbi, manj poti — a teh je vedno več v tem blaženem času. Za eno boro cikorijo obletiš vse mesto, kje je vse drugo? Zdravih jeter mora biti, kdor hoče prestati ta čas. Tu je najboljše zdravilo dušni mir. Ne delajmo si stvari še hujših kakor so, ne kličimo strahov, dokler jih ni. Pri nas plaši drug drugega, malokdo se še spomni božje pomoči, malokdo te potolaži. — In vendar nas vzdržuje Bog nekam čudežno v tem najhujšem času in nam bo pomagal še naprej. Prazne so shrambe doma in prazne so prodajalne. Na plašno vprašanje dobiš trd odgovor: »Nimamo!« Za denar skoraj ni blaga, a denarja bi rabila vendar sila veliko . . . Otrokom je treba obleke, obutve. Zima je tu, a drvarnica je prazna . . . O to boli glava in se krči srce, hujša telo .. . Edino zdravilo je upanje, da bo po-
Prehod nemških čet čez zgoraj omenjeni, sedaj po Rusih porušeni most.
Svilene rokavice opereš. Nastrgaj žolč-nega mila v krop in stepi s kuhalnico, da se peni. Ko se je ohladilo, namoči rokavice, stisni in zravnaj večkrat, izplakni v mrzli
delo
magal Bog še naprej, upanje in delo, zase, za druge.	'
Ozebline je treba zdaj zdravili, da se ne povrnejo z mrazom. Skuhaj gomolj zelene
Cesarica Cita pred izletom v okolico Reichenaua. Od leve: Dvorna dama grofica Kallay, princezinja Izabela Parmska (sestra cesarice), cesarica, princ Reenau Parmski (brat
cesarice), komornik grof Attems.
pravil v smeh, toda danes je njegov talent odrekel, kajti Harun al Rašid se ni nasmejal in njegovo razpoloženje je bilo vse drugo kot dobro. Končno je rekel: »No, sedaj sem sit tvojih iger. Ne razumem, kako so včeraj tvoje burke ugajale Mesrurju. Zaslužil si svoje tri udarce. Držal bom besedo.«
Ko je dobil Ibn Alfarbi prvi udarec, je bolestno kričal in prosil, spominjajoč se pogodbe z Mesrurjem, ponižno; »0 gospod pravovernih ! Ne me sedaj tepsti, prosim samo za eno besedo.«
»No, tepec, kaj imaš povedati?« »Vedite, Veličanstvo, da sem se z Mesrurjem pobotal, da mu odstopim dve tretjini vaših darov, in sicer me je stalo mnogo truda, da sem si vsaj eno tretjino pridržal. En udarec je sedaj zame zadosti, tukaj je Mesrur, dajte mu dva njemu pripadajoča udarca.«
Harun al Rašid se je smejal na ves glas in je dal pretepsti Mesrurja. Že pri prvem udarcu je kričal: »Zadosti, zadosti imam! Prepustim Ibn Alfarbu dve tretjini.«
IIIIJBIIllllllllllIlftllftltKllIllllIillllllllllllllllllll Iti IIIIVIUI11I1IIIII lllf ftlllllll IIIII lllllllllllllltl IIIIIIII1IICICIIII
Razglednice in večje portretne slike
rE=g) ©5=3
_ pokojnega dr. (Kreka f
ima v založbi uprava Ilustriranega Glasnika (Katoliška tiskarna). — Razglednice stanejo: 1000 kom. K 80 - 500 kom. K 45 - 100 kom. K 10 —. Portretne slike: 100 kom. K 150—, posamezne slike K 2 20. | Ves dobiček je na-menj. skladu Cft/]ffi/}fifh Z ozirom na za Krekov Of/l1111*11111, požrtvovalen namen je želeti, da naroče vse slovensko čuteče trgovine omenjene razglednice ter da opozarjajo občinstvo nanje. Prodajna cena posameznim razglednicam je l4 vin.
Zmes.
Illllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllflil
Današnje dni. To torbico Vam prav posebno priporočam: je prvovrstna usnjata imitacija iz papirnatega nadomestka!
Ni mogoče. Dva kilograma ste , gor vzeli'? Draga moja, potem pa gotovo ne stojite pred prodajalnami! . . .
Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva
v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6
se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela
Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo v najkrajšem času po zmernih cenah.
Katoliška tiskarna II. nadstr.
Črtanje in vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig
Framgdel
j« sredstvo, ki po-mlaja rast las tako, da rdeči, svetli in osiveli la«J« ter brada dobijo trajno temno barvo. — 1 steklenica s poštnino K 2*70.

Hgdgcl
Je rožna voda, ki naredi bleda Uoa nežno rdeča. Učinkuje čudovito. — 1 steklenica • poitn. K 2 '46 (povzetje 56 vin. več.)
Naroča se pri: ITA> OKOLICE, drogerija pri angelu, BRNO it. 365, Moravsko.
Tiska in izdaja Katoliška tiskarna, Ljublj. Odgovorni urednik JOSIP KLO\A
in drži roke ali noge v vroči vodi. Ako je ozeblina drugje, namoči krpo in naveži. To ponavljaj večkrat. Zelenina kopel in jed pomaga tudi za udnico. Žajbeljeva mast, na loju precvrt žajbelj je tudi prav dobra pomoč, treba se je pa namazati vsak večer, nato navleci na noge volnene nogavice, na roke stare rokavice.
-1 ii m m i H D i-
v
Šaljivec in Harun al Rašid.
Nekega dne je bil kalif Harun al Rašid zelo slabe volje. Spati ni mogel in njegov veliki vezir Giafar se je jako trudil, da ga razvedri. Tudi njegovemu prvemu dvorjanu Mesrurju se ni posrečilo, razvedriti ga. Naenkrat se je začel Mesrur glasno smejati, kar je čemernost in jezo kalifovo še povečalo.
»Zdi se, da se norčujejo iz mene!« je zavpil nad Mesrurjem.
»O vladar pravovernih, senca Boga na zemlji, kako bi se neki mogel tako vesti ? Moral sem se nehote smejati, ko sem se spomnil na moža, ki sem ga videl včeraj na sprehodu ob obrežju Tigrisa med množico ljudi in je uganjal take burke, da se je moral smejati vsak. Zato se smeha nisem mogel ubraniti.«
»No, dobro, zatisnil bom eno oko, toda samo če mi pripraviš sem tistega šaljivca.«
Seveda je šel Mesrur k njemu, imenoval se je Ibn Alfarbi, in mu zapovedal, takoj iti h kalifu in ga razvedriti. Gotovo bo dobil lepa darila, ker pa je kalifa nanj opozoril Mesrur, mora dopiti tudi on del daril, in sicer je zahteval tri četrtine, Alfarbi pa da se mora z eno zadovoljiti.
»Vi sami ste šaljivec, da mi dajete take ponudbe. Pojdite in delajte sami burke! Midva sva opravila,« je govoril Ibn Alfarbi.
Po dolgem prerekanju sta se pobotala, da obdrži Ibn tretjino, Mesrur pa dobi drugi dve tretjini.
Ko je prišel šaljivec pred vladarja, mu je ta rekel: »Če se ti posreči razvedriti me,
Martin Luter, nemški verski reformator (protestant), ki se je radi verskih nazorov s papežem spri, bil od istega iz katoliške Cerkve izobčen, to listino javno sežgal in na vrata vittemberške katedrale pred 400 leti nabil tzv. „lutrske nauke".
te bom kraljevsko nagradil; če pa ne, dobiš s tem usnjenim jermenom tri udarce na najobčutljivejšem mestu.«
Šaljivec se je trudil na vse pretege, da bi pregaal čemernost kalifovo in ga pri-
Kalifu je ta dogodek ugajal. Njegova mračnost je izginia in postal je veder in vesel. Da pa odSkoduje oba za bolečine in pokaže svojo hvaležnost, je podaril vsakemu petsto cekinov.
/