122
Nekoliko od blata.
Blato na dnu bajerjev, rek, grabnov itd. je brez vse dvonibe za kmetijstvo veliko več vredno, kakor se je do sedaj mislilo. Blato, kterega je na tavžente in tavžente centov v naših bajerjih, potokih, rekah in grabnih, ima večidel veliko živeža za rastljine v sebi, kteri je že tako rekoč izdelan in pripravljen za njih povžitek.
Blato se je napravilo iz raznih rastljinskih v vodi razmočenih in sognjitih drobcov; po tečnosti in množini teh drobcov se ravna večja ali manja vrednost tega gnojila.
Vrednost tega blata je tedaj zlo različna; enkrat je tako blato sila veliko vredno, drugikrat pa nič.
Ktero blato je več, ktero pa menj vredno, se da le po kemijskem razkroje nji zvediti; če ogledamo drobce, iz kterih blato obstoji, in najdemo, da so pridelki in rastljine ravno tistega kraja, skoz kterega voda teče, po tem bomo tudi lahko, ker poznamo zemljo in okolišine obdelovanja, cenili vrednost blata za gnoj.
Prav iz mnogoverstnih reči je blato v bajerjih sostav-ljeno, in tako mora sicer tudi biti, ker so tudi kraji mno-goverstni, iz kterih se je razna soderga zanesla. Nektero blato ima več, drugo pa menj apnenih delov v sebi; nektero ima lojevice več ali menj, nektero žvepljeno, drugo pa fosfor no kislino; nektero ima ilovco, nektero več, nektero menj gnjilca itd. Iz vsega tega se da tudi vrednost blata za gnoj prevdariti. Blato iz bajerjev dobi dostikrat po posebnih okolišinah veliko vrednost. Ce se namreč v nje iz fabrik kakošno posebno gnojilo steka, kakor na priliko iz olarnic, iz barvarnic, strojarnic, be-livnic itd.
Kar se iz tacih fabrik odteka, ima še zmirom nekoliko za gnoj koristnih delov v sebi.
Pri tacih fabrikah bi mogli vedno sodci ali druge posode v zemljo vdelani biti, da bi se va-nje gnojne reči stekale, iz kterih bi se blato od časa do časa poberalo in na njive ali travnike vozilo. Da se tako delo tudi splačuje, so nam tega  tiste   fabrike porok,   ktere   se   s tako   nabero
blata pečajo. Preiskava blata iz fabrik spričuje, da ima dovelj apna, fosforne kisline in gnjilca, zraven tega pa tudi še mnogoverstne druge rastlinam tečne reči.
V  nekterih oljarn i ca h puste tako imenovano blato, kar se ga pri čistenji olja z žvepljeno kislino napravi, s pomijami odteči. To blato je gnjilično in zapopada skoraj vse to, kar rastlinam dobro tekne. Ravno to velja tudi od vod, v kterih se sukno in volna sperate. V teh vodah je dovelj koristnih drobcov raztopljenih.
Iz teh izgledov se more vsak gospodar popolnoma prepričati, da ni nikakor prav, ako se iz nekterih fabrik voda naravnost v potoke ali reke razliva, ker se da s številkami natanko prerajtati, koliko gnoja se na to vižo pogubi, ki bi sicer pri kmetijstvu veliko zalegel.
Blato iz rek, potokov, grabnov itd. se sploh še menj rabi kakor iz bajerjev.
Blato iz grabnov na travnikih ima pa še več tečnih delov v sebi kakor blato iz bajerjev.
Ravno to velja tudi od blata iz luž in mlak; to blato je s strohnjenimi rastlinami skoz in skoz prepreženo in prerašeno.
Ce je že za vsako blato koristno, da se nekoliko časa na zraku ležati pusti in večkrat premeče, je to posebno potrebno pri blatu iz luž in mlak.
V  lužah, posebno ondi, kjer se je dovelj zagoltnih in čreslovitih rastlin nabralo, se utegne mnogo kisle zemlje in čreslovine nabrati, ktera pa je škodljiva našim rastlinam, razun ajde.
Takošno blato se da na zraku, ako se z apnom pomeša, sčasoma zboljšati.
Da se v nekterih rekah tudi dovelj koristnega blata za gnoj dobiva, se iz tega vidi, da so nektere dežele ravno zato rodovitniše, ker jih večkrat povodinj zalije, in ob enem tudi pognoji. Tudi reke, ktere skozi mesta teko, naberejo veliko tečnega gnoja.
Blato iz cestnih grabnov je neizrečeno različno. Njegova vrednost se po kam nji in šuti ravna, s ktero je cesta posuta, in po tem, kakor se po cesti več ali menj vozi, in živina po nji blato popuša in se še druge smeti naberajo.                                          (Po Rob. Hoffmann-u).