JV'itf, Tirol. V Trstu v sredo 8. avgusta 1883. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sred« In sakat« o poludne. Cena za vsa leto je « Rld., za polu leta » gld.. za četrt leta % gld. ftO kr. - Posamezne Številke ne dobivajo j»ri nnravniitvu in v trafikah v Tr«t» no & kr.. v Sarioi in v Ajdovščini po O kr. - Aar.--*ni«e. reklamacije in inserat« prejema Opravaiitva >vla Zoata 5.« Vsi dopisi se pošiljajo llrtdaiitva *via Tarrenta« »Nuova Tipogritlla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi urez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interni i (razne vrste naznanila in poslanih) so zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi frkami ae plačaje za vsako besedo 2 kr. *» Se enkrat o združenji Slovencev. Ko sem Vam poslal Članek o združenji Slovencev, nisem s tem hotel napeljati prepira, ampak mirno, domoljubno razpravo. Čudno se mi toraj zdi, da »Narod« moj predlog tako strastno napada. Ker »Narodov« član-kar užo v prvem članku tako zanimljivo govori o mojem spisu, bil sem res radoveden, kako moje trditve ovrže. Zdaj pa, ko je priobčil uže tri članke, vidim, da so njegovi ugovori čisto plitvi. Meni lahkoraišljenost očita, pa njegove trditve so veliko bolj lahko-miŠljene in površne, ker nemajo nič positivnega v sebi. Zastran mene bi lahko vsa stvar mirovala, saj sam sprevidim, da to praBanje Se ni »spruchreif«. Pa Časti Vašega lista, ki je meni predale odprl, dolžan sem dokazati, da moje trditve nikakor niso tako »nesmiselne in Slovencem pogubne«, kakor »Narod« trdi. »Narod« se sklicuje na princip ali načelo narodnosti, ter meni, da po tem načelu se nam mora dati zedinjena Slovenija. Pri tem pa ne preudari, da načelo narodnosti Se nikakor ni priznano kot mejnarodno pravo. Ali stoji morda v katekizmu, ali v rimskem pravu, ali se je za to izrekel kak koncil, ali kak mejnarodni kongres, da se imajo in morajo dežele ločiti po narodnosti? Koliko pa je držav na svetu, ki bi bile obljudene po enej samej narodnosti? Španci imajo svoje Baske, Angleži svoje Irce, Francozi svoje Bretanjce, Nemci svoje Dance, Poljake, Srlie in Francoze, Rusi brez Števila raznih narodov itd. Italijani so sicer za to načelo, naj so vsi Lahi, kolikor jih je v Švici, Avstriji in Francoske,], združijo v eno samo laško državo, toda kakošne prekucije bi nav-stale, ako bi se hotelo to načelo strogo izvesti v dejanje! Srečne okolnosti, ne pa mod načela, res so Lahom pripomogle do zeilinjene Italije. Nemčije pa sam mogočni Bismark ni mogel zedi-niti, in ko bi hotel anektirati nemSke Avstrijce, Švicaije in Nemce v Rusiji, vzdignola bi se vsa Evropa proti njemu. Ce pa mogotci, ki ukazujejo milijonom bajonetov, ne morejo deiel rezati po svojej volji, kakoršne sile so pa nam Slovencem na razpolaganje, da si izrežemo zedinjeno Slovenijo iz kosov Štajerske, Koroške in Primorske ? Tu se vo da ni druge tolažbe, nego ta, »da se bodo Nemci sami radi od nas ločili«. »Narod« res tudi živi v teh iluzijah. Kdo pa je »Narodu« to poveda1, da se bodo Nemci sami radi od nas ločili? Jaz tega ne verjamem in prosim dokazov! Zavoljo tega, če se narodna enakopravnost izvede ? Na južnom Tirolskem je uže davno izvedena, ali so pa zavolj tega kedaj nemški Tirolci izrekli željo, naj bi se ločili od tirolskih Lahov? Narobe ! Cudno bi vsacega pogledali, kdor bi jim kaj tacega svetoval. Če se prav enakopravnost v južnej Štajerskoj izvede, ostane nemškemu Gradcu in sploh severnej Štajerskei Se zmirom toliko dobička od slovenskih Štajercev, da jih nikdar radovoljno iz svojega jerobstva ne izpusta. Za vse deželne naprave morajo plačevati tudi Slovenci, Čeprav dostikrat nemajo od njih najmanjšega dobička. Da le eno reč v izgled postavim: kak dobiček ali užitek ima slovensk SavinjČan od deželnega glediSča v Gradcu ? Na tisoče je ne le javnih, državnih, in deželnih, temuč tudi privatnih strug, po katerih teče denar slovenskih Štajercev v nemški Gradec. Da bi se Grad-čani temu prostovoljno odrekli, verjame naj kdor hoče! Isto velja še bolj o Koroškej deželi. Ako bi se prav po-sebe osnovalo obnovljeno kraljestvo češke krone, ne odrek<5 se s tem ostali Nemci v Alpah nadvlade nad Slovenci, držali nas bodo v pesteh, dokler bodo mogli. O tem si ne delajmo iluzij Preudarimo še to : če mi snujemo »Slovenijo« suh titulo narodnosti, suh quo titulo, s katerim načelom sinemo potem zahtevati Kočevski okraj ? *) Ali se smemo ob enem sklicavati na narodnost in georjrafično legol To je prav tako, kakor Če Lahi, ki so se prej sklicavali na narodnost, zdaj zahtevajo vso Notranjsko zase, ta to, ker proti laški strani visi. Ves svet se jim smeje, ker se v svojej nenasitlji-vosti opirajo zdaj uže na drugo načelo, ker jih prvo več nasititi ne more. To skakanje od enega principa do dru-zega nam mora zapraviti vse spoštovanje in simpatije drugih narodov. Ako se pa sklicujemo samo na narodnost, potem niti jedne pomorske luke nemamo, saj so pomorska mesta manj ali veČ skoraj vsa laška ! Da bi se pa kot mejaši morja ali »Primorci« sami izključili od pomorskega prometa, to bi bilo vendar neumno 1 Kde tedaj mejo »Slovenije« postavimo ? Ali mar na Opčinah, da bomo lahko na morje gledali ? Če gremo pa do morja v Trst, prašali nas bodo : »sub quo titulo ?« Vi se sklicujete na narodnost, Trst je pa večinoma lašk. toraj tukaj nemato niČ opravila. Če pa porečemo : »Tu je naša zemlja«, nam porek(5 : »Tedaj se pa sklicujte na zemljo, na domovino t. j., na zgodovinska tla, kakor Ogri in Čehi!« Na to se tudi sklicujemo, saj sedanja ital. večina v Trstu ne bo večno taka in v tem obziru ima Vaš zadnji članek »Ttalija do Postojne« izvrstne nazore. »Narod« sicer pravi, da se Madjari niso dosti ozirali na nemške, srbske itd. otoke na ogerskej zemlji, ter so vse skupaj pograbili. »Narod« pa je pozabil, da se Madjari niso sklicavali na svojo narodnost, ampak na ogersko zgodovinsko pravo. Ako bi prav vsi Madjari pomrli, pravice ogerskega kraljestva ostanejo ven- *) Ta okraj gotovo ni takih obzirov vre-den. Sicer pa hoče gosp. pisec s tem le doka-, za ti načelo. (Ured.) | dar iste, le da bi namesto madjarskih vladali morda v Pošti slovaški, ru-munski, ali nemški ministri. Madjari so čutili dosti moči v sebi, prevladati drugo narodnosti, zato so se raje opirali na stare pravice, s katerimi so vso Ogersko v oblast dobili; ako bi se pa sklicavali samo na narodne pravice, no bi zdaj imeli ne Hrvaške, ne Erdeljske (SedmograŠke), ne Banata, ne Slovakije. Vsa njih »eneržija« ne bi jim nič koristila brez zgodovinskih pravic ogerske krone sv. Štefana. To modro politiko (naslanjevanja na zgodovinske pravice) posnemajo zdaj tudi Čehi, ter z njo prej in več doseg<5, nego z golim principom »narodnosti«. Zato se »Narod < močno moti, ako misli, da čehom ni ozbiljna volja s klicem po svojih zgodovinskih pravicah in da jim je le več za narodnost. Nihče goloba iz roko ne spusti, da bi mogel vrabca ujeti, in to bi Čehi storili, ako bi pravice češke krone zavrgli in se v negotov boj spustili za narodne pravice, katerih ]im pod za-ŠČitom češke krone nihče zabraniti ne more. *) Prazno je upanje »Naroda«, da se bodo Čehi tudi potem še za našo »Slovenijo« potegovali, ko doseg<5 svoj namen, Češko kraljestvo. Oni se bodo potem za nas tako malo brigali, kakor malo se zdaj menijo za naj bližnje svoje brate — Slovake. Za te imajo le pla-tonične simpatije, ker se Madjarom zameriti nočejo. Z nami zdaj lahko Še vzajemno delajo, dokler smo skupaj v enej državi in v boju proti istemu sovražniku. Naj pa danes ali jutri Nemci rečejo: »Mi vam pustimo češko kraljestvo v samoupravno domovino, pa v zadeve drugih (slovenskih) dežel se ne smeste nič vtikati,« — takoj Čehi to pogodbo podpišejo in našo osodo prepustć — Bogu. Le čakajmo, morda to še dočakamo, in vsi se lahko prepričamo, da sem imel jaz prav. Ako pride vprašanje Češkega kraljestva v ozbiljen razgovor, ali mar mislite, da se bodo Cehi tudi za našo »Slovenijo« potegovali ? Še v razgovor se ne bodo hoteli spuščati in bodo nas z dobro besedo tolažiti skušali. Tako bedasti ne bodo, da bi rekli: »Na severu so dežele ne smejo rezati, č'ško kraljestvo mora celo ostati, — na jugu pa se vojvodini Koroška in Štajerska slobodno razrežete, da, mi to celo zahtevamo v imenu Slovencev !« Ali se ne bi ves svet smijal takej nedoslednosti? »Narodova« misel: » Čehi so nas podpirali in nas bodo tudi v prihodnje podpirali«, postane prazna iluzija brž, ko pride prašanje »zedinjeno Slovenije« po »Narodovem« programu v ozbiljen razgovor. Ker sem pa o tem preverjen, zato sem želel, naj bi so tudi mi *) V dež-jlnozborskej s-ji 0. t. m. ko seje obravnavala predrugačba voiitvenegt ruda, krepko ho poudarjali zgodovinsko načelo prvi češki polltikarja: Riug-ir, Ziithamer, Clum i drugi. (Uredn.) zmenili za ta slučaj, da bi se moglo slovensko prašanje zajedno riši ti s češkim. To je pa le potem mogoče, ako se oboji sklicujemo na isto načelo, to je na zgodovinsko. »Notranja Avstrija« ni nov izraz, ni nova misel. »Narod« je meni očital, da imam strah pred »Kočevarji, Celjani in Mariborčani, to pa ni res, ampak on ima čisto prazen in smešen strah pred nemškimi Šta jerci in Korošci, ker vidi uže ves slovenski narod v ne -varnosti, ako se ž njimi združimo! Naj vzame Statistiko v roke in naj prešteje narodnosti po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, in najde, da smo Slovenci v zvezi z istersk mi Hrvati v večini, tudi ako bi se Lahi z Nemci zvezali. Prebivalstva v teh deželah je poprek nekaj nad 2650000, od teh je Slovencev in Hrvatov nad 1,400,000, Nemcev nekaj nad 1,000,000, Italijanov pa okolo 250,000. Ker bodo pa Nemci tudi Lahe pritiskati skušali, veliko bolj je verjetno, da se Lahi z nami zvežejo, in potem imamo gotovo večino, ako bo volilni red pravičen, za kar se mora koj iz začetka skrbeti. Če se morajo slovenski Štajerci zdnj sami braniti proti nemškei večini in so kolikor toliko dobro branijo, kako pride »Narod« do zaključka, da se potem ne bodo mogli več braniti, kedar dobć pomoč od Kranjcev in Primorcev? Za Kranjce je se ve da bolj »komod«, ko bi odslej ostali brez vsega boja, ker so uže nekaj dosegli. Če pa nasprotniki pogazijo Štajerce in Primorce, potem užo tudi začno na Kranjska vrata trkati in jih tudi ulomijo. Vsi Slovenci združeni v »notrajnej Avstriji« pa smo po mojih nazorih dovolj močni, da si ohranimo no le enakopravnosti in narodnosti, temuČ cel<5, da bomo imeli v njej prvo besedo *) Vsak pravi in misleči Primorski Slovan Vam precej podpiše, da nobena naredba ga ne more rešiti, kakor združenje so svojimi brati in naj bo to združenje spojeno i z nevarnostjo, da bi Nemci in Italijani skupaj tudi tu in tam imeli večino, na kar pa ni veijeti. Na Primorskem je postala italijanska propaganda zadnja leta tako intenzivna, da se morajo obrabiti naše tamošnje sile, ako ne bo zdatne pomoči in ako se kmalo ne paralizira italijanski element s tem, da se v veČej skupini 110 potisne v skromno manjšino. — Treba jo poznati, s kako strašno silo delajo Italjani na Primorskem in prav zato je treba dati našim državnikom tudi povoda, da ustvarijo boljše državnopravno stanje na jugu, kar pa se zgodi le potem, ako se zahteva, kar je pri sedanjih državnih razmerah najlažje mogoče in izvedljivo, in kar je tudi gledć na zmanjšanje troškov za *) Vedno pa se oziram na to, da bi bil volilni red pravičen iu da bi se odpravile nekatere volilne privili gije, kakorSnje na priliko ziltij uživajo trg zbornice, mesta Itd. Pis E D I NO S T. upravo bolj praktično, ker zadnji moment je tudi merodajen. Sicer pa ne smemo pozabiti tudi tega, da je uže enkrat dunajska vlada predlagala na Češkem narodnostno postavo. Še le potem, ko bomo skupaj, pride tisti čas, ko se bodo Nemci od nas ločiti želeli, in jim znamo srečno pot voščiti. Dokler so pa v večini, kakor zdaj na Koroškem in Štajerskem, tega ne store. Zato nisem brez premis eka pristavil, naj bodo višja sodnija in druge više oblasti v Ljubljani, ne pa v nemškem Gradcu. Mislil sem, da me bo »Narod« umel, pa mo ni, moj pristavek so mu je smešen zdel, v svojej dozdevnej modrosti se je iz mene norčeval, zato se v daljo polemiko z njim spuščal ne bom ; saj bi sploh ne vedel Še kaj novega pristaviti. Naj pristavim le to Še, da so leta 1868 v Ljubljani zbrani slovenski poslanci s Kranjskega, Štirskega, Trsta, Goriškega in Istre soglasno izrekli, da ne bodo delali za »zedi-njeno Slovenijo«, ker je to le lepa misel, a pri sedanjih razmerah neizvršljiva, vzlasti je rajnki dr. Toman naglašal, da krona ne more i ne sme dežel šiloma trgati ter starih zgodovinskih pravic uničevati. To se godi le v vojnah i revolucijah i še v teh redko-krat. Vsi rodoljubi naj to prašanje ozbiljno preudarijo. Če uže hočemo politizirati, ne premišljujmo francoz-kih in Skandinavskih razmer, ko imamo vendar doma toliko skrbi in težav ! Plemenita osveta. Leto dnij bo skoro, od kar se je naš miti cesar mej svoju zveste Primorce neustrašene^ sicii napotil, da si ogleda tržaško razstavo, in kikor toča vsula se je ;redente gadja zaleta iz gorke Italije, da —• tega si je l>ila zvesta — enkrat za vselej s petardami nagemu prernilemu vladarju na oni svet posveti. Angel božji. pod kojega vidnim varstvom cesar Fran Josip I. uže od nežne svoje mladosti kreta, vodil je tudi lansko leto srečno stopinje ve-ličastvenega ^osta po sredi mej petardami, ki so se po tžiškem tlaku raspokavale smrt in pogubo na vse strani sip.ijoč. Od dveh gadov, ki sta posebno ljuto s strupenim zoboui svitlega cesarja zalezavala, str I a se je le jednemu strupena glava, drugi se je otel v svoj brlog, kder bi bil /.a poskušano hudobijo in vnebovpijočo krivico ktnalo red nerešene Italije prejel. Videmski porotniki so ga prestavili nedolžnim — slava jim 1 za tako gorostasni dokaz Ijutega sovraštva do vzvišene naše krone. List se je preobrnel. Nezmiselna nesreča seže s krvavo roko v sredo cvetočega srečnega prebivalstva, zibajnčega se v blagostanji in nekaijenem veselji, ter ga v pravem pomenu besede uniči, popolnoma uniči z dušo in telesom, krvjo in mesom, z bogastvom, premoženjem in pohi-štvom. Ti i mesta s prebivalci vred je zemlja požrla, in na prste se lahko seŠt-jejo oni srečno-nesrečni. ki so se mogli rešiti. Cvetočega otoka Iscbije v gospodarskem pomenu besede ni več I Žalostna novica ,]e preši nula po bliskovo vse stanove od gosposke palače do poslednje hribovske koče. Povsodi se nabirajo mili darovi. In sedaj je prišel dan, dan povračila za svitlega cesarja Frana Josipa. Veličastno je pokazal, da njegovo plemenito srce ne pozna maščevanja, da je milost in dobrodušnost njegova mnogo večja, nego divje nenasičeno sovraštvo iredentarjev, da Človekoljubje našega vladarja celo meje lastne države presega. Ischija je otok blizo Neapolja v tirenskem morji, kakor je čestitim bralcem znano in toraj pod laškim kraljem in tem nesrečnim ljudem, ki so, kateri so nesreči utekli, vso posest zgubili, daroval je cesar Fran Josip 20.000 frankov, reci dvajset tisoč frankov ali našega denarja okroglih devet tisoč goldinarjev. Ali ini se kedo spominja za lepši izgled krščanskega usmiljenja in ljubezni do bližnjega ? Kar svet stoji, in W-a je uže mnogo nad ")000 let. se kaj enacega ni Še čitalo ne v zgodovini ne v romanu, da bi se bil nad svojim sovražnikom, ki mu očevidno po ži-venji streže, kedo plemeniteje maščeval, ne-'.■o se je naš nuli cesar prav sedaj. To je pravi nauk Kristov, ki uči f »dobro jim storite, ki vas proganjajo ! Evo ti nenasičena »iredenta«, hic Rho-duB hic salta I Tukaj ti godci godejo, sedaj se skaži! Sedaj tiste novce, ki jih imaš, morda še za smrtne petarde našemu milemu vladarju namenjene, pripravljene, po njegovem veličanstvenem izgledu lahko na bolje obrneš na nesrečnem otoku Ischija. Tamkaj je delokrog za te in tvoje, v naše zadeve se pa ne utikajl Pusti na miru drago živenje Fran Josipovo, pri čpgar imenu—klobuk raz glave—gadja zalega I— kajti krepkih perut angela varuha, pod katerimi se naš Fran Josip sprehaja, tvoje hudičeve petarde vendar le ne prebijejo. Rudoslav. Spomin na 2. dan avgusta 1883. Govorilo se je po mestu, da veterani napravijo veliko demonstracijo dnć 2. t. m. v spomin lanske krvave dogodbe. Toda veterani so se zdržali vsake večje demonstracije in so omenjeni spomin še le v nedeljo, 5. t. in. le, cerkveno obhajali; imeli so namreč v ta namen slovesno sv. malo pri sv. Antonu in potem so se zbrali v gostilni pri ogerskem kralju, ter v domačem krogu spominjali se dneva, ki ostane vsem pravim tržaškim rodoljubom v predobrem spominu. Ali na bolj sijajen način je hotela slaviti ta spomin »Iredenta«; ona noče. da bi pozabljeno ostalo krvavo delo lanskega 2. avgusta; ona hoče, da se Trst spominja, da še živi in da se pristaši In nastopil iki nesrečnega Obf-rdanka ne strašijo avstrijskih ljudstev, ki so tako slovesno pi o testovala proti nesramnemu rogoviljenju Iredente. Mi smo uže večkrat poudarjali, da bo Iredenta mirna, ker največ pričakuje od skrivne in celo pod obliko postavnosti vršeče še propagande; a tu in tam hoče dati tudi kako zunanje znamenje svojega ži-venja, in prav zato je bilo skoraj gotovo, da se bo letos 2. avgusta slišal kak »pok.» Ker pa veterani niso obhajali dotične slav-nosti 2. t. m., torej ni počila bomba ta dan, ampak večer pred slavnostjo veteranov, v soboto. V soboto je imel odbor veteranov sejo v svojih prostorih Via Tintore; precej za to ulico pa je ulica Sorgente ; v tej ulici v veži hiše Št. 3, v katenejje tudi kasarna c. k. policijske straže, počila je ob 10l/, url zvečer močna bomba, strel se je slišal po vsem mestu tako močno, kakor b< bil strel iz kanona, policija je bila precej pn rokah, ujela je tudi dva sumljiva, a uže drugi dan se je pokazalo, da nista prava in so ju spustili. Preiskuje se dalje, a težko najdejo budodelnika. K sreči nI bilo nobenega človeka v veži, zgodilaseni torej nobena nesreča ; a razburjenost mej prebivalstvom je bila velika, vsled česar so celo vojaki prišli na pomoč in niso nobenega pustili ne v ulico in ne iz ulice. Drzovitost je pri vsem tem velika, če se pomisli, da so bombo vrgli prav pred nosom policije, in to kaže najbolj, da vse dosedanje namere niso imele Še pravega uspeha. Prav zato pa švigajo te dni po mestu razne vesti o važnih piemembah v Trstu, katere vesti, čeprav slone najbrže na kombinacijah, izražajo instinktivni čut prostega ljudstva, da tukaj ni vse v redu. Ali, kakor navadno, oglasili so se tudi to pot „Beschwichtignngsmajerji" in odrekajo očividnejodemonstraciji vsak pomen. Ta teorija listov, ki manj ali več veslaj pod židovsko ustavoversko zastavo, škodovala je od nekdaj in čas bi bil, da jen)a ta „humbug.-4 Dogodki prejasno govore, da je tukaj še vedno mnogo gnjiiega in da je treba temeljite predrugačbe tukaj rabljene sisteme. To čuti nže prosto ljudstvo in mi poudarjamo to uže leta in 1 ta. Politični pregled. Notranje dežele. Minister Taoffe je bil k cesarju v Išl poklican. V praškem deželnem zboru je bila 6. t. m. obravnava o predru-gaČbi volitvenega reda, in deželni zbor je sprejel dotičnega odseka predlog z vsemi glasovi proti onim nemSke levice, — Dr. Schmeykal se je predlogi upiral ter naglašal, da hočejo Čehi Češko deželo raztrgati in glavne pogoje nemške narodnosti izpodkopati. — Knez Windischgriitz ga je krepko zavrnol ter naglašal, da veČina deželnega zbora državno mišljenje prav tako spoštuje, kakor manjšina, ne narodnostni uzroki, ampak dolžnosti in pravice čutila nagibajo njega, da bo glasoval za volitveno predrugačenje. — Parsche je poudarjal, da se krivica zgodi nemškim kmetom, ki se nečojo stlačiti v češko državo in se trdno drže cesarske hiše. — Zeitliamer je odgovoril, da ni res, da bodo z volitveno predrugačbe nemški kmetje krivico trpeli, toliko manj, ker se vo-litvena pravica razširi; Schmeykala pa je vprašal: Je li vzdržuje državo ona stranka, ki vsako leto vladi proračun odbije ter jej pri vsakej priliki ovire dela ? — Plener kaže na to, da Nemci nemajo zaupanja, ker se nemški jezik, ker je državni jezik, ponižuje za deželni jezik. Govorila sta potem še Tonner za predlogo in Bareutlier zoper njo. Za generalna govornika sta bila določena: Herbst proti predlogi, in grof Henrik Cl im za predlogo. Prvi ni povedal nič novega, mlatil je uže tolikrat omlačeno slamo o razburjenosti Nemcev in o tem, da Čehi hočejo Češko raztrgati. — Grof Olam je v pravičnem srdu zavrnol očitanje, da njegova stranka hoče državno zvezo raztrgati. — Rieger je v konečnem govoril pobijal nasprotnike ter rekel : Mi se ne bojujemo zoper celoto države, le glede mere samouprave nismo edini; mi bomo vedno v našej domovini dobri Avstrijci ter se ne utrudimo v miroljubnosti, dokler miru ne dosežemo. V češkem deželnem zboru se je zadnje dni obravnaval domovinski zakon in sprejeli so se vsi predlogi dotične komisije. Krakovski mestni svet je sklenol dvestoletnico otetja Dunaja slovesno {»raznovafci ter dela v ta namen ve-ike priprave. Te velikanske slovesnosti se vdeleže tudi na Dunaji bivajoči pol slci plemenitaši, ki so uže zagotovili, da pridejo k slovesnosti. Ali ni to sramota dunajskemu mestnemu svetu, ki se je v Turke in jude tako zaljubil, da za otetje lastnega mesta nema srca ? Dela li tak mestni svžt mestu v korist, ki plemenite državne rodovine iz mesta podi i mržnjo sodržavljanov do njega goji? Za resnico, dunajskemu mestnemu svetu je Bog pamet zmešal. V ćmogoro ubegli Krivošjani bo se večinoma na milost i nemilost povrnoli v svojo domovino; to se je zgodilo k malu po vrnitvi črnogorskega kneza iz Moskve, in v Črnej-gori in Boki se misli, da vsled želje ruskega carja. Bodi si temu uže, kakor hoče, toliko je gotovo, da gosposke v Boki prav ne ved<5, kaj bi počeli z nekdanjimi uporniki. Obitelj puščajo prosto na stari dom, ali bivše upornike pošiljajo sem ter tja, da so jim bolj varni, glavarje pa zapirajo v trdnjave. Vnanje dežele. Poročali smo uže, da naš cesar obišče nemškega cesarja v Gostinskih toplicah. To samo ob sebi ni še nič politično posebno važnega, ker se nemški cesar mudi na avstrijske j zemlji; a zdaj se trdi, da se ob enakem času snideta tudi Kalnokj in Bismark; ako je to resnica, potem bo brez dvombe razgovor o važnih političnih prašanjih, o katerih se more le ugibati, ker take stvari so tajne i malokedaj pridejo na dan, dokler jih de anja na ovadijo. Crnogorski knez obišče turškega sultana in delajo se za njegov sprejem v Carigradu velike priprave, ker sijajno ga hočejo sprejeti. Da je to osupnolo vso Evropo, temu se ni čuditi, ker Turek in Črnogorec sta bila od nekdaj zakleta sovražnika in prelilo se je turške krvi na črnogorskej zemlji, da bi napolnila jezero. Da bi knez bil poslanec ruskega carja, kakor so nekateri časniki izmodro-vali, tega ne verujemo, ker Rusija ima na razpolaganje vse polno lastnih diplomatov za svoje namene, da jej ni treba pošiljati tujega kneza k sultanu in svoje politiko na vshodu na veliki zvon obešati. Mi menimo, da so sedanje razmero mej Turčijo in Črnogoro dale povod temu obiskovanju. Mej obema državama so se namreč meje povoljno vredile, turška vlada je proti Crnej gori prvikrat pokazala spravedljivost, ker je menda sprevidela, da jej je miru s Črnogoro silno potreba, i da bi nov razpor prav lahko konec storil turškemu carstvu v Evropi. V tem spoznanji pa se mora za to brigati, da jej bo Črnogorec dober sosed. Skoraj gotovo je,, da je vsled tega turški sultan sam povabil črnogorskega kneza v Carigrad in tacemu vabilu ni lahko odreči. Francoska poslanska zbornica je zadnje teden potrdila pogodbo s tu-neškim bejem in sprejela dogovore s zahodnjo in vshodnjo železnico, potem pa se je zasedanje zaklučilo. Francoska policija je prišla na sled tajnemu odboru legitimistov, ki dela priprave 2a prekucijo, in zasegla mnogo pisem. Iz Pariza se naznanjajo uredska poročila o tonkinskej vojni. Po teh poročilih je francoska posadka 10. julija iz trdnjave Namdieh napadla Anamite, ki so zgubili 700 mrtvih in ranjenih, mnogo orožja in sedem ka-nonov. Padel je tudi en anamitski general. Francozi imajo 12 mrtvih in ranjenih. V Badajocu, deleli Estremadura na Španskem je 1100 vojakov in druzih osob proglasilo republiko ; 1000 pušk so vzeli iz trdnjave. Vlada je poslala 2000 vojakov zoper upornike. Ti so kričali: Živela republika z ustavo leta 1869! Živel Zorillat Uporci so se pri dohodu vojakov umaknoli proti portugiškej meji. Obsedni stan je oklican. V angleške j poslanske j zbornici je Gladstone odgovoril na neko interpelacijo, da zbornica k malu dobi priliko, razgovarjati se o tem, ali se imajo angleški vojaki poklicati iz Egipta. Dopisi. S Kra«t, 6. avgusta, Zadnji teden so prinesli časniki novico, da so okrajna c. k. glavarstva županom poslala okrožnico, naj po svojej moči zabranjujejo plese pod milim nebom,, ali takozvane iagre. Ali kaznivo je, da se župani za te ukaze dosti ne menijo. V Miilem Repnu, Zgoniške županije na Krasu je bila danes 4 tedne navadna letna ša-gra. Ker se je najbrže fantom in krčmar-jem dobro sponeslo, zatorej se sliši, da hočejo prihodnjo nedeljo zopet tako šagro napraviti. Kaj torej pomagajo vse okrožnice c. kr. glavarstev, ako pa župani po-tuho daj6? Ako se pa pomisli, da take plese na* pravljajo na brejarjih, in da mladenič, ako je le količkaj vroče krvi, 12—15 goldinarjev zapravi, je-li se čuditi, da so se začele poljske tatvine po Krasu tako množiti? Toraj iz moralnih, zdravstvenih in ekonomičnih obzirov bi bilo dobro, da bi se ti dragi in pohujšljivi plesi odpravili, in ker se vendar mora včasih mladina tuli radovati, trebalo bi skrbeti, ako se uže napravijo take veselice, naj se napravijo tuke, da ne bo niti morala niti žep tako trpel, ko pri sedanjin plesih. Narodni opazovalec. Izpod Volntka, 31. julija. Povod mi daje dopis iz Dut-ivljan v št, 59 priijuidjene Edinosti, da osobito kar zadeva razširjate v šol na Krasi, nekoliko-spregovorim. Gosp. dopisnik omenja, da je tam premnogo šolske dece za učitelja,, in da bi trebalo učiteljice. Istinito mnogo truda prizadeva učitelju premnogo šolske iece, a pomisliti je: 1. Ako bi se po postavi 14. maja 1869 1. namestilo učiteljstvo na Krasi, pretvorilo bi se več jednorazre Inic v dve in Še celo trirazrednice, ter vsled razŠirjmja Šol se bi se Šolske doklade, katere dandenes 7. drugimi dokladi posestnik komaj plačuje, skoraj podvojile i kmet steber — bi se zgrudil. 2. Na več razrednicah postane poduk vesdneven, a roditelji ali njihovi namestniki radi dela in paše, kar g. dopisnik sam vidi, komaj poldnevno pošiljajo svojo deco v šolo Sliši se pritoževanje roditeljev o kraških večrazrednicah, da otroke rede samo za šolo, da morajo druge pastirje živini najeti, ali pa da mora živina stradati v hlevu, da jim otroci, dokler v šolo hodijo, nič ne koristijo itd. EDINOST. Prav jef .»a mora Kraševec napredovati v dm. u Časa, vendar je treba na Krasi, kder vsi ko leto elementarne uime uniču- rjo kmetovalcu žulje pridnih rok, počasi prevmno stopati, da se ne zadene v robido i butne ob steno. Smelo javljam, da se je šolstvo na Krasi povoljno ra2velo, in da za kamenit Kras je tudi dovelj doklad. VanderČek. Z Goriškega, 4. avgusta. (Mrtva sezona. Duhovsku — »Slovenec. — Nov g. dež. glavar. — Ovacija). Pri nas je zdaj nastopila v pravem omenil mrtva sezona, volilni boj se je ončal m dijaki so Šli na počitnice ; vsled tega je uuŠe uŽe tako prav mirno inesto, še mirneiše. V t' m mirnem času pa je nam Goriškem Slovencem kaj dobro došlo veselje, katero nam prouzročuje imenovanje mi-lostljivega škora poreškega, prečestitega gospo la Alojzija Zorna vrhovnim Škofom Goriškim in metropolitom Ilirskim. Odkritosrčno veselja se je bralo vsakemu Slovencu na obrazu, ko je zvedel, kedo bode n;iS nov vladika, in gotovo si nismo mogli želeli moža bolj po božjej volji, kakor je prav on, naš rojak. — Tu>ii mnogo Italijanov je bilo zadovoljnih tega imenovanja, ako ore m je delal naš »Corriera« kisel obraz in je tudi drugi tuk. italijanski list kateri prinaša za vsako kniičkoj imenitno o na cerkvenem polji z entuzijazmom pisane uvodne Članke, vest o novem vrhovnem škofu prinesel mej domačimi stvarmi, v čisto skromnej obliki. — Dobru nam je znano, da novega našega vladika nad vse odlikuje skromnost, tudi uiu gotovo ni ljubo, ako bi se o njem pisale himne; toda oblika, v ki te rej je prinesel oni list vest o novem vrhovnem škofu, ovaja vse kaj druzega. Nočem dregnoti v sršenovo gnjezdo; toda vam s, da se več nabere, pa ne ostanemo dolžni odgovora, kakor ga nismo še nikoli ostali. Ured. trebnih besedi spregovoriti o posveČevanju bogoslovcev tretje-in četrtoletmkov, kakor tudi o sprejemanju absolviranih gimnazi-jalcev v semenišče. Dopisnik toži, da je vis. namestniŠtvo lansko leto prepovedalo r. nadvladiki tretje-letnike posvečevati, kajti temu da ni še nikedo prej nasprotoval in tudi sedaj ne nasprotuje v drugih semeniščih. V tem ima dopisnik prav. V Ljubljani in drugod so tudi v Avstriji; tedaj, ako se tam dovoljuje posvečevanje tretjeletnikov, naj se tudi v Gorici in na Primorskem. Ako pa se uže hoče tukaj prepovedati, naj se enako tudi drugod. To bi bilo pravično. Kaj pa je napotilo vis. namestniŠtvo, da je to prepoved dalo? Dopisnik pravi: najiirž prošnja necega bolehnega duhovna za pokojnino, koji pa da je uže v bogoslovju za časa posvečenja isto bolezen imel. Kakor se tedaj kaže, vis. namestniŠtvo hoče s to prepovedjo zabraniti, da ne bi škofi s posvecevanjem bogoslovcev se prenaglili, zlasti, da ne bi bolehavih ali celo bolnih posvečevali. No, v tem pa ima tudi vis. namestniŠtvo prav. Res se večkrat posvetijo taki tretjeletniki, katerim bi bilo veliko potrebneje preskrbeti bolnišnico. Lahko bi sicer vo Istvo in sem. profesorji v treh letih spoznali, da ta ali oni radi pomanjkanja potrebnega zdravja ni,I da se posveti, pa od te strani se rado malo vidi. za to je pa prav, da vidijo drugi. Kaj pa, ako bolenav, neposvečen bogo-s lovec četrto leto skonča? Tudi takrat bi bilo prav, da se ne posveti v mašnika, kajti duhovski stan je težaven, tako da duhoven brez dobrega zdravja njega težav ne more^ prenašati. Nekateri se ve da zelo malo težav vidijo v duhovBkem stanu, sodijo po kacih katehetih. profesorjih in vpo-kojenili duhovnikih. Duhoven, menijo, bere sv. mašo, pa je. Ni tako. Ob nedeljah in praznikih in še katere druge dni ima duhoven v pistirstvu zapovedan post dopo-ludne, kajti mašuje se navadno ob 10. uri, mej mašo pa je pridiga; to ni lahko delo s praznim želodcem. Pa pred in potem ima počitek, rekel bi kedo. Ne pred in ne potem duhoven nema počitka. Pred mora svoje molitve opraviti, mora tudi spove-dovati, ako Še druzega ne; popoludne pa ' mora imeti popoludansko služno božjo s krščanskim naukom. Vse to, menim, zadostuje, da celo trdnega duhovna nekoliko upeha, bolehnega pa kar potlači. Naj omenim še le težavnega velikonočnega spovedovanja, previdanja v slabem vremenu, v hudej zimi, v oddaljene kraje in mnogo druzih na novo vpeljanih opravil, potem bode vsakemu jasno, da duhoven mora biti trdnega zdravja. Naj bode tedaj tretje-ali četrtoletnik, ako ni zdrav, prav bi bilo zanj in za druge, da bi v mašnika ne bil posvečen. Da pa ne bode bolehavih bogoslovcev, naj se bolehavi mladeniči iz gimnazije nikar ne sprejemajo v bogoslovje. Zato naj zopet vis, namestniŠtvo zaukaže, da se prosilci od k temu postavljenega zdravnika strogo preiščejo. Pa saj se to menda dela, toda le »pro forma«. Potem ima lehko bogoslovje mnogo hirajoČih. »Prlncipiis obsta«, naj velja tudi tukaj. Ako je prosilec res zdrav, naj se sprejme, drugače naj se raje koj v početku odpravi. Mej oklepi: pa tudi potem naj se skrbi, da se s pretežkimi, celo nezdravimi jedini zdravi bogoslove! ne spravijo v bolehnost. Gori omenjena prepoved vis. nnmest-ništva pa je Se iz drugega stališča vsega odobrenja vredna, iz stališča enakosti. Navada je namreč, da se le nekateri bo-goslovci izmej tretjeletnikov odber6, da se tisto leto v mašnike posvetć. To so: pridnejši, lepšega vedenja, ubožnejŠi. To a nikakor ne zabranuje, da ne bi bili aki »ubogi bogatini« prvi mej onimi izvoljenimi, tak6 da marsikteri, ki zasluži in potrebuje, da bi si par novcev uže v semenišču prislužil, mora radi bolj lačnega bogatina čakati do konca četrtega leta. Z omenjeno prepovedjo bodo odstranjene take neprijetnosti in to je hvalevredno NiČevi so razlogi, da so maŠniki semenišču potrebni. To sem povedal iz namena, da bi se posebno bolehni mladeniči po dokončanej gimnazij' ne silili v bogoslovje, ampak da bi se raje hitro na kako drugo stran obr-noli, kder bi gotovo v lažein izhajali z svojim zdravjem, nego pa v duhovskem stanu. Metlika 3. avgusta. Naše občinsko starešinstvo je razstavilo v občinskej pisarni imenik vseh onih, kateri Im 'jo pravico voliti odbor za upravljanje z občinskim imetkom. Obžilujem pa, da je ta imenik v nemškem jeziku pisan. Saj je prebi vi lstvo mesta Metliko izkljuČivo slovensko. Dokaz tega je bila zadnja de-želnozborna volitev! Ta čas je Metlika pokazala svoj pravi značaj. Volitev gospodarstvenega odbora je važen čin za mesto Metlika, mislim pa, da bodo volilci volili može, katerim je blagost prebivalstva na srci, kateri si bodo svesti svojega poklica ter zjedinjenimi močmi n i to delali, da se izvede od vsega prebivalstva zaželeni vodotok. Vodotoka nam je treba, to potrebo pozna vsak. Naj gospodarstveni, kakor občinski odbor, premisli, koliko je prebivalstvo trpelo leta 1879, ko je bila Metlika zavoljo živinske bolezni zaprta; naj dalje premisli, kaj bi vodotok koristil v slučaju nesreče ognja. Če to premisli, gotovo bode gledal na to, da ustreže želji prebivalstva, kateremu je oh času občinske volitve v prvej točki to zagotovil. Torej na delo l Lepo je tudi od z lajnega zastopa, da je začel trg popravljati, s tem če dokazati, da mu je lepšanje mesta na srci, da mu je blagostanje meščanov prva skrb. Za šolo je tudi odmerjen prostor, pa neznani, kdaj bode delo začeto, to je skrb okrajnega šolskega sveta. Mislim pa, da bode na spomlad. Letina kaže pri nas prav lepo. Vinska trta obeta tudi dobro kapljico. Ako pri nas obrodi trta s dobro kapljico, ta čas ima pri nas ljudstvo denarja, kajti naša vina so Čisla na. Le za izvoz istih bi nam trebalo dobre ceste ali železnice. Zagotovil je j;osp. deželni poslanec, da bode na vso moč delal na-to, ria nam pridobi dobro cesto, ali po mogočnosti železnico. Živina posebno lepa se kaj lehko proda. Dobro se je zmislilo ministerstvo, da je uvoz živine zabranilo. Saj Avstrija priredi živine potrebno število in kmetovalec se bode Še več s živino pečal, ko bode videl, da lahko lep groš iz nje ilobi. Ć. Domače in razne vesti. Cesarjev dar« Cesar je podaril ognjegascem v Horjulu 5U gld. Tržaške novosti. V pondeljek proti vtčeiu.ob pol devetih,sta aretirala inspektor civilne straže, gosp. Petromo, in nek drug policijski agent na borsnem trgu g. Mihovila Grego. (Jzrok aretiranja je političnega pomena. Nesreče. Gojtan Jakob je moral v bolnišnico iti, ker mu je nek pes hudo poškodoval levo nogo in desno roko. — Meha-nikarja N. N. so odnesli v bolnišnico, ker ga je na korsu napadla huda božjast. — Fantiča Zobec Andreja iz Doline so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, ker je tega na paši hudo poškodovala krava z rogom. — Pod kočijo je prišel v ulici Belvedere 10 letni fantič, hudo se je poškodoval na glavo in na levo roko, oče ga odvede v bolnišnico, da se ozdravi. — 21 letni Štefan Potrata iz Sežane je spal pod milim nebom, in kakor se vidi na nevarnem kraju. V spanju pade, ter si po-škodva glavo; vsled tega mora zdaj varovati posteljo v bolnišnici. Poiar. Na podstrešju biš. št. 5. v ulici Giustinelli, po napačnem ravnanju s pe-troljko, položili so jo na tak kraj, kder bi ne smela biti, — pričelo je goreti strešno tramovje. K sreči so ogenj k malu zadušili. Tatvine. V nedeljo večer zleze nek 16 letni grabež v vratarje vo stanovanje neke hiše na bolnišničnem trgu. Nek fantič je videl, kako je ta skrbno blago spravljal v neko vrečo — gre po straže. Te pridejo in tatu zajamejo uprav, ko je ta s polno vrečo mislil oditi. — Nek tat ukrade brusarju N. F. v ulici »deli Olmo« iz brusne kolesnice in odnese 25 britev, zlat prstan in par zlatih uhanov, vse vredno do 50 gld. — Straže uklenejo nekega čevljarja, ker je ta hotel okrasti nekega pomorfičeka na javnej ulici. — V eaboto od 9 do 10 ure zvečer je nek predrzen tat okradel v ulici Belvedere pri takozvanej ulivarnici »Zum-Brunnen«, nekega kraškega delalca, ki se je iz Trsta vračal na dom. Pobral mu je lopov zavoj obleke. Želeli bi nekoliko več nadzora te ulice od strani javne straže.— V nedeljo popoludne so neznani »gospodje« odnesli iz delalnice pil gosp. Ferdinanda Bassija pri sv. Jakobu 700 gld. Straže so odgnale v zapor jednega onih zločincev, Ambroža K. delalca v omenjenej tovarni. — Cunjar Gustav A. v pondeljek v jutro zleze čez zid neke kampanije v Spod njej Ćarboljj, ker druzega ni imel ukrasti, odnese 3 k. železa iz jedne tamošnje ko-vačnice. Nekoje ženske zaženo velik krik, na kar pridejo straže in cunjarja sprejmejo v tamnico. — V nedeljo so plesali pri sv. Jakobu, Ta narodni ples je gledal i krojač Fran C., prigodi se mu po, da ga jeden pahne, vsled česar krojač zgubi ravnotežje in na tla pade. Ko se pa po koncu zravna, vidi, ali prepozno, da mu je nekdo odnesel srebrno uro s zlato verižico, Tat je neznan. Policijsko. Eden in dvajsetletni Jožef K....Č Tržačan. sleparii je lahkoverno ljudstvo po Trstu, liki Fratnik v Rojinu. Jožef je trdil, da je on vojaiki zdravnik opravljajoč službo v špital'i garnlzije. Ljudstvo mu je verjelo, i se puščalo od njega zdraviti. Svoje shode je imel v nekej krčmi blizu javnega vrta. V tej krčmi je pa straži ustavila nediplomtranega doktorja, ter ga odpeljala v univerzo v ulici Ttgor, da se popolnem prouči. Fratnik, rojanski »sveti mož* in »bugec* nadaljuje svoje komedije. Ona mlada ženska, katero je videl na vrtu v spnčnatej kolibi salato napravljat nek tržaški pisatelj pikanttrij v č asu njega pohoda k Fratniku, umrla je v saboto popoldne kot prava žrtev zlobe tega moža. Iz te ženske je izganjal hudiče. Vse je bil nže iz nje izgnal — le jeden je bil še ostal, ki je moral biti zelo trmast in hudoben, da je od uboge ženske celo žive-nje zahteval. No, zdaj jo je pa res ozdra- vil. Je li prepovedano ubijati? Pisano je: Ne ubijaj I Zakon pravi:.Ne ubijaj! Dru-ztvo ne trpi »ubijanja». Če ubiješ človeka duševno, prideš p ed pravice, kaznovan si; če ubiješ človeka telesno, pri.tes pred pravico in si kaznovan — pomisli, človek 1 Zakon velja le za Človeka, in ker je itn-sko ubil hudič in ne Fratnik, prvega ne moremo pred pravico tirati, kot duha. krivice 111 laži in kot njega neprisotnosti na pravice poziv — druzega pa, čemu kaznovati — ker je sama nedolžnosti ? Božja pol na Barlian. Iz Bar-koreij se nam naznanja, da se bode. kakor vsako leto. zvečer'pred Velikim Šmarnom, (14. avg.) od ondot peljalo mnogo slovenskega ljudstva na več ladijah na božjo pot v Barban. Pomorska vlada in finančno vodstvo je letos, ker je poprej časi bilo kakih nasprotnosti, dala barkar-jem dovoljenje svobodne vožnje po naj-bližnjej poti. »opolnltne volitve v soriški In Isierskl deželni zbor. Ker se je tržaški deželni namestnik, baron Pretiš, odpovedal deželnemu poslanstvu na Goriškem in tudi v Istri, zato je»razpl»ana volitev deželno/borskega poslanci v mestnih občinah Crvlnjan, Tržič in Grad, kakor tudi ona v Buzetu, Isoli in Milah. Obe se boste vršile 14. t. m. Notranjska slavnost v Postojni bode 2. septembra, torej za S Oni poprej, kakor je bilo objavljeno. Delajo se velikanske priprave. — Nadejamo se, da se te slavnosti vdeleži tudi mnogo TižaČanov in vsaj deputacije vseh naših narodnih društev. Nov slovenski Ust. Kmetijska družba Štajerska je sklenola odpovedati »SlovenskemuGospodarju« in »Kmetskemu prijatelju« pogodbi zarad izdavanja gospodarskih prilog in vprihodnje izdajati zopet svoj list v slovenskem prevodu, kakor poprej už« več let. m Slovenska Matica*4 izda meseca septembra t. I. za 1. 1881 in 18*3. tri knjige: 1. »Letopis* za leto 1882-3 z Miklošičevo podobo; 2. »Lovževe zapiske«, I. del: 3. «Spomenik». Vsak člen, ki naprej plača 4 gld. letnine za 1.1882. in 1883, dobi po en iztisek vsake teh knjig. Kdor plača samo 2 gld. letnine naprej za leto 1882. ali 1883., dobi samo po en iztisek »Letopisa* in »LovČevih zapiskov«, ker Matica »Spomenika*, ki je sam vreden mnogo nad 4 gld., nikomur ne more dati za 2 gld. Imena tistih členov in poverjenikov, ki do 31. avgusta t. I. ne pošljejo nobene podpore za 1,1883., izbrišejo se po 3. Matičinih pravil iz imenika Matičinih členov in poverjenikov leta 1882. in 1883. Na upanje Matica knjig dajati ne more. Gospodom članom naznanjamo, da priredi društvo v nedeljo 12. avgusta izlet na Op- 5 nO, kder priredb tamošnji rodoljubi veselico s petjem, godbo i plesom, »Sokol« pak prevzame del programa, i to: telovadba na drogu. Natanč- ' neje se naznani prihodnjič. Radi vaj naj se »Sokolove!« oglasijo pri drufitvenem tajniku. ODBOR. Kolera. O koleri dohajajo iz Egipta še vedno prav strašljiva poročila, ta kuga ni tam Se prav nič ponehala in je od 1. do 6. t. m. zopet pomrlo v vsem Egiptu okolo 381)0 osob za kolero. Če bo ta pošast na tuk način napredovala le še toliko časa, kolikor traje uže dosedai. potem v Egiptu nastane strašno pomaikanje, osobito de-lalnega ljudstva. O tako straSuej koleri ni bilo Še slišati. Opravičen je torej strah vse Evrope pred to božjo Šibo, posebno pa je opravičena previdnost v Trstu, kder smo v vednej zvezi z Aleksandrijo, mestom uŽe okuženim. Zdravstvene razmere so pri nas še vedno najboljše k ljubu nekaterim ve-stim, katere raznašajo ljudje, da imamo kolero uže v mestu. Te vesti so navadno nastopek strahu; kakor hitro kedo dobi močno drisko, pa uže ljudje mislijo, da je kolera. Ni torej zameriti zdravstvenej komisiji, da opominja ljudstvo, naj se ne plaši in naj hrani duševni pokoj. Važne so posebno naredbe, katere je izdal osrednji odbor za slučaj, ko bi se kolera začela v Trstu, te se glase: § 1. Vsak zdravnik mora precej objaviti magistratu, ako bi mu bil znan kak slučaj kolere v mestu. § 2. Kakor hitro bi se pojavila kolera v kakej družini, izolira se dotična rodbina in v veži dotične hiše se obesi tabla, na. katerej bo naznanjeno, da je kolera v hiši in na vratih stanovanja bolnik 1 bode stala straža. Vse potrebščine za b"lnika in za rodbino bo donašal od magistrata poslan sluga na troške rodbine, če je zadosti premožna. če pa je ubožna, na troške občine. g 3. Blato dotičnega bolnika se sproti desinficira z 10°/ karbolne kisline in 20% železnega vitrijola in še le potem se odnese na stranišče. g 4. Kakor hitro se pojavi kolera V kakej hiši, na prav enak način se desinfi-cirajo vsa stranišča, gnojišča, kanali itd. EDINOST. S 5. Vsa obleka bolnega se prenese v bolnico, da se tam disinficira, a parilo se Ered odnesenjem pomoči v posebno te-očino. § C. Ako bi ro lhina ne hotel i ali ne mogli imeti bolnega v hiši, prenese se v posebno bolnico za bolnike, ki imajo kolero. § 7. Truplo za kolero umrlega pusti se v postelji, kder je uinrl, in sicer 3 ure. če je umrl po noči, Če pa po dnevu, pusti se do mraka, ker prevoz na pokopališče se ne sme goditi podnevi, ampak po noč' v nezabitej rukvi brez vsacega pogreba po nijkrajfiej poti. g 8. Ako pa družina želi in to dopuščajo prostorne razmere, more ostati mrlič tudi do 24 ur v stanovanji. Truplo se pri-pelje na pokopališče, kder bode v kapeli predpisane ure, potem pa se zakoplje v živo apno. §9. Vsak prestopek proti tem naredbaro se bo kaznoval z globo do 1000 gld., oziroma s6 zaporom. To £o naredbe, katere mora v Delnice narodne banke . 838 » — « Kreditne delnice .... 296 . 10 « London 10 lir sterlin . .119 » 75 » Napoleon.......9 » 49 » G. kr. cekini......5 » 66 » 100 državnih mark ... 58 » 30 » Poslano. Opozarja se na denaSnji inserat gospoda Filipa Fromm-a. Poslano.*) Nek tržaški gospod pravi v 60štey., daje bil v Rlcmanjih napaden od nekega ffodi-a Ker pa to ni resnica, protestujem jaz podpisani proti onemu obdolŽenju - Res je le to. da je nekdo omenjenega gospoda prosil, naj bi se odstranil od plesa, ker njegova nazočnost bi znala nekatere fante, katerih oče je v njegovi hiši ponesrečil, preveč razburltj in bi uiegnol zaraai tega nastati neljub prepir, ter bi se kalilo veselje, ki je vladalo pri veselici. Moj oče je na smrtni postelji tožil, da more prezgodaj Iz sveta, ker se je v hi:i omenjenega gospoda ponesrečil — Ako in koliko je oni gospod tega kriv, nočemo preiskovati; to naj večni Bog sodi. — Le to naj nam bo dovoljeno, da gospodu rečemo, da ml bratje, sinovi ranjcega. ne gojimo proti njemu v sriiu nobenih maščevalnin naklepov, da smo mirni ljudje, katerih se nema nobeden in tudi oni gospod nič bati in da smo pripravljeni, po-■ebno na ljubav naše predrage matere, odpustiti onemu gospodu tudi nezasluženo grajo v cenj. listu Edinosti, da bo le enkrat mir. Anton Kvret, v svojem In v imenu obeh drugih bratov. Riemanje, 81. Julija 1883, Pobotnica, zahvala In priporočilo. Gospodu prvaku odbora »Comitato d' a-zione« potrjujem, da sem danes istinito prejel potem stene svoje hiše nujduhoviteji plod njegovega humorja Zah^aljevaje se mu najtoplije za tako, veliko pozornost mojej malenkosti nasproti, priporočam se, da bi blagovolil vzdržati moj i prelene Živce še naprej v pre-potrebnej delalnosti. F MiiJI kralj. 5. avgusta 1883. Listnica uredništva. Gosp. A. V. vP.Pre- 1'eli poslano; toda v smislu §. 19 tisk zak. mamo dolžnost, sprejemati le stvarne popravke, ne pa dolgih polemik in ti popravki morajo biti redno podpisani. — Sploh p nam je vsa atvar nejasna. Za trak ionskega oddelka delalskega podpornega društva darovale so sledeče gospe ia gospodične: Saletu D 50 kr., Pegam M. 40 kr. Avšič M. 1 gld. Zorzut F. 1 gld. Račič A 1 gld. Skomina R. 30 kr Štegu J. 30 kr. Jericio K 2 gld. Vidic A. 2 S Id. Stekina E. 30 kr. S S. 1 gld. Dovgan E 0 kr. Truden N. 2 gld. \Vartb0chel M. 3 glu Baternosl K. 3 eld. in gosp. profesor J. pl Kleinmuyer 2 gld., skupaj 19 gld. >-0 zadnjič izkazanih 38 gld., skupaj 57 gld. 80 kr Tržno poročilo. Kava — živahna kupčija po boljših, jako trdnih cenah. Prodalo se je v dven Nad kavarno »ali' antica Torre« v II. nadstropju hiše št. 27 v ulici Riborgo. vhod natanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, i KI. mL BAUKA, pravilno dovoljena po visokej namestniji •/. odlokom št. 18401 in po slavnem mestnem magistratu z odlokom št. 355°, in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsako vrstne javne vrednostne listine in na listke od triaSke zastavnice (Monte di pieta ) Da hode slav. občinstvo vedno točno post eženo, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer. 16-2 INJ eprevarljivo I Unp«h garantiran! Znesek dobi vsak pre-ceJ nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigur-flnn^ no delajoč ■■UA Roborantluni (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela »roti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Hiter uapt'u i po gld. 1.50 in steklenicah za poskušnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Grolioh v Brnu (Briinn). - V Trstu pri Pavlu Roooa. - V Gorici pri G Cristofo-letti - V Zadru pri K. Androvloh. -Nobena prevara! 10-8 Tam se tudi dobiva pristna Grollohova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena iz zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr. Poslano. Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu in čestitoj duhovščini v izdelovanje raznih navadnih in umetno kamnarskih del, kakor: nagrobne spominke, mizne in druge plošče, garniture za omivalnike, vaze, altarje in taber-nakel ne i. t. d., vse iz najboljega kraškega mramorja, po zelo ni^iiej ceni. Volčji grad pri Komnu 2. avgusta 1883. France Rebula, 3—2 kamnosek. Portlandski in Romanski najboljše vrste i po zmer> nih cenah renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zastop in zal ga pri Schnabl & C. VIa Carinila 19. 12-S Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) maSinsko' olje, jermene itd. *) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. Lig jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovi o o prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi za* stopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Vfashlngtonsko Žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so atnerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujemo ta vsako uro pet let. V dokaz gotovega jamstva In atrogo to-lldnostl, prevzamemo a tem dolZnoot Javno, da vsako nepristoječo uro nazaj vzamemo In z drugo zamenjamo 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom, Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvaniSno pozlačene, z verižico. medaljonom itd., preje jeden komad gl. 26, zdaj le gl. 10 20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gl. 7.26. 1000 komadov ur na val)e (cilinder-ur) v okrovih od srebrnega niklja, s ristalnim ploščnatim steklom, tekočin na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje gl. 16. daj le gl. 6.60. 1000 komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 131otnega srebra, odobrenega od e kr denarnega urads, tcUočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozla-čene. fino regulirane. Vsaka taka ura stala ie preje gld 27, zdaj pa samo gl 11 40. 660 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od 0 kr. dinar* nega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in naifincje pozlačene, pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. lOOO komadov Washlngtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri di se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj el. 40. 660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisulnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri na-očilih za ure z majatnlkom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: der 12-5 Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107. L A FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industria VERSAMENTI IN CON ' ANTI Banconote: 3' 4°/o annuo Interesse vcrso preavviso di 4 giornl 3'/»»» » » o «8» 31/«»» m • n »30» Per le letter« di versamento attnalmente in circolazione, il nuovo tasso d* int^ress • co-mini'ieri a ilecorr^re dalli 37 corrente. lil cor-rente e 22 Novembre, a seconda del risnettivo preavviso Napoleoni: 3|/t°/o annuo interesse verso preavviso di 30glornl 3 /«» » » » » » 3 mesi 3'/,» » » » R H 6 » Banco Giro: Banconote 2Vt°/o *°pra qualunque somma Napoleoni senza intereRsi Assegni sopra Vienna, Prapa, Pest,, Bruna, Troppavia, L^opoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Saliahurgo. Klagenfurt, Fiutne Agram, franco »pese. Acquisti e Vendite di Valori, dlvlse e Inrasiso iioupons Vt°/o provvigione. Antecipazioni sopra Warrants in con ta n ti 5°/0 interesse annuo franco di provvlgioi e. M'-diante api-rtura di credito a Londra HVo provvigione per 3 m^si. » effettl 6°/0 interesse annuo sino 1'importo di 2000 per importi superiori rasso da convenirsi. Trlette, 1. Maržo 1883. (42) Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospel*va* nja dobrega probavljanje, ker tu je glavai pogoj zdravja in telesnega in duinega dobrega čutenja Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mcianje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvM dele. to je u2e več let aploh znani in priljubljeni dr. ROSA življenski balsam. Napravljen iz najboljših, zdravnllko najkrep-kejilh zdravllsklh zellSS, potrjen je posebno kakor potova pomoč pri vseh slabostih prt* bavljanja, posebno pri preseoanju, po klaloa dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in ielodou. lelodčnem krč«, prenabasanjo lalodoa z Jedrni, zaaliienju, krvnem navalu, hemeroldah. Ionskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega probavljanja); on oživlja vso delalnost probavljanja, dela zdravo In Slat« kri in bolno telo dobiva zopet popreiino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravila ter se sploh razSirll. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 gl. Na tisoče pohvalnih pis^m lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneaka na vse strani, fiotpod Fragnerl Jaz Vas prosim, da ml pošljete s pošto 10 steklenic dr. Rosa-v*ga življenjskega hal sam a. Pri teji prilik Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti uže 3 mesec od kar pa rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v Želodcu, kateri me je bolel 10 let Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri najboljšem zdravju in jih vamje posebno mrz-lice, ki je tukaj tako domaČa — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega visocega spoštovanja, s katerim znamnjam Kazlmi Maoalskl, nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji. ■1 Svarjenje! Bi Da ba izogne neljubim napakam, zato p rosim vs p. n. gg. narofinike, naj povsudi iasreSnn dr. Kotov Uvljemki-buliam i« lekarne B. Frapner-ja v Pragi zabavajo, kajti opazil sera, da so na-oBnlki na ve« krajih dobili nenapeRno zmes, ako bo Ziilitevuli Hainn livli^naki baltum, in nu izrefino dr. hotovtga tivljenskega balzama. Pravi dr. Bosov živinski Mm dobi so samo v glavnej zalogi <>delalcavo II. Fragntr-ja, lekarna >k Črnemu orlu« v Pragi, Kcko der Sporner-gas-1> Nr. ',>05—3. V '1'rstu: P. Prendini, O. Forahotchi, Jak. Serra-val!o in Kil. von Leitenburg, lekarni&irji. V Gorici: O. CrUiofotetti, lekarnifar; O. It. Pontoni, lekarniear R. Kur tur, lekarn far; V Ogoljl: Da-mmu d'Klia- V Zaprebu: C. Aratim, lekarniiar. Vti Ukarnt in vttje Irgoviiit i materijalnim blagom u Avttro-Ogtrtkt imajo talogo tega tivtjemktga balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domaČe mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako bo fenam prsa vnamejo, alt stnlijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, i|in fotokih, pri Brvu v prstu in pri nohtnnji, pri alezab, oteklinah, pri Izmallfenji, pri morski (mrtvi) ko«ti zoper revmatiUno otekline in putiko, zoper k onifino vnetje v kolenih, rokah, v ledji ?e si kdo n"go apabne, zoper kurja ofiosa in potne noge, pri razkopunih rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po i>iku mrCesov, zoper toknče rane, odprto noge, zo|>er raka in vnelo kolu ni bolj Bega zdruvila, ko to mazilo. Zaprte bulo in otekline so hitro ozdravijo; ker pa ven te6e, poteg ne mutilo v kratkem vtu gnojicu na-so, in rano ozdravi. — To mazil.; Je zato tako dobro, ker hitr }tomaga in ker se po njeni rana p tj n« zaceli dokler ni vša bolna gnojica ven pi'ttgnena. Tudi zabrani ras divje: a mesa in obvaruje pred snetom (firnim prisadom) ; tudi bolečine to hladilno mazilo posneBi. — Odprte in tekoSe rane »e morajo z miaCuo vodo umiti potem ?e 1* t>e mazilo nanje prilepi. IK-9 Skatljice se dobode po 25 in 35 k. llalzam zn uho. Skufieno in po mnozih poskusih kot iiajzanesijivejHs sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem sc dobi tudi popolno ute zgubljeni sluh. 1 sklenioa 1 gld. a. v. Lastnik, drufitvo »KUINOST«. — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC. Nova tiskarna pou vodstvom F. HUALA v Trstu.