KOLEDAR
ZA NAVADNO LETO
1947
8414,;,.;,
H zs\ ff-fj
1 s
jffMM ,#f ■
JamMl
Izdala Goriška Mohorjeva družba v Gorici Natisnila tiskarna G. lucchi v Gorici Natisnjeno z dovoljenjem AIS
Navadno teto 1947
ima <365 dni in se začne s sredo in konča s sredo
ZačdeK leta I947.
Občno leto se začne na novega leta dan 1. januarja. Cerkveno ieto se začne s prvo advenfno nedeljo 50. novembra
Znaki za mesečne spremene
Mlaj...........9 Ščip ali polna luna.....O
Prvi krajec.........) Zadnji krajce....... (
Vremenski l^ljuč,
s katerim vsakdo lahko zve za vreme celcga leta naprej, ako le ve, kdaj se izpremeni luna, t. j. ob kateri uri nastopi prvi krajec ), ščip O, zadnji krajce < in mlaj . Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. H e r s c h ef in dunajska Kmetijska družba ga je I. 1859 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna:
j Ob uri ! Poleti		P O Z i ITI i	Ob uri	Poleti	Pozimi
od 24. do S.	, mrzlo če ni lepo i . lugozapadnik		od IS. do 14.	ve'iko dežja	sneg in dež
od 2. do. 4.	mrzlo in dež	sneg in vihar	od 14. do 16.	spremenljivo	lepo in prijetno
od 4. do 6.	dež	sneg in vihar	od 16. do 18.	lepo	lepo
od 6. do 10. |	spremenljivo	dež ob severo' zapadmku sneg ob vzhodniku	od 18. do 22.	lepo ob severu ali zapadmku: dež ob jugu ali iugozapt dniku	dež in sneg ob jugu • ali zapadniku
| od.10. d > 12.	veliko dežja	mrzlo in mrzel veter	od 2» do 24. . . . • ' . - -1	lepo	tepo
OPOMBA: Leto se razdeli na dva dela. I. i. na poletje in na zimo; za poletje v<2jfa čas od 16. aprila do 16 oktobra, ostali čas pa velja za zimo.
Cerkveni zapovedani prazniki so razen nedelj
še sledeči:
Novo leto ali obrezovanje Gozpodovo, sreda 1. januarja,
Sveti Trije kralj ali razglašenje gospodovo, ponedeljek 6. januarja.
Sv. Jožef, ženin Marije Device, sreda 19. marca.
Velika noč ali vstajenje Gospodovo, nedelja 6. aprila.
Kristusov vnebohod, četrtek 15. maja,
Binkošti ali prihod sv. Duha, nedelja 25. maja.
Sv. Rešnje Telo, četrtek 5. junija.
Sv. Peter in Pavel, apostola, nedelja 29. junija.
Vnebovzetje Marije Device, petek 15. avgusta.
Praznik vseh svetnikov, sobota 1. novembra.
Brezmadežno spočetje Marije Device, ponedeljek 8. decembra.
Božič ali rojstvo Gospodovo, četrtek 25. decembra.
Pepel ni ca ali začetek posta je v sredo 19. februarja. Od bo-žica do pepelnice je 56 dni ali 8 tednov. — Nedelj v predpustu je 6, po binkoštih 26.
i
Posti in zdržki
Tudifza 1. 1947. je v veljavi snlošni postni spregled glede posta in zdržka, razen na pepelnico in veliki petek, ako med letom cerkve-nc oblasti ne ukrenejo kako drugače.
Poglavar katoliške Cerkve
Papež Pij XII., rojen v Rimu 2. marca 1876 z imenom Evgenij Pa' celli; v mašnika posvečen 2. aprila 1899; deloval je v kongregaciji za izredne cerkvene zadeve; v škofa ga je posvetil Benedikt XV. dne 15. maja 1917; od 1. 1917. apostolski nuncij , v Miinchenu, od 1. 1920. v Berlinu; od 16. novembra 1929 kardinal, od 10. februarja 1950 državni tajnik Pija XI.; za papeža izvoljen na svoj rojstni dan 2. marca 1959.
mm
SLOVENt/TVOJA ZEMLJA
JE ZDRAVA IN PRIDNIM NJE LEGA
naprava; POLJE/ VINOGRAD/ GORA, MORJE, RUDA, KUPČIJA TEP.E R.EDE „ '
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10 II
12
15
14
15
16
17
18
19
20 21 22 25
24
25
26
27
28 29
50
51
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Novo let«. Obrezovanje Gospodovo
Ime Jezus. Mak arij, opat
Genovefa, dev.; Anfier, pap.; Florencij, šk. m.
Ti t, šk.; Angela Folinjska, vd.; Marcijan, m
Nedelja Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
O
Telesfor, pap. mun.; Emilijana clev. Sveti Trije kralji. Razglašenje Gospodovo
Valentin, škof; Julijan, rane.
Severin, opat; Teofil, muč.
Lucijan; Basilisa, mučenica
Viljem, skcf; Agaton, papež
Higin, pap.: Pavi Oglejski, šk.; Božidar, op.
Nedelja
Ponedeljek
Torok (
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
1. po razgl. Gospod. Sv. Družina Erae&t, šk. Veronika, bi.
Hilarij; Feliks Nol., duhovnik Pavel, puščavnik; Maver, opat; Marcel, pap.; Bernard, mučenec Anton, puščavnik; Marijan, mučenec Sv. Petra stol v Rimu: Priska, dev. muč.
Nedelja
Ponedeljek Torek
Sreda fl Četrtek Petek Sobota
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek ) Petek
2. po razgl. Gospod.; Marij in tovariši, muc.
Fabijan in Boštjan, muč.
Neža, devica in mučenica
Vincencij, mučenec; Anastazij, mučenec
Zaroka Marije Device; Rajmund
Timotej, škof; Evgenij, muč.; Babila, muč.
Pavlovo spreobrnjenje; Ananija. mučenec
3. po razgl. Gospod.; Polikarp, šk.: Pavla, vd. Janez Zlatoust, eerkv. uč.: Elvira Peter Nol.; Tuliian, škof Frančišek Šaleški, cerkv. učenik; Valerij Martina, devica, mučenica; Hiacinta, devica Janez Bosco: Marcela, vdova
Novo leto: Jezusu dajo ime. (Lk 2, SI)
Razglašen je Gospodovo: Modri z Vzhoda Jezusa molijo (M; 2, 1-12) 1. nedelja po razglašenju Gospodovem: Dvanajstletni Jezusu v templju. (Lk 2, 42-52)
2 redelja po razglašenju Gospodovem: Ženitnina v Kani Galilejski. (Jan 2, 1-11)
3. nedelja po razglašenju Gospodovem: Jezus ozdravi stotn. hlapca (Mt 8. 1-13).
1.
2.
4. 5 6.
7.
8. om
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22, 25.
24.
25.
26.
2l
29.
30.
31.
Dan zraste za 59 minut. Dan je dolg od 8 ur ?5 minut do 9 ur 34 minut.
j NAJVEČ SVETA V 'OTR.OK.OM SUŠI SLAVE/ T] F BOMO NAŠLI POT; K.JER. NJE SINOVI Si PROSTI VOfjO \ VE CIO IN POSTAVE/
1	Sobota	Ignacij Antioh., škof. muc,- Brigita, devica
2 5 4 5 6 7 8	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda O Četrtek Petek Sobota	1. predpostna. Svečniea. Darovanje Gospod. Blaž, škof, muč.; Oskar, škof Andrej Korsini, škof; Veronika Agata, devica, muc.; Albin Briksenški, škof Doroteja, devica; Arraand, škof; Tit, škof Rili ar d; Julijana. vdova; Romuald, opat Janez Matajski, spoznavalec; Emilijan
9 10 11 12 13 14 15	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda ( Četrtek Petek Sobola	2. predpostna; Ciril Alexsand.. cerkveni uč. Skolastika, devica, muc. Lurška Mati božja: Adolf, škof 7 ustanoviteljev; Bened. Anian.: Melecij, škof Katarina R., devica; Gregor II., papež Valentin, mučenec; Ivana V.; Bruno Faustin, mučenec; Jordan, spoznavalec
16 17 18 19 20 21 22	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek @ Sobota	3. predpostna. Julijana, devica, muc.; Simeon Aleš F.-; Gregor X., papež P ust; Florijan, mučenec- Simeon, škof Pepel niča. Jnlijan, muč. • Konrad, pušč. Elevterij, škof: Sadot in tovariši, mučenci Feliks, škof.; Maks, šk ; Irena, de v.; Eleonora Sv. Petra stol v Antioliiji: Marjeta k.
23 24 25 26 27 28	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek )	1. postna. Peter Damijan, cerkv. uč.; Romana Matija, apostol; Sergij, mučenec Viktorin in tovariši, muč.; Feliks III., papež Kvatre! Ma'ilda. devica; Viktor; Otokar Gabrijel od žalostne Matere božje Roman, opat; Antonija Florent.; Rajmund
1.	predpostna nedelja- Delavci v vinogradu. (Mt 20, 1-16)
2.	„	„ : Prilika o sejavcu in semenu. (I.-k S, 4-15)
3.	„	: Jezus ozdravi slepca. (Lk 18. 31-43) 1. postna nedelja: Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1-11)
2.
3.
4.
/. 8.
9.
10. 11. 12,
13.
14.
15. Ib.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
Zapiski
Dan zraste za 1 uro 23 minut. Dan ;e dolg od 9 ur 33 minut do 11 ur.
i	Sobota	Albin, škof; Antonina; muoenica; Bertrand
2 3 4 5 6 8	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek O Sobota	2. postna. Neža Praška, dev.; Simplicij, pap. Kunigunda. cesar: Marin, mučenec Kazimir, spoznavalec Friderik Hal. Janez Jož od Križa, sp. Perpetua in Felicita, m.; Fridolin Tomaž Akvinski. cerkveni uepnik Janez od Boga, spoznavalec: Julijan, škof
9 10 11 12 15 14 15	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek ( Sobota	3. postna. Frančiška Rimska; Gregor Nao. 40 mueeneev; Makarij, škof Sofronij. škof; Krištof Mil.: Konstantin Obletnica kronanja Pija XII.; Gregor, Vel. p. Teodora, mučeiniea; Kristina, mncenica Maiialda, kraljica; Pavlina Klemen Marija llofbauer, spoz.
16 17 18 19 20 21 22	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ^	4, postna. Hilarij in Tac-ijan. mučenca Jedert, devica; Patrik, škof Ciril Jeruzal., cerkv. uč. • Salvator, spoznav. Jožef, ženin Marije Device Evgenij; Aleksandra, mučenica, Janez Parm. Benedikt, opat; Serapion, škof; Kristjan Lea Katarina Genovefa; Nikolaj Fl.
23 24 25 26 27 28 29	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota )	Tiha. Jožel Oriol; Pelagija, mučenioa Gabrijel, nadangel; Simon, mučenec Oznanjenje Marije Device Fmanuel, mučenec; Maksima, mučenica Janez Damaščan, cerkv. učenik; Rupert Marija Sedem žalosti; Sikst ITI., papež Ciril, mučenec; Bertold
3'1 51	Nedelja Cvetna, Janez Klim., opat: Kvirin, muč. Ponedeljek Benjamin; Afodest, škof	
2.	postna nedelja: Jezus se na g-ori spremeni. (Mt 17, 1-9)
3.	„ „ : Jezus izžene hudiča iz rnutca (Lk 11, 14-28) L „ „ : Jezus nasiti 5000 mož. (Jan 6, 1-15)
Piha nedelja- Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8. 46-59) Cvetna nedelja- Jezus jezdi v Jeruzalem. (Mt 21, 1-9)
1 2. 5.
4.
5, 6
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30. 51
Dan zraste za 1 uro 40 minut. Dan je dolg od 11 ur 4 minute do 12 ur 44 minut Začetek pomladi. Noe m dan sta enako dolga.
1	Torek	Hugo, škof; Venaneij
2	Sreda	Frančišek Pavelski; Leopold
3	Četrtek	Veliki č e t r t e k Sikf.t L, papež; Ritiard, ?k.
4	Petek	Veliki petek. Benedikt Miger- Izidor c. u.
5	Sobota O	Vel. sobota. Irena, devica: Julijana
6	Nedelja	VELIKA Noč. Vstajenje Gospodovo.
7	Ponedeljek	Velikonočni ponedeljek. Herman Jožef, spoz.
8	Torek	Albert, škof, mučenec: Pionizij
9	Sreda	Marija Kleofa; Tomaž Tol., mueenec
10	Četrtek	Ecehilej. prerok, Mehtilcla, devica
n	Petek	Leon Veliki, papež in cerkveni uč.- Konrad
1'2	Sobota	Angel, spo/navalcc; Julij T. papež
13	Nedelja C	1. povelikonočna (Bela): Ida Lotarinška, dev.
14	Ponedeljek	Justin, muč. Valerijan in tovariši
15	Torek	Helena, kraljica; Teodor, mueenec
16	Sreda	Benedikt Jožef Labre/ spoznavale?
17	Četrtek	Rudolf, mueenec; Vanda; Anicet, papež
18	Petek	Apolonij. muc.; Flerterij, škof
19	Sobota	Leon IX., papež; Konrad Ask.
20	Nedelja	2. povelikonočna. Viktor, muc.; Božidar
21	Ponedeljek®	Anzelm, cerkveni učenik
22	Torek	Leon, škof ; Soter in Gaj
25	Sreda	A dalbert (VojtehV Egičlij Asiški
24	Četrtek	Jurij, mučenec; Fidelis Sigmarinški, muč.
25	Petek	Marko, evangelist; F.rmin, mučenec
26	Sobota	Klet m Mareelii, papeža
27	Nedelja )	3. povelikonočna. Peter Kanizij, cerkv. uč.
28	Ponedeljek	Pavel od Križa, poznavalec; Vit ali j, muč.
29	Torek	Peter, mučenec; Robert, opat- Antonija
50	Sreda	Katarina Sienska, dev. Jožef Ben.; Marijan
Velikonočna nedelja- Jezus vstane od mrtvih. (Mk 61, 1-7)
1.	povelikonoena ''bela) nedelja: Jezus se prikaže pri zaprfih vratih.
(Jan 20, 19-31)
2.	povelikonoena nedelja: Je;:us dobri pastir. Man 10, 11-16)
3.	„	„ : Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16-22)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14. 13. 16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24. 23. 26.
27.
28. 29. 59.
Z o p
Dan zrasle za 1 uro 32 minut. Dan j >, dolj? od 12 ur 4S minut do 14 ur 20 minut.
11
12
13
14
15
16 17
1	Četrtek
2	Petek
5	Sobota
	Nedelja
5	Ponedeljek O
6	Torek
7	Sreda
8	Četrtek
9	Petek
10	Sobota
Filip in Jakob ml., apostola
Atanazij. cerkv. rčemk; Sekund, mučenec
Najdenje sv. Križa; Aleksander, papež
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
4. po velikonočna. Monika, vd.; Florjjan, muč. Pij V., papež; Irene j. škof: Angela, muč. Janez Evang. pred latinskimi vrati Stanislav, škof; Gizela (Željka) Prikaz, nadangela Gabrijela. Varstvo Jož. Gregor- Nacijanski cerkveni ueenik Antonin, škof; Janez Av.- Job, prerok
! K riževo
o. povelikonočna. Frančišek Hiei.; Sigmund P ank rac i j. muče n ee Servacij, škof; Robert Bel. Bonifacij, muč.; Justa; Paskal L, p. 1 Kristusov vnebohod. Izidor, kmet: Zofija Janez Nepomuk, mučenec: TJbald. škof Bruno, škof: Pai-kal Bajlomski, spoznavalec
IS
19
20 21 22 25 24
25
26
27
28 29
50
51
Nedelja
Ponedeljek
Torek i
Sreda
Ceitrtek
Petek
Sobota
6. povelikonočna. Erik kr. Aleksandra, dev
Peter Celettin, papež
Bernardin Sienski, spoznavalec
Andrej Bob., muč.: Feliks Kantalski, spoz.
Emil; Julija; Marjeta; Renata
Janez Krstnik de Rossi: Deziderij, mučenec
Marija Devica, pomočnica kristjanov
Nedelja Ponedeljek
Torek )
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Binkošti. Prihod sv. Duha. Gregor V T I., pap. Filip Neri, spoznavalec Beda Častitljivi, cerkv. učeni k K v a t r e . Avguštin škof; Viljem Marija Magdalena de Pazzi, dev.; Maksim Kvatre. Ivana Orleanska, dev.; Ferdinand K v a t r e . Angela M erici, dev. Kocijan, muč

Nedeljski evangeliji:	>
4 povelikonoena nedelja: Jezus obljubi učencem sv. Duha. (Jan 16,
5-14)
5.	povelikonoena nedelja: Jeaus uci o moči molitve. (Jan 16, 23-30)
6.	„	• O pričevalcu Sv. Duha ('Jan 15. 26-27; 16. 1-41 Binkoštna nedelja O Sv. Duhu in o ljubezni (Jan 14. 3-31)
2.
5.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
12.	
15.	
14.	
15.	
16.	
17.	
18.	
19.	
20.	
21.	
22.	
25.	
24.	
25.	
26.	
27.	
28.	
29.	
30.	
51.	
	
Dan	zraste za 1 Uro 14 minut, Dan je dolg od 14 ur 23 minut do 15 ur 37 minut.
1
2 5
4
5
6
7
8
9
10 11 12 15 14
15
16
17
18
19
20 21
22
25
24
25
26
27
28
29
50
Nedelja
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota
O
Nedelja
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota
(
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda 1
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
)
Nedelja
Ponedeljek
1. pobinkoštua. Presveta Trojica, Feliks; Erazem; Evgen; Marcelin Pavla, devica; Klotilda, kraljica Frančišek Kar., spoz.; Ivvirin. škof. mu5. Sv. Rešuje Telo Bonifacij, šk.; Valerijam m. Norbert, škof; Bertrand, škof Eofcert, opat; Lukreeija
2. pobinkoštna. Medard. škof; Maksim, škof Primož in Felicijan, mučenci Marjeta, kraljica; Bosromil; Henrik Barnaba, apostol; Jošt, opat; Marci j al, muc. Leon III., papež; Janez FakuiuPki, spoz Anton Padovanski. sp.- Donat: Akvilma, dev. Bacili j, cerkv. učenik: Elizej, prerok
3. pobinkoštna. Vid in tovariši, muc. Jošt, opat; Frančišek Reg., spoz. Adoli. škof: Lavra, devica; Perea;nn Efrem Sirski, cerkv. učenik; Marko in Marcel Julijana, dev.: Gervazij in Protazij, mučenca Silverij, papež; Florentina Alojzij (Slavko), spozinavalec
4. pobinkoštna. Ahacij, imid AUrn, muč
Agripina, devica
K r e p. Janez Krstnik
Viljem, opat; Henrik, škof
Janez in Pavel, mučenca: Vigilij, mučenec
Ema Krška, vdova; Ladislav, kralj
Srce Jezusovo. Irenej, škof in mučenec
5. pobinkoštna. Peter in Pavel, apostola
Spomin sv. Pavla; Oton, spoz.
1.	pobinkoštna nedelja: Jezusu je tiana vsa oblast (Mt 28, 18-20)
2.	„	„ : Prilika o veliki večerji, d,k 14, 16-24)
o.	„	„ • O izg-ubl.Iee.ni ovci iti izgubljenem denarju.
(Lic 15. 1-10)
4 pobinkeštna nedelja: Obilni ribji lev. (Lk 5, 1-11)
5-	„	„ : O grehu v mislih in besedah. (Mt 5, 20 24)
1.
2.
5. 4. o.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12. 15.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 25.
24.
25.
26.
27.
28. 29. 50.
Zapiski
Dan zraste za 17 minut in se zopet skrči za 5 minut. Kari je dolg od 15 ur 37 minut do 15 ur 50 minut. — Začetek poletja. Najdaljši dan
1
9
3
4
5
13
14
15
16
17
18 19
20
21
22 25
24
25
26
27
28
29
30
31
Torek Sreda Četrtek Petek Sobol a
O
Presveta Rešnja Kri Leonora Obiskovanje Marije Device: Oton, .škof Leon II., papež; Bernardin; Oton Bamberški IJrli, fkof; Berta, devica: Prokop Ciril in Metod, slovanska apostola
6
7
8
9
10
11 ! 12 i
Nedelja
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota
(
6, pobinkoštna. Izaija, prerok: Bogomila Vilibald, škof; Pulberja, devica Elizabeta, kraljica; Evpenij III., papež Nikolaj m tovariši, muč. Veronika Jul., dev. Amalija, devica; Felicita Pij I. papež; Olga: Savin, mučenec Mohor in Fortunat, muč.; I^eliks in Nabor
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek <
Sobota
7, pobinkoštna. Margareta; Anaklet, papež
Bonaventura, škof in cekv. uč.
Henrik, cesar; "Vladimir; Egon
Devica Marija Karmelska
Aleš, sponavalec; Marcelina, devica
Kamil; Friderik, mučenec
Vincencij Pavelski, .-pozn.: Avrea (Zlata)
Nedelja
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota
)
S. pobinkoštna. Marjeta. dev.; Tomaž Danijel, prerok: Angelina; Prakseda, devica Marija Magdalena, spokornica, Teofil, muc. Apelinarij, škof in mučenec; Liborij Kristina, devica- Magdalena; Kunigunda Jakob St., apostol; Krištof, mučenec Ana, mati Device Marije
Nedelja
Ponedeljek Torek Sreda Četrtek
9. pobinkoštna. EuHolf, muč.; Paiitaieon, muč. V iktor, papež; Nazarij in tovariši, mučenci Marta, devica; Beatrika, mučenica Abdon in Senen. mučenca: .Tulita, mučenica Ignacij Lojolski spoznavalec
6.	pobinkoštna nedelja: Jezus nasiti 4000 mož. (Mk 8, 1-9)
7.	„	: O lažnivih prerokih. (Mt 7, 15-21)
8.	„	: O krivičnem oskrbniku. (Lk 16, 1-9)
9.	„	„ : Jezus joka riad Jeruzalemom (Lk 19, 41-47)
1
2.
3.
4.
5. 6
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30. 31
a p i s k i
Začetek pasjih dni. — Dan se skrči za 52 minut. Dan je dolg od 15 ur 50 minut do 14 ur 58 minut.
1	Petek 2	Sobota O		Vezi sv. Petra; Makabejski bratje Porciunkula. Alfonz M. Ligorij, cerkv. učen.
3 4 5 6 7 8 9	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota C	10. pobinkoštna. Najdenje sv. Štefana, Lidija Dominik, spoznavale« Marija Devica Snežnica, Ožbald, kralj Gospodovo spremenjenie. Sikst IT., papež Kajetan, spoznavalcc; Donat, mučgnec; Afra. Ciriak in tovariši.mučenci Janez Marija Viannev, spozn.: Peter Faber
10 11 12 13 14 15 16	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota %	11. pobinkoštna. Lovrenc, muč.: Pavla, dev. Tiburcij. mučenec; Suzana, devica Klara, devica: Hilarija, mučenica Janez Bergman?; Kasijan, muč.; Hipolit Fvzebij, spozn,- Atanazija, vdova Vnebovzetje bi. Device Marije Joahin, oče Marije Device; Rok, spoznavalec
17 18 19 20 21 22 25	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota )	12. pobinkoštna. Hiacint. spoz.; Julijana, dev. Helena, cesarica; Agapit, inučenec Ludovik Tol., škof; Julij, mučenec Bernard, cerkveni učenik; Samuel, prerok Ivana Frančiška Šantalska, vdova Srce Marijino; Timotej, mučenec Filip (Zdenko) Ber., spozn.; Viktor, škof
24 25 26 27 28 29 50	Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	13. pobinkoštna. Jerntj, apost.- Ptolomtj šk. Ludovik, kralj; Gregor iz Ut. Oefiriri, papež; Bernard Of., spoznavalec Jože!' Kal., spoznavalec; Antuza mučenica Avguštin, cerkveni učenik; Hermes, mučenec Obglavljenje Janeza Krstuika; Sabina, muč. Roza Limanska. deviea; Feliks, spoznavalec
31	Nedelja	14. pobinkoštna. Rajround, spozn.; Tzabela, d.
TAKO, SINOVI, MORAMO TUDI M! MOLITI VlŠN]EGA OČETA 506A/ DA MAS NASELI TAM V CESARSTVU SVOJEM/K.' JE-
PR'PRAVL1EN0 OD KONGA DO
, NKRAJA 50ŽJ5M IZVOLJENCEM
ASU' __f
-------
;kl10': V. ....
10.	pobinkoštna nedelja: Prilika o farizeju in oestninarju (Lk 1«, 9-14)
11.	„	„	• Jezus ozdravi gluhonemega (Mk 7, 31-37) VI	„	,.	: Prilika o u-milj. Samarijanu. (Lk 10, 23-37) 13.	„	„	: Jezus ozdravi deset gobavih (Lk 17, 1119) 14	..,	„	r O božji previdnosti (Mt 6, 24-33)
Z a p i s k
1. 2.
3- .
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12. 15.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26. 27. 28".
29.
30.
31.
-.--'vi-1--'-
T
Konec pasjih dni. — Dan se skrči za 1 uro 32 minut. Ban je dolg od 14 ur 56 minut do 13 ur 24 minut
1
2
5
4
5
6
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Egidij, opat; Ver ona, devica
Štefan, kralj: Maksima, devica
Doroteja m tovariši ce, mučenice; Evfemija
Rožah ja, devica; Ida,, grofica
Viktoriiu, škof; Lovrenc, škof
Caharija, prerok; Peregrin
7
8
9 10 11 12 13
14
15
16
17
18
19
20
Nedelja Ponedeljek (
Torek Sreda Četrtek Petek Sobota
Nedelja i
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
15. pobinkoštna. Rezina, dev.; Marko in tov. Rojstvo Marije Device
Peter Klaver, spozn.: Serafina; Gergonij, m. Nikolaj Tolentinski, spozn. Adolf Milan, škof; Prot in Hiacint, mučenca Ime Marijino; Gvido, spozn.; Macedonij, šk. Frančišek K., spozn.: Virgilj, mučenec
16. pobinkoštna. Pivišanje sv. Križa; Marija sedem žalosti Kornelij, papež; Ljudmila, vdova Kvatre. Rane sv. Frančiška; Ijambert, Jožef Kuperi, spozn.; Zofija in tov Kvatre. Januarij, škof in tov. mučenci Kvatre. Evstahii in tovariši, mučenci

21
22
23
24
25
26 27
Nedelja
Ponedeljek )
Torek
Sreda
Čeitrtek
Petek
Sobota
17. pobinkoštna, Matej, apostol ; Jona, prerok Tomaž Vilanovski, škof; M avrici j, muč. Lin. papež: Tekla, devica Marija Devica, rešiteljica ujetnikov Kami1, in tovariši, mučenci; Kleofa Ciprijan in Justina, mučenca; E\ genija Kozma in Damijan, mučenca
28
29
30
Nedelja
Ponedeljek Torek O
18. pobinkoštna. Venceslav, kralj in muč. Mihael, nadangel
Hieromin, eerk. učenik; Zofija; Lavra
.15. pobinkoštna nedelja: Jezus obudi mladeniča iz Naj m a. (Lk 7, 11-16)
16.	„	„ : Jezus ozdravi vodeničnega (Lk 14, 1-11)
17.	„	„ • Največja zapoved; Mesija sin Davidov. (Mt
22, 84-46)
18.	pobinkoštna nedelja; Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1-8)
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Začetek jeseni. Dan in noč sta enakoo dolga. — Dan se skrči za 1 uro 36 minut. Dan je dolg od 13 ur 2 minuti do 11 ur 47 minut.
^IJGR^ORGČ' SIMON
00! T F Ml NA TO
POZOR. Nl^ 1KDAR. NI OD frOGA
PR.EVAR.a BJ NJEM K.R.1V1CE NI NIKDAR//
Z_
1Q06f
		
1 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Remigij, škof; Janez D., spozn. Angeli varuhi; Teofil, spoznavalec Terezika Deteta Jezusa, dev.; Fielicija, dev. Frančišek Asiški. spoznavalec; Edvin, kralj
5
6 r 8 9
10 11
12
13
14
15
16
17
18
Nedelja
Ponedeljek
Torek i
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
Ponedeljek
Torek I
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
19. pobinkoštna. Plaeid in tov. muč. Brunon, spozn.; Vera Marija Kraljica sv. rožnega venca Brigita, vdova; starček Simeon- Valerija Dionižij, škof in muč.; Janez Leonardi Frančišek Borgia, spozn.; Ludovik; Danijel Materinstvo Device Marije; Alexander S.
20. pobinkoštna. Maksimilijan, škof; Serafin Edvard, kralj; Ilugolin Kalist, papež; Just, škof Terezija, devica- A vreli j a, devica Gal, opat; Gerard
Hedvika (Jadviga), vdova; Margareta M. Al. Luka, evangelist; Julijan, puščavnik
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Nedelja
Ponedeljek Torek
Sreda ) Četrtek Petek Sobota
21. pobinkoštna. Peter Alkanitara, spozn. Janež Kanieijan, spoznavalec Uršula, mučenica; Hiiarijon, opat Kordula, mučenica; Fides, mučenica Severin, škof; Teodor, muč.; Klotilda, muč. Rafael, nadangel; Kristina, mučenica Knzant m Darija, mučenca; Krispin, muč.
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek O Petek
22. pobinkoštna. Kristus Kralj Evarist, pap. Antonija, devica; Frumencij, škof Simon in Juda, apostola
Narcis, šk.; Ida. dev.; Donat, spozn. Valentin Doroteja Mantovska; AngeJ; Klavdiji, muč. Volbenk, škof; Krištof* muči-, Urban, muč;
19.	pobinkoštna nedelja: Prilika o kialjevi ženitnini. (Mt 22, 1-14)
20.	„	„ r Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan
4, 46-53)
21.	pobinkoštna nedelja: Prilika o neusmiljenem hlapcu (Mt 18, 23-35)
22.	„	: O cesarskcm davku. (Mt 22, 15-21)
Z o p i s k
Dan se skrči za 1 uro 37 minut. — Dan je dolg od 11 ur 44 minut do 10 ur 7 minut.
Sobota
2
5
4
§
6
7
8
9
10 11 12
13
14
15
16
17 i 8
19
20 21
22
23
24
25
26
27
28 29
30
Nedelja
Ponedeljek Torek
Sreda i Četrtek Petek Sobota
Vsi svetniki
23. pobinkoštna. Spomin vernih duš. Just, m. Viktorin, škof; Hubert, škof Karel Boromejski, škof,- Vital Oaharija in Elizabeta; Emerik, spozn. Lenart, opat; Sever, škof in muč.; Helena Engelbert, škof; Janez Gabrijel Perb., muč. Bogomir, škof ; Klavdij, mučenec
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda (
Četrtek
Petek
Sobota
24. pobinkoštna, Božidar, mučenec
Andrej Avelinski, spoznavalec
Martin, škof; Mena. mučenica
Martin i., papež; Avrelij, škof
Stanislav Kostka, spozna valeč
Jozafat Kunčevič, škof in mučenec
Albert Veliki, cerkveni učen.; Leopold, kralj
Nedelja
Ponedeljek
Torsk
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
Ponede) jek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek O
Sobota
Nedelja
25.	pobinkoštna. Otmar. opat; Edmund Gregor Čudodelnik, škof
Odon, opat; Evgen. spozn.; Roman Elizabeta, kraljica: Poncijan, papež Feliks Valoaški. spozn.; Edmund, kralj Darovanje Device Marije. Kolumban Cecilija, devica in mučenica; Filemon, muč.
26.	pobinkoštna. Klement T., papež Janez od Križa, spozn.; Flora • Katarina, devica: Mozes Silvester, opat; Konrad, škof Virgilij, škof; Bernardin F Gregor III., papež; Jakob M., spozn. Saturoin. mučenec; Gelazij, papež
1. adventna. Andrej, apostol; Justina, devica
23.	pobinkoštna nedelja: Jezus obudi Jrtjrovo hčer. (Mt 9, 18-26)
24.	„	„ : Vihar na morju (Mt 8, 23-27)
25.	„	: O dobrem semenu in ljuljki (Mt.13, 21- fO)
26	„	: O razdejanju Jeruzalema in o poslednji sodbi.
(Mt 24, 15-35)
1. adventna nedelja: O poslednji sodbi. (Ik 21, 25-53)
1. 2. o.
4.
9. 10. 11. 12,
13.
14.
15. 1b.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Zapiski
Dan se skrči za 1 uro 12 minut. Dan je dolg od 10 ur 3 minute do 8 ur 51 minut.
lu<- JE IN 506 JE/
RADOST IN ŽIVLJENJE, SVETLEJŠI IZ NOČI
ZAŠIJE DAN/ ŽIVLJENJE MLADO VR.B
IZ STARJM RAN IN IZ TRDHNOftB
.SE RODI VSTAJENJE^
ST
CANKAR IVAN Pisatelj
9
5
4
5
6
7
8
9
10
11
12 13
14
15
16
17
18
19
20
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobola
Eligij, škof; Natalija; Marijan Pavlina, devica; BiLiana, devica Frančišek Ksaverij. spoznavalec Barbara, devica, muč,; Peter Hrizolog Saba, opat Krispin, mučenec Nikolaj (Miklavž), škof; Apolinar, mučenec
Nedelja Ponedeljek
Torek Sreda Četrtek Petek i
Sobota
2. adventna. Ambrož, škof in cerkv. uč. Urban Brezmad. spočetje Marije Device
Peter Fourier, škof; Anastazija Lavretanska Mati bofja; Melkijad Pamaž, papež; Hugolin, pušeavnik; David Aleksander, mučenec; Maksencij, mučenec Lucija, devica, mučenica; Otilija, devica
Nedelja
Ponedeljek Torek
Sreda četrtek Petek Sobota
3. adventna. Spiridion. opat: Just, muč. Kristina: Valerijam škof Albina (Zora), devica; Evzebij Kvatre Vivina, devica: Lazar, škof G racij ari, škof; Teotim
Kvatre. Urban V. papež; Favsta, vdoVa Kvatre. .Julij, muč.; Evgenij in Makarij
21
22 25
24
25
26 27
28
29 50 31
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
O
4. adventna. Tomaž, apostol; Severin, škof Demetrij in Honorat, mučenca; Flor Viktorija, devica; Dagobert, kralj Adam in Eva; Hermma, devica Božič, Rojstvo Gospodovo Štefan, prvi mučenec
Janez Evangelist, apostol; Fabiola, vdova
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Sreda
Nedolžni otročiči. Kastor, mučenec Tomaž, škof in mučenec David, kralj; Evgen, .škof: Irma Silvester* papež: Pavlina, mučenica
2	advenlna nedelja: Janezova učenca pri Jezusu. (Mt 11, 2-10)
3	„	„ : Janez Krstnik pričuje q Jezusu. (Jan 1, 19-28)
4 „	„ : Jan£2
Nedelja Pred novim letom: 33-44)
ozTiarija pokbro (Lk 3. 1-6) Simeon in Ana oznanjata Kristusa. .(Lk 2,
Z a p i s k
1. 2.
3.
4. .5. 6. 7.
9
11. 12. 13. !4.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 25.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30. 31-.
......
Začetek zime. Najkrajši dan in najdaljša ndd. — Din še skrči za 26 mi-»lit in zopet žraste.ža 9 mihlit. Ban je dolg od 8 ur 50 minut do' 8 tir 33 minut.
O VERSKI SVOBODI
s
\ \ s
s s \
V nekaterih deželah govorijo zelo veliko o verski svobodi. Cerkveni krogi in dobri verniki zatrjujejo, da tam verske svobode ni in da se vera več ali manj odkrito, več ali manj nasilno preganja. — Cerkvi odtujeni krogi in vlade same pa zatrjujejo, da je tam verska svoboda, ki da je zajamčena celo v njihovih ustavah.
Tudi med nami se dobijo ljudje, ki poznajo razmere v kateri teh dežel. Nekateri izmed njih trdijo, da je tam verska syoboda, medtem ko drugi odločno zatrjujejo, cla tam te svobode ni.
Odkod tako različno gledanje!
Pač odtod, ker imajo ljudje glede verske svobode različne pojme. Zato bo prav, ako si pojem verske svobode nekoliko razjasnimo.
Pod versko svobodo si predsta\ljamo lahko svobodo, ki jo ima človek, da se te ali one vere oklene ali jo zavrže, da po predpisih svoje vere živi, da so udeležuje službe božje, da posluša besedo božjo, da svojo družino v verskem duhu vzgaja, da ga nihče ne ovira- pri verski vzgoji otrok, da svobodno lahko prebira verske spise in knjige ter se tako umsko in srčno v verskem pogledu izpopolnjuje^
Č!e gledam na versko svobodo s tega stališča, je jasno, da ni verske svobode tam, kjer vernike radi njihove vere javno in nekaznovano zasmehujejo; kjer je ljudem radi njihove zvestobe do vere in verskega prepričanja družabni in gospodarski položaj ogrožen; kjer šola ruši, kar družina in Cerkev v versko-nravstveriern pogledu gradita v otroški duši; kjer se zatira ali ovira tisk verskih knjig m časopisov itd.
Pod versko svobodo si na lahko predstavljamo svobodo, ki jo ima verska družina, da lahko nemotono in brez vmešavanja nemero-dajnih činiteljev vrši svoje poslanstvo. V neki men sme vsaka verska družba zahtevati zase to svobodo, čeprav moramo podčrtati, da resnica pomešana z zmoto ali zmota ne more imeti iste pravice do svobode kot resnica sama Ker je pa večkrat težko spoznati, kje je sama resnica iin kje zmota, in ker naloga odločanja a teh zadevah ne pripada državi, mora država vsem veroizpovedim priznati gori omenjeno svobodo. — Toda mi katoličani, ki vemo, da smo v posesti edino prave, od Boga samega razoclete in od njegovega Svet 'ga Duha vodene vere, moramo zahtevati to svobode s prav posebnim poudarkom za tvojo versko družbo, ki je katoliška Cerkev. Zaradi nujnosti in splošnosti nalog, ki jih je Cerkev prejela od Boga, samega, se ta verska ustanova ne more odpovedati nobenemu sredstvu, ki služi čimbolj učinkoviti in za vse javno in zasebno, časno in večno dobro ljudstva tako koristni izpolnitvi teh nalog.
Zato ima Cerkev po božjem pravu pravico zahtevati, da ne drža-a ne nobena druga fizična ne moralna oseba njenega dela za posve-čenje duš ne ovira. Zato ima pravico, da z govorjeno in tiskano besedo širi svoje nauke. Pravico ima učiti, kaj je v skladu z božjimi zakoni, otroke in odrasle, bogate in reveže, delodajalce in delavce, visoko in nizke, vladarje in vladane. Samo ona ima pravic? odločati o t ogoslužnih zadevah. Pravico ima ustanavljati za svoje vernike verske šole in zavode, zlasti pa vzgajahšča za duhovniški naraščaj. Nihče tudi nima pravice, da bi jo oviral pri izpolnjevanju Kristusove oporoke: »Pojdite in učite vse narode!« Pravico ima nadalje zbirati pri
vernikih gmotna sredstva, ki so potrebna, da more vršiti med katoličani in med p>ganskimi narodi svojo nadnaravno zveličavno delo.
Katoličan, ki ima prave pojme o bistvu in velikih nalogah vesoljne Cerkve, h kateri pripada, bo kaj lahke spoznal, kako drzno se tu in tam ovirajo najosnovnejše pravice Cerkve Kristusove, tako da o pravi verski svobodi v mnogih deželah ne more biti niti govora.
Tistemu pa, ki misli, da je vsa naloga Cerkve v tem, da goji m ohranjuje neki naravni verski sentimentalizem s kakimi več ali manj privlačnimi »funkcijanu« in obredi, bo kajpada verske svobode kmalu dvolj. Dokler bo videl v deželi kako Cerkev, kjer se ljudstvo zbira k pobožnostim samo ali okrog kakega duhovnika, bo ves potolažen dejal: Tu jo popolna verska svoboda, saj nikogar ne ubijejo, ker hocb v _ cerkev!
Izobražen katoličan pa ve, da za tako vero ne bi bdo treba prihoda Tistega, ki je rekel, da je Luč sveta, in je dal svoje življenje ne za kaka sladka verska čustva, ampak za prenovitev sveta v resnici in milosti — in za večno srečo vseh ljudi.
Versko svobodo si pa kdo lahko predstavlja tudi tiako, da daje vsakomur pravico, da vero napada in smeši; da njene služabnike sramoti in jim jemlj.e ugled; da trga vero iz otroških src; da uničuje zakramentalno svetišče svetega zakona; da ubija v mladini verski in nravstveni čut; da proglaša svetnike za zločince in zločince za odreše-nike narodov.
Tako svobodo ima tat, da lahko krade; lažnivec, da lahko laže; ubijalec, da si lasti pravico do življenja svojega bližnjega; bogoklet-liež, da Boga preklinja. To pa ni svoboda otrok božjih, ampak svoboda pekla, katere sad je večni obup v večni temi.
Danes, ko živimo v dobi splošnega potvarjanja najsvetejših vrednot, smo priče tudi potvarjanja tiste dobrine, katere je današnji svet najbolj potreben, t. j. popolne verske svobode ali svobode narodov, da v polnih požirkih zajemajo življenje iz studencev Zveličarjevih.
Brez prave verske svobode pa ne bomo imeli svobode na nobenem polju, ampak bomo padli v toliko bolj sramotno suženjstvo, kolikor globlje je padlo moderno poganstvo pod raven starega poganstva.
|— _P E S E It >
Jesenski veter mimo gozda veje. polje se v voznem, hladnem soncu greje.
V vrtove nekaj je ko vzdih dahnilo.... Rumeno listje grede je pokrilo...
Ob mrtvih gredah deklica se 30ve, na tla solze ji padajo pekoče...
Nekje na tujem dragi njen počiva in gostoljubje tuje zemlje uživa...
Da mogla bi po daljni, daljni cesti na grob mu belo krizant Jmo nesli...
Vse manj bi zemlja dragega težila, vse laže deklica: bi bol nosila...
oMolitev sirote
na 3Yliktavžev večer
Nocoj, Miklavž, po svetu ti potuješ in deci nosiš z angeli darila. L i bo te mirno mene pot vodila, da jabolk in orehov mi nasuješ?
In kruha, prosim te, prinesi, kruha... Sirota sem, ki mamice več nima in doma ne... A zunaj strašna zima, da mrzlo je srce in usta suha...
Le tuje so roke mi streho dale, zato ti nisem krožnika nastavil, a misli so vse dni le se iskale...
Glej, stolček v kotu sem, zate pripravil, da nanj, ko bodo zvezde zasijale, darov boš zaželenih mi postavil...
RE1MM1CHL - FR PREMRL
HožičeK in ženica
Nekoč sta bila mož in žena, tal?o pričenjajo' otroci, kadar si pripovedujejo pravljice. Ker pa jaz ne pišem otroških pravljic, hočem začeti drugače — torej:
Nekoč je bila ženica in je bil možiček. Zenici je bilo ime Jera, možičku pa Jaka. Ženica je bila visoka in tanka, možiček nizek in o-krogel. Ženica je imela šiljast in bledičen nos, možiček pa zabuhlega in rdečega. Ženica je imela denar, možiček pa prazen mošnjiček. Zenica si je kuhala in pila kavo, možiček pa je rad vince pil in tobak kadil. Ženica je nosila hlače, možiček pa krilo. — No, sedaj imajo bralci podobo obeh in zgodba se pričenja.
Ta dva sta živela v zagorski vasi Zalesju na precej imoviti Brtoncljevi kmetiji. Otrok nista imela nobenih, dela dovolj in sta drug 7. drugim dobro shajala. Živela sta v miru in edinosti kot možiček in ženica v vremenski hišici. V njunem koledarju ni bilo celo leto zazsna-movanega nobenega oblačnega ali viharnega dneva in njnna najlepša prošnja v očesnašu se nikakor ni glasila: »Reši nas hudega«, temveč: x Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« 0 Jeri naj bo še omenjeno, da je bila vkljub svoji ovčji koži gospodarica in vladarica v hiši. Enako bodi povedano o Jaku, da je imel zaznamovane nedelje in praznike v svojem koledarju precej rdeče, oziroma še bolj rumeno.
Ta okolnost pa ni posebno kalila njune zakonske sreče.
Jera je dala Jaku vsako nedeljo in praznik zjutraj po pet dvajse-tic in Jaka bi imel za velik greh, čt bi se zvečer našel še kak vinar v njegovem žtjpu. Vzel si je za cel dan stanovanje za mizo v gostilni in je dobro pazil, da ni rabil krčmar tlabe mere in izbire. Zvečer ob osmih je stopila potem vsakokrat tudi Jera v gostolniško sobo, spila skodelico kave, morala svojega moža s štirimi, ali petimi dvajseticami še vsakokrat pri krčmar ju odkupiti, ker je imel novi denar tako malo veljave, in potem sta šla oba držeč se pod pazduho proti domu. On je na potu domov pel:
»Je rekel Mihu Jaka: > Moja žena je kot spaka; vedno mi doma regija, miru nobenega ne da.«
Nato je takoj odpela Jera:
»Jaz pa takega imam moža, da sem ga lahko žalostna; v gostilni veduo mi sedi in clom prav nič ga ne skrbi.«
Ta prizor se je ponavljal leto za letom, vsako nedeljo in praznik točno ob določeni uri.
Zjutraj ob šestib je bil tih odhod in zvečer ob p jI desetih slovesen prihod. Jaka je bil na to že popolnoma navajen in nikdar bi si ne upal oditi domov, dokler ni prišla ponj žena. Tako sta živela oba v ljubezni in slogi, v sreči in nadlogi — in zdelo se je, da bo tako ostalo, dokler ju smrt ne loči.
Toda Jeri se je nazadnje vendarle zdelo, da novi denar vendar le preveč zgublja na veljavi.
Neko nedeljo zjutraj je reikla mtžu:
»Ti, Jaka, temu bo treba naprava ti konec, sicer prideva nazadnje še na boben.«
Jaka je vzdihoval in moledoval:
»Lepo prosim, stara, samo pet dvajsetic, pet drobnih dvajsetic! pet drobnih dvajsetic! Rabil bi prav za prav samo štiri, toda eno bi lad vrgel v nabiralnik za miloščino.«
Jera se je smejala in se slednjič vdala prošnjam. Ko je štela de-' nar iz mošnjička, je zvito mežikala.
Kot vedno je sedel Jaka zvečer ob osmih zadovoljno za pivsko mi-zo^ Na črni deski za njim se je bleščalo sedem belih črt s kredo. Na-" '■očil je že kavo za svojo ženo, toda te ni bilo od*aikoder. Jaka je postal nemiren. Ura je kazala pol devetih, kazalec se je pomikal proti deveti. Jere pa ni bilo od nikogar. Tedaj se je začel Jaka vznemirjati. Da more tako porabljati na svoje dolžnosti, si kar ni mogel razlagati. Saj mu je vendar pred oltarjem obljubila, da ga bo cenila in ljubila m mu stanovitno ob strani stala; sedaj pa taka nezvestoba! Pustil je, da je napravil krčmar še tri, štiri bele črte na tablo. Potem pa se mu je zdelo, da so njegovi gumbi na hlačah in suknjiču sami svetli cekini ali srebrni tolarji. Porezal jih je s svojim žepnim nožem, jih vrgel ra mizo in za vpil:
»Krčmar, tu je denar! Še en polič!«
Krčmar pa ni hotel vzeti tega novodobnega denarja, ampak je Jaku živo prigovarjal, naj gre domov, ker se je lahko pripetila kaka nesreča. To se je dozdevalo tudi Jaku m slednjič je odkolovratil domov. Skoraj bi potreboval zemljevid, da bi dobil Brtomcljevo hišo, Nazadnje je vendar prišel pred prava vrata. Trkal in ropotal je, toda nič se ni ganilo. Tedaj je začel klicati:
»Jera. odpri! Jera, ljuba Jeric saj se ti ni ka.i pripetilo? Vstanil Jaz tem tukaj!«
Slednjič je pomolila žena glavo skozi okno iz sobe in zaklicala:
»Kaj pa je tako pozno ponoči t«
»Jaz sem tukaj, Jaka! Hvala Bogu, da si zdrava! Bal sem se že, da se ti je kaj zgodilo. Neprestano sem te čakal. Sedaj pa odpri, odpri!«
»Kdo pa si?«
»Pa kaj me ne poznaš? Jaka sem, tvoj stari, Brtoncljev Jaka.«
»Le čakaj, jaz ti bom pokazala Brtoncljevega Jaka, ti potepuh! Jaka, moj stari, je žo davno cloma; ta pride zmeraj točno ob pol devetih.«
»Kaj, Brtoncljev Jaka je že dcma? Tega pa ne razumen. Če je Brtoncljev Jaka že doma, kdo sem pa potem jaz?
»To moraš sam vedeti, če ne, pojdi pa k župniku in naj ti poka; že v krstnih bukvah!! — Potepin si na vsak način, malopridnež, ki nima para; to si za ušesa zapiši.«
S temi besedami je Jera' zaprla okno in Jaka je stal, kot bi padel iz oblakov. Vinski duhovi so mu prikazovali najbolj divje podobe. Nazadnje so ga položili na leseno klop pred hišo in čez nekn^j minut je že zaslišala Jera, ki je pri oknu prisluškovala, medvedje smrčanje. Ko je pa Jaka zaspal, posebno ob praznikih, ga ni bilo mogoče več vzdramiti. Za noge" bi se dal vleči do turške dežele, ne da bi se zbudil.
Jera je prišla sedaj dol, si naložila smrčečega moža na rame in ga nesla gor v njegovo posteljo.
Ko se je Jaka drugo jutro zbudil, je gledal začudeno dolgo časa pq sobi. Da, to je njegova soba. Toda zdelo se mu je vse tako špansko, kot bi zašel v resnici v špansko vas. Bolj kot je napenjal možgane, tem manj je mogel spraviti v sklacl dogodke prejšnjega večera. Čakal je, da mu pojasni to njegova žena. Ta pa je bila prijazna in ljubezniva še bolj ko ob drugih ponedeljkih. O ponočnih dogodkih ni zinila niti besedice. In .Jaka tudi ni nič rekel. Sramoval se je priznati: mea culpa. Da so mi1 vinski duhovi zagodli hudo bu-dalost, to mu je bilo jasno. Toda kaj vse je v oni zagonetni noči počenjal? Moral je napraviti nekaj strašno neumnega in smešnega, ker Seinica nič ne reče in se vedno le tako prekanjeno nasmehuje. — Ti zlobna ženica! Kot cent težko breme je tiščala negotovost in sramota na njegovo srce in zaradi tega si ni več upal naslednjo nedeljo 2 ah te vati od žene nobene dvajsetice in torej tudi ni mogel iti v gostilno. Drugo nedeljo je bilo zopiet tako in tretjo tudi. In ko je že vpeljal nov red, si potem ni več upal, da bi ga zopet ovrgel. Opustil je popolnoma svojo staro nedeljske, navado. Kak kozarček ga je pozneje pač še spil, toda ni bil več nujen običaj. In zvijačna ženica? Sme-jela se mu je poredno, toda. tudi po;.ne je mu ni nikdar izdala, kakšnega kozla je ustrelil ono usodno noč.
I o Socialnem Vprašanju j
Socialno vprašanje, o katere-n se dandanes toliko govori in piše, je staro toliko, kolikor je staro človeštvo. Razpravljali so o tem vprašanju m ga reševali že stoletja in stoletja, a s sveta ga seveda niso mogli spraviti. Kaže se nam pa v vsakem času v drugačni obliki. V starem veku se nam socialno zlo kaže najbolj v ustanovi suženjstva in v bedni usodi kmetov in meščanov. V preteklem stoletju je socialno vprašanje obseglo zlasti stanje delavcev. Dandanes se godi slabo skoraj vsem ljudem. Sooiialno vprašanje je trenutno torej splošno vprašanje človeške .družbe.
Socialno vprašanje je odlično praktično vprašanje, ki se spreminja po vsakokratnih razmerah. Obstoji pa zlasti v tem, kako vse ljudi na sv6tu preskrbeti s hrano, zdravim stanovanjem, obleko, straitka: kako daiti vsem blagostanje, in udobno življenje. Ko bo to doseženo, takrat socialnega vprašanja ne bo. Važen del socialnega vprašanja je v tem, kako urediti razmerje med delavcem in delodajalcem in kako razdeliti materialne dobrine.
V sledečih vrstah no nameravamo razkladati nove načrte za rešitev tega hudega vprašanja. Radi bi samo posegli v davne čase in pogledali, s kakšnim uspehom so naši predniki reševali to zadevo. Reševali pa so to vprašanje teoretično in praktično: teoretično s knjigami in bolj .ali manj posrečenimi načrti, praktično s socialnimi revolucijami in reformami.
V starem veku
je splošno vladalo prepričanje, da se socialno vprašanje najbolje reši s posebno ureditvijo države: Ker o enakosti ljudi takrat ni bilo govora, so v vsaki stari državi imeli tudi sužnje. Menili so pač, da imajo pravico do udobnega življonja samo nekateri. V stari Šparti je zakonodajalec Likurg določil tri vrste ljudi: svobodne, ki niso nič delali, tlačene (helote) in sužnje. Na 36.000 svobodnih državljanov je prišlo 240.000 helotov in 120.000 sužnjev. Takratno socialno' vprašanje je blo torej rešeno samo za eno desetino ljudi.
Tudi Platon, eden največjih modrijanov starega veka, je reševal to vprašanje v okviru države. V svoji knjigi »Država« opisuje ureditev »idealne« družbe. Tudi Platonu je suženjstvo enih temelj za svobodo drugih. Sužnjem odreka celo človeške zmožnosti, češ, saj celo Homer poroča, »da je Jupiter (največji grški bog) dal sužnjem samo polovico razuma.« Telesno delo je po njegovem mnenju sramotno in ponižuje človeka, zato delavci, trgovci, rokodelci ne smejo imeti političnih pravic. Steber države so vojaki, uradniki in učenjaki. Zasebne lasti ni. Zakonske zveze in družine Platon ne pozna. Otroka vzgaja država takoj od rojstva dalje, a samo krepke. Slabotni in pohabljeni se morajo brez usmiljenja umoriti. Država mora tudi skrbeti, da se prebivalstvo preveč ne namnoži. O človekovem dostojanstvu nima Platon niti pojma.
Socialno vprašanje se je v vs3j krutosti pojavilo v rimski državi, m sicer v dveh oblikah, ki sta: 1. kopičenje bogastva (denarja in
zemlje) v rokah nekaterih in skrajna revščina večine ljudstva; 2. suženjstvo. Samo nekaj primerov: V II. stoletju pred Kristusom je bil Rim že milijonsko mesto, a med njegovimi prebivalci je bilo samo 2000 posestnikov. Vsi drugi stotisoči in milijoni so bili nemaniči. Na kmetih so bila sama veleposestva. V prvem stoletju po Kr. ni bilo nobenega svobodnega kmeta več. Prej so kmetje celo otroke prodajali* da so lahko plačevali davke. Posledica gniliii razmer na kmetih je bila Spartakova vstaja, v kateri so čete bogatinov pobile nad 50.000 sužnjev.
Denar je bil v rokah velikih bogatinov, katerih v Rimu nikoli ni manjkalo. Sulla je imel (v današnjem denarju) 15.000 milijonov, Ezop 5000 milijonov; tega je včasih ena sama večerja stala dva milijona; Demetrij, osvobojenec, je premogel 1900 milijonov, odvetnik Horten-zij 2000 milijonv, Lukul 12.000 milijonov, Salust 6000 milijonov, Mark Antonij J2.000 milijonov, Virgil samo 200 milijonov, Avgust 2u.000 milijonov, Apicij 1900 milijonov; ta je bil hud požeruh ter je skoraj vse premoženje zajedel. Ko mu je ostalo še 200 milijonov, se jo sam usmrtil od sitlrahu, da bo moral umreti za lakoto. Tiberij je imel 50.000 milijonov, filozof Seneka 6C00 milijonov, Plinij mlajši 2000 milijonov in tako dalje. Bogati kapitalisti so že v Cezarjevem času vse obvladali. Že takrat je država morala dajati 320.000 rimskim meščanom žito zastonj.
Telesno delo je v Rimu veljalo za sramotno. Zato niso izhajali brez sužnjev. Sužnji so bili blago, s katerim je gospodar lahko naredil, kar je hotel. Na telesu so imeli vžgano znamenje. Bilo jih je zelo veliko. Na enega svobodnega državljana so prišli po trije sužnji. Go spodar je sužnja lahko oprostil, a država je to pravico omejevala, mesto da bi opraščanje podpirala. Celo tik pred smrtjo gospodar m mogel oprostiti več kot eno petino svojih sužnjev.
Šlovrenc
Z nastopom krščanstva
se je začelo uveljavljati načelo, ua so pred Bogom vsi ljudje enaki. Suženjstvo se je začelo drobiti, telesno delo ni bilo več sramotno, saj ga je posvetil Kristus sam tudi; revščina ni bila več poniževalna. Človek in ne država je bil središče družbe.
Dokler so bile krščanske misli žive med narodi, tudi socialno vprašanje ni delalo hudih skrbi, ker je bilo zadovoljivo urejeno kljub temu, da materialne dobrine niso bile enako razdeljene. Mnogo je pomagala krščanska ljubezen do bližnjega. Znan je bil v srednjem veku izrek, da je »pod krivo (to je: škofovsko) palico dobro bivati«, to se pravi, da se je na cerkvenih posestvih kmetom godilo bolje kot drugod. Cerkev jo tudi drugače skušala zboljšati položaj vseh ljudi. V starih cerkvenih zakonih o pokori so nalagali stroge cerkvene pokore graščakom, ki so grdo delali s svojimi kmeti.
Ko je krščanska zavest začela ugašati, je raslo tudi socialno zlo, ki je v i5. in 16. stoletju izbruhnilo predvsem v kmečkih uporih. Tudi Slovenci jih poznamo nekaj. Upori se niso posrečili in socialno stanje se je le poslabšalo. Kmetje so do 18. stoletja živeli kot tlačani. Šele takrat so se začele vezi tlačanstva rahljati.
Tudi v srednjem in novem veku ni manjkalo ljudi, ki so teoretično in praktično skušali rešiti socialno vprašanje. Znani so pisatelji opisovalci utopij, to je idealnih držav, v katerih so vsi ljudje zadovoljni, n. pr, Tomaž Mor (Utopia, 1516), Tomaž Campanella (Ci-vitas solis - Sončna država, 1620), Denis Vairaisse cVAllais (Zgodovina. Sevareev ali Severambov, 1675), James Harrington (Oceana, 1656) in mnogi drugih. Nobeden od teh pisateljev se ni oziral na dejanske razmere svojega časa; vsi so pisali iz domišljije. Nekateri izmed njih so zagovarjali zasebno lastnino, drugi so bili proti njej. Vzgojo otrok so večinoma popuščali državi. Najrazličnejši so nazori glede družinskega življenja. Mor nastopa za svetost zakona in rodbine, Campanella pa družine sploh ne pozna in zagovarja skupnost žena.
Čeprav so bile utopije brez v:;ake zveze z resničnim življenjem, vendar so zelo vplivale, ker so jih mnogi brali in razpravljali o njih. Tudi ur esničiti so skušali včasih "kako tako zamisel. To se je zlasti dogajalo v Severni Ameriki, kjer so bile razmere še zelo ugodne za razne družabne poskuse. V Anglijo se je v 17. °tol. pojavila verska družba kvekerjev, ki je imela tudi radikalen socialni program. Pristaši kvekerjev so pozneje v Ameriki ustanovili posebne občine, izmed katerih jih je mnogo imelo izrazito komunističen značaj. V Združenih državah je bilo več sto takih občin. L. 1875. jih je bilo še 72. Omenimo nekatere:
1.	L. 1713. je neki Beissel ustanovil komunistično občino v Pen-silvaniji. Ta država je članom med drugimi stvarmi prepovedovala tudi zakon. L. 1858. je imela samo še 30 članov. Pozneje je propadla.
2.	Kvekerica Ana Lee je 1. 1773 ustanovila novo versko družbo šekerjev, ki so sto leit pozneje imeli v Združenih državah 18 občin. Tudi njim je bil zakon prepovedan, zato so sprejemali ubožne in zapuščene otroke.
3.	Pred sto leti je mizar Metz ustanovil v Ameriki posebno versko stranko, ki je imela več vasi. Življenje m gospodarstvo je bilo skupno. Nravna načela to družbe so bila zelo stroga. Menda je bila to največja in najbogatejša občina s skupnim življenjem.
Po francoski revoluciji je radi silnega razvoja industrije socialno vprašanje zavzelo do tedaj nesluten obseg. Zato'so pa nove socialne teorije rasle kot gobe po dežju. Znana so imena Št. Simon, ki je imel velik vpliv zlasti v Franciji; Karal Fourrier, pravtako Francoz; Robert Owen, ki je bil Anglež: Karel Marx in Ferdinand Las-salle, z neštevilno vrsto učencev, med katerimi j s eden največjih Rus Iljič Uljanov Lenin, ki je marksizem poglobil, razširil in ga skušal izpeljati.
Izmed praktičnih poskusov, kako pomagati delavstvu, omenimo angleško delavsko organizacijo Trade unions, iz katere se je razvila današnja laburistična stranka, potem socialno demokracijo, ki je v raznih državnih zborih izsilila veliko važnih socialnih zakonov, in krščanski socializem, ki se je samo v nekaterih državah .krepko uveljavil.
Čimbolj raste število prebivalstva na zemlji, tembolj zapleteno postaja socialno vprašanje. Dandanes ne gro samo za to, koliko ur na dan naj človek dela, koliko plače dobi za svoje delo in ali naj bo zavarovan za starost; danes je treba tudi že pravično razdeliti hrano, ki je na svetu, m to zlasti v povojnem času. Naloge, ki jih imajo vodilni državniki v tem pogledu, niso lahke. Včasih se zdijo celo nerešljive, ker manjka prave ljubezni in čuta pravičnosti.
Jasno je namreč, da je edino učinkovito vodilo reševanje družbenih vprašanj samo globoko občutena krščanska ljubezen do bližnjega zvezana z zdravo delilno pravičnostjo. Vse drugo ni nič- Zlasti pa ne morejo imeti uspeha socialne teorije, ki ne priznavajo duhovnega sve ta. Ce je človek samo snov, materija, ki. s smrtjo izgine v nič, potem ne moremo zahtevati od, njega socialnega čustvovanja. Pri takem človeku ie naravna sama sebičnost. 'Lato socialno zlo ne bo odpravljeno s sveta, dokler se človeška družba ne prekvasi s krščanstvom, dokler zopet ne zavlada Kristus in njegov nauk.
Ako bi se zgodilo, kar je Mars prerokoval, bi bilo vendar samo to, da bi despotizem prešel iz rok enih v roke drugih. Iz rok kapitalistov v roke delavskih voditeljev.
Vsi ljudje se bavijo s tremi zadevami: 1) da. se hranijo, to je, da ohranijo lastno življenje; 2) da se množijo, to je da ohranijo rod, m 3) da izpolnijo svojo večjo nalogo namreč da ustanovijo božje kraljestvo; za dosego tega zadnjega cilja je eno samo sredstvo: izpopolnitev samega sebe. Skoraj vsi ljudje so zaposleni s prvima dvema zadevama i o pozabljajo na zadnjo, ki j s prav za prav edina važn i.
(Iz dnevnika L. N. Tolstega - 3. avgusta 1898)
Ovca je sklenila z volkom mir, a se ni vrnila domov
(Ruska modrost)

TRIJE DUHOVNIKI
Msgrr. Ignacij Valentinčič
Filip Terčelj	Izidor Zavadlav
Letos smo goriški Slovenci izgubili tri vzorne duhovnike. Dva izmed njih bi lahko še dolgo živeia in delala, tretjega pa je Bog poklical k sebi po dolgem trudu in požrtvoA^alnosti polnem življenju.
F11 i p T e r č e 1 j. Ob tem imenu gre spomin daleč nazaj v prva leta po svetovni vojni. Na Goriškem so se obnavljale slovenske kulturne in politične ustanove. Manjkalo pa je delavcev. Tedaj je prišel mlad duhovnik, doma iz Šturij na Vipavskem, in pričel s sistematično organizacijo prosvetnega dela med ljudstvom. Ko je prvič spregovoril na sestanku ukaželjnih fantov ah deklet, je vse kar posluhnilo. Tako domače, v srce segajoče, a hkrati jasno nam ni še nihče govoril. To
je bil naš človek. Tudi njegova pridiga je bila učinkovita in uspešna. Če se je kje razvedelo, da bo pridigal g. Filip, je bila cerkev gotovo nabito polna.
Terčelj je bil rojen prosvetni organizator. V treh, štirih letih je Prosvetna zveza, katero je ustanovil, štela nad 150 prosvetnih društev in raznih krožkov. Predavanja, igre, tečaji, telovadni nastopi so bili takrat na dnevnem redu po vsem Goriškem. Tako živahnega prosvetnega življenja zlepa ni bilo kje, kot smo ga imeli na Goriškem pod Terčeljevim vodstvom. Za prosvetna društva je Terčelj izdajal in večinoma sam pisal mesečnik »Naš čolnič« (1922-1928). Fašistovska slana je 1. 1926 in 1927 vse to bujno cvetje in rast pomorila. Zatrla je vso prosvetno organizacijo. Terčelj pa ni miroval. Posvetil se je vzgoji mladine, pisal je pesmi in knjige, dokler ga niso za novo leto 1932 zaprli, češ, da rovari proti državi. Iz večmesečnega zapora je šel v konfin. Ko se je vrnil, mu na Goriškem ni bilo več obstanka. Iti je moral v Jugoslavijo, kjer je postal srednješolski katehet. Na Goriško pa ni pozabil. Ob vsaki priliki je spominjal na Slovence, ki so trpeli pod fašizmom. Ni si pa mogel misliti, da ga bo doletela taka smrt. 7. ianuarja 1946 je bil v Sorici, odkoder se je nameraval vrniti v Ljubljano. Patrulja obmejne straže ga je ustavila in ga odpeljala proti Davči. Po pot; pa ga je eden vojakov nepričakovano ustrelil. Tako je padel Filij Terčelj. In niti v blagoslovljeno zemljo ga niso pokopali.
7. junija je dovršil tek svojega življenja rnsgr. Ignacij Va-lentincie, goriški stolni kanonik. Doma je bil iz Morskega pri Kanalu, kjer se je rodil 3. julija 1867. V duhovnika so ga posvetili kot tretjeletrika 1. 1890. Nekaj let je bil kaplan v Volčah, nato župni upravitelj in župnik na Šentvidski gori, potem župnik v Renčali, dekan v Komnu in končno od 1. 1928. dalje stolni kanonik v Gorici. Nekaj časa je bil tudi generalni vikar za slovenski del goriške nadškofije.
Pokojni msgr. Valentinčič je bil ncutrudljiv narodni delavec. Pomagal je pri vsaki dobri krščanski in narodni stvari. Bil je odbornik in dolgoletni predsednik Kat. tiskovnega društva m odbornik dijaškega zaveda Alojzijevišča. Povsod, kjer so potrebovali previdnega in modrega svetovalca, so se obrnili do msgr. Valentinčiča. Vse njegovo življenje je bilo tiho, vztrajno in potrpežljivo delo za blagor naroda.
15. septembra je padel mučenik za dobro stvar gorenjepoljski župnik Izidor Za vadi a v. Dočakal je komaj 37 let. Rodil se je v Vrtojbi pri Gorici. Rajni gospod Švara ga je poslal v šole v Gorico. Izidor je postal duhovnik in njegovo prvo mesto je bilo Gorenje polje. Čakalo ga je težko dušnopastirsko delo, a g. Izidor se ni ustrašil. Krepko je zaoral v vasi in krščansko življenje se je začelo razcvitati. Posebno skrb je posvetil mladini, kajti vedel je, da je še sprejemljiva za dobre nauke. Širil je dobre knjige in časopise. Radi tega so ga fa-šistovske oblasti preganjale. Bil je tudi obsojen radi širjenja slovenskih časopisov. Vedno je nastopal kot neomajen narodnjak in to v ča-s.ih, ko je bilo zelo nevarno izpovedati svoj > pripadnost k slovenskemu narodu m svojo ljubezen do njega. Za vse svoje požrtvovalno delo ie dobil kroglo v tilnik. Na človeško hvaležnost gotovo ni računal, saj je vedel, da je samo Bog pravi plačnik, a tragična je taka smrt vendarle. Sedaj je do trpel in mirno počiva v domači zemlji. Slava njegovemu spominu!
Fran Levstik
Kadar se otrok uči držati žlico
Det", moje, primi žlico z desno roko, ne z levico! Desna roka — prava,
lev-i — pol o glavi; desna roka — ugodna,
leva je nerodna. Ali kdor oberoč dela, dosti ima pilo., jela, zlate kaše, kruha, vina, on in njega vsa družina.
»Katoliška Cerkev se ne bo nikoli pustila zapreti v štiri zidove svetišča. Ločitev vere in življenja, Cerkve od sveta je nasprotna krščanski in katoliški misli.«
(Papež Pij XII. 17. marca 1946.)
Fran Levstik
Vitovljc
Obračati na dva oči, to zdravo ni, to dobro ni: iz tega se gorje rodi.
Da tudi on, ki je izbran,» preklinjal ne bi te solzan, umičem jaz korake v stran.
Prišel sem zdaj samo zato — dekle, ne gledi mc v oko! Bog ve, če zopet 'ti mokro!
Mokro si bodi al i ne, v srce naj tebe to ne žge; molče podaj roko, dekle!
Molče ti jo pedajem jaz, topim se zadnjič v tvoj obraz — in zdrava bodi večni čas!
(Dunaj, 11. marca 1872)
N fl D fl
oJ/lolitev
Tabernakelj Tvoj obseva luč jutranja, Bog neskončni, na oltarju pa o Tebi cvetje sanja, Bog neskončni, cvetje, ki je diamantov na poljanah si nabralo, da se v svatovski obleki Tebi klanja, Boar neskončni. Dom samoten si izbral si, brez razkošja in sijaja, kjer potapljaš se v skrivnostna darovanja, Bog neskončni. Slednja stvar vesoljstva priča nam o Tvoji veličini, \ livalni pesmi čudež veliki oznanja, Bog neskončni. Žali Te m ponižuje samo človek brez prestanka, ki se v svoji težki zmoti v Te zaganja, Bog neskončni. Ti, ki si zase ga ustvaril, ne kaznuj ga v svoji jezi, ne odreci mu za grehe odpuščanja, Bog neskončni! Po usmiljenju bo Tvojem dvig:lil se iz hudobije, z vero v srcu našel pot bo do spoznanja, Bog neskončni.
(Jlada	Spomin na jesenski dan
Med polji sva hodila. Vonj mameči po poznem cvetju naju je omajal — 2 vrtov jesenskih k nama je prihajal, ko šla naproti sva neznani sreči.
In v njem drhteli sta ljubeči, saj ju z lepoto je jeseni spajal. Kot bi ljubezen najino pomlajal, se je ko cvet razbohotila rdeči.
Šumelo listje je porumenelo in se prešerno med seboj igralo, kot da bi nama srečno pot želelo.
Skrivaj izza dreves se je smejalo jesensko sonce kakor gaj veselo. V višinah nama cilj je pokazalo...
Socialisti ne bodo nikoli odpravili revščine in nepravičnosti, ki izvira iz neenakosti človeških zmožnosti. Najmočnejši, najpametnejši bodo vedno izkoriščali najšibkejše in najpametnejše. Pravičnost in e-nakost dobrin se doseže samo s krščanstvom, to je s samopremagova-njem in s spoznanjem, da obstoji smisel življenja v tem, da človek služi drugim.
(Iz dnevnika L. N. Tolstega - 21. marca 1898)
DESET ZAPOVEDI O LJUBEZNI
Sv. Pavel nam narekuje te zakone, da dosežemo pravo krščansko popolnost.
I.	Drug drugega bremena nosite in tako spolnite postavo Kristusovo. '	(Gal. VI. ti.)
II.	Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine z vso hudobijo vred.	(Ef. IV. 31.)
III.	Bodite pa drug do drugega dobri in usmljeni m odpuščajte drug drugemu kakor je tudi Bog po Kristusu nam odpustil.
(Ef. IV. 32.)
TV. Da ne boste gledali le vsak na svoje, ampak tudi vsak na to kar je drugih.	(Fil. II. 4.)
V.	Kdor miloščino deli, naj jo v preproščini.	(Rim. XII. 8.)
VI.	Glejte, da kdo ne bo vračal hudega, s hudim, ampak prizadevaj-
te si vedno za to, kar je dobro za vas in za vse. (I. Tes. V. 15.)
VII.	Skrbite za slabotne; potrpežljivi bodite z vsemi. (I. Tes. V. 14.)
VIII.	Bratovsko se med seboj ljubite; v spoštovanju drug drugemu prvu]te.	(Rim. XII. 19.)
IX.	Da boste enega duha in enega mišljenja; da ne boste nič storili
iz prepirljiv osti ne iz prazne slavohlepnosti, marveč — v ponižnosti.	(Fil. II. 2-3)
X.	Živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas
dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj. (Ef. V. 2.)
IFRAN LEVSTIK t _	__
DOMOTOŽJE
Slovenska zemlja, v tvojo sredo blago, na hribe tvoje ; rce mi želi, kjer pustil družbo sem tovaršev drago, kjer v zemlji pokopan moj rod leži!
Tam cvetje zlate je mladosti moje, tam prvič mi gorelo je srce; tam veselil sem se vrh, zemlja svoje, v domača tla so kopale solze.
Na polju znamenje stoji ....
č/rešnifiova molitev
FRAN LEVSTIK
»Sladka Devica Marija, preljube zniva gospa! V strahu na pomoč te kličem, ker sem otipal od Boga,
Ustnice moje ti slavo v blatu nečistem pojo, tebi, ki rajska in čista koči si strla glavo.
Sferi i mojo gnusobo, ki me v verigah drži; ztopi zločinslvu na glavo, vrni mi dušne moči/«
Sladka Marija Devica slišala prošnje je te; grešniku Bogorodica, vse prenovila srce.
Oporoka škofa Antona B. Jegliča Slovencem
(Celje, 29. junija 1937)
Živimo v velikih časih! Naš čas je velik, ker dela veliko hudobi jo, velik, ker dela inučenike in nam daje velike može,
Morda bomo imeli še hujše čase. Morda bo hudobija še rastla. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom.
Upam, da vas ta hudobija ne bo niti zapeljala niti oplašila, a m pak da se bo^te z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju.
Satan ima že svojo fronto! Pa ima tudi Kristus svojo fronto! In ta fronta bodite vi, možje in fantje!
Držimo krstno obljubo! Ostanimo zvesti katoliški Cerkvi, pa bomo odvrnili od slovenskega naroda bodoče straliotel
Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: Povsod Boga in Devico Marijo!
FRIDERIK BARAGA
IN DRUGI SLAVNI SLOVENCI
29. junija 1947 bo minilo 150 let, kar se je na gradiču Mala,vas na Dolenjskem rodil Friderik Baraga, »apostol Indijancev«, eden prvih pionirjev krščanske omike ned severno ameriškimi Indijanci. Spočetka se jo po dovršeni srednji šoli posvetil pravoslovju, a na Dunaju mu je sv. Klemen Marija Hofbauer vzbudil duhovniški poklic. Vstopil ;je v ljubljansko bogoslovje ter je postal duhovnik (1823). Kot kaplan je vneto pridigal, izpovedoval ter širil pobožnost do Srca Jezusovega- in do Matere božje. Takrat pa je bilo med Slovenci še mnogo razumarskega janzeuističnega duha, ki je bil nasproten takim pobožnostim. Zato Baraga ni mogel ostati doma. Podal se je v Severna Ameriko (1830), kjer so ga poslali v indijanske misijo-ne. Oznanjal je krščanstvo med raznimi rodovi. Povsod je imel veliko uspehov. Skušal je Indijance tudi kulturno in gospodarsko dvigniti. Zlasti se je boril proti žganju, s katerim so beli trgovci zastrupljali Indijance. Baraga je dosegel, da Indijanci v njegovih misij onih ni.o več pili žganja. L. 1853. so ga posvetili za. škofa v Marquetle. Umrl pa je 1. 1868.
Baraga je bil lepe postave, prijazen, resen in dostojanstveni v nastopu. Proti samemu sebi je bil zelo strog. Kot misijonar in misijonski škof ie bil skoraj stalno na potovanju. Prehodil je pež in na smučkah velikansko ozemlje okoli Gornjega in Michiganskega jezera. Spal je na prostem. Za Indijance in reveže je dal vse, kar je imel. Na vsaki misijonski postaji je postavil cerkev, šolo in stanovanje za
Fr. Baraga
«
misijonarja. Pri delu je vedno pomagal tudi sam. Njegovo življenje je bilo polno samozatajevanja in gorečnosti.	1
Veliko delo je opravil tudi kot pisatelj. Ko je bil še v domovini, ie spisal znameniti molitvenik »Dušna paša«, ki se je sto lest ponati-skoval; doživel je deset izdaj. Nekaj knjig o Indijancih je napisal v francoščini in angleščini; največ pa je izdal verskih knjig v čipev-skem indijanskem narečju, kateremu je napisal slovnico in slovar. Baraga je resnični prvoboritelj za krščanstvo med Indijanci Severne Amerike.
Pred sto leti je v Gorici umrl pesnik in kulturni delavec Valentin Stan i č, ki je zagledal luč sveta 1. 1/74. v Bodrežu ob Soči. Štu-diral je v Salzburgu ter bil posvečen v duhovnika. Pastiroval je na Banjšicah, kjer je osnoval majhno tiskarno, v kateri je tiskal svoje pesmi, n. pr. »Pesem pri premišljevanju Jezusovega trpljenja« (1807, 35 strani velikega formata). Z Banjšic je šel v Ročinj kjer se je mnogo trudil za šolo, učil petje in umno sadjerejo, cepil ljudi proti črnim kozam, nastopal proti trpinčenju živali. Tudi v Ročinju je pisal pesmi m jih tiskal v svoji tiskarni, n. pr. »Sta,bat Mater ali cer-kovna pejsern od žalostne Matere božje« (t816). Nato je posital-kanonik in šolski nadzornik v Gorici. Spisal je tudi »Pesmi za kmete in mlade ljudi« (1822). Velik pesnik ni bil, ker so mu verzi služili samo kot sredstvo za dosego dobrega in poučnega namena. Mnogo se je trudil za goriško glulunemnico, kateii je daroval velike svote denarja. Bil je socialno čuteč in plemenit človek. Umrl je 1. 1847.
Pred 60 leti (12. januarja 1887) je v Gorici umrl eden najbolj prikupnih pisateljev slovenskih Franc Erjavec, ki je bil po rodu Ljubljančanka se je kmalu po prihodu na Goriško čisto pogoričanil. Redil se je 1. 1834. V Ljubljani je hodil v osnovno šolo in gimnazijo. Takrat se je v Erjavčevem razredu v višji gimnaziji zbrala sijajna družba dijakov, ki so vsi razen prerano umrlega Brila pozneje postali znameniti pesniki ali pisatelji. Bili so to Erjavec, Simon Jenko, Ivan Tušek, Valentin Zornik, Valentin Mandelc. Pozneje se jim je pridružil še Janez Mencinger, ki je bil v šoli dve leti za njimi. Ta družba je že v gimnaziji izdajala rokopisen list »Vaje«. Njihov sošolec je bil tudi Josip Stritar, a ta se je takrat držal bolj ob strani.
Erjavec je že v »Vaje« napisal nekaj lepili prirodopisnih sestavkov, n. pr. »Žaba«. Mojstrski je njegov spis »Mravlja« (1858), ki še aanes sveže Vpliva. Pravtako se še sedaj lepo berejo »Domače in tuje živili v podobah« 1868-73). Prirodopisnih spisov v leposlovni obliki je Erjavec napisal precej. Ni pa zanemaril pri tem tudi pravih povesti m črtic. Napisal je: Veliki petek (1857), Na stričevem domu (1860), Huzarji na Polici (1863), Hudo brezno (1864). Ni vse zlato, kar se sveti (1887). Mikavno je popisal tudi svoja številna potovanja po domačih krajih in po Hrvaškem. Izdal je poleg tega lepo število učbenikov iz prirodopisne stroke za srednje šole. Pisal pa je tudi čisto znanstvene prirodopisne razprave.
V Gorici je Erjavec živel od 1. 1871. dalje kot profesor na realki. Sedaj leži pokopan na novem pokopališču ob mirenski cesti, kamor so prenesli njegove zemeljske ostanke in nagrobni kamen, ko so nekaj let po prvi svetovni vojni staro goriško pokopališče pod Sv. Gabrijelom opustili.
Istega leta kot Erjavec (16. novembra 1887) je v Ljubljani umrl Fran Levstik, velik pesnik in pisatelj, kritik, slovničar in poznavalec slovenskega jezika, časnikar, trpin, borec za resnico in pravico in poštenjak brez madeža. Njegovo življenje je bilo bedno v vsakem
oziru. Dolgo ni mogel najti stalnega mesta, dostikrat je živel v skrajnem pomanjkanju, ustanoviti ni mogel lastne družine, čeprav je tako rad imel otroke in mladino sploii. Največje razočaranje pa je doživel 1 1870, ko je odšel iz Ljubljane na Dunaj, da bi tam izdajal humorističen list. Takrat so temu brezprimernamu poštenjaku in narodnjaku vrgli v obraz očitek, da je narodni izdajalec, in sicer samo zato, ker je odkrito obsodil hinavščino m zahrbtnost nekaterih vodilnih politikov. Že takrat je bil torej narodni izdajalec tisti, ki se ni uklonil volji nekaterih. To so bili najtežji trenutki Levstikovega življenja.
Levstikovo delo je še danes živo. Njegovega »Martina Krpana« pozna gotovo vsak Slovenec. Levstikove otroške in mladinske pesmi se bodo brale m pele, dokler bo kaj slovenske mladine. Nekatere lju-bavne pesmi so pa kar ponarodele. Levstik spada s Prešernom in Cankarjem med najvišje vrhove slovenske narodne kulture.
Slovenci smo imeli več znamenitih svetniških škofov, kot so: Baraga, Slomšek, Mahnič, Jeglič. A n t o n a B. J e g 1 i č a se še marsikdo dobro spominja, saj je umrl pred pičlimi desetimi leti (2. julija 1937). Doma je bil iz Begunj na Gorenjskem (r. 1850). Njegova življenjska pot je šla v ravni črti v službi Bogu m narodu. Študiral je v Ljubljani in na Dunaju, postal duhovnik, šel službovat v Bosno: 1. 1898. je postal ljubljanski škof. Dosegel je izredno visoko starost 87 let.'
Jeglič je poživil katoliško življenje med Slovenci s knjigami, or-gainiziranjem duhovnikov in vernikov m s katoliškimi shodi (drugi 1900; tretji 1906; četrti 1913; peti 1923). Eno največjih del pa je gotovo gimnazija v Št. Vidu, ki je bila prva čisto slovenska gimnazija. Ta -avod so o tvorili 1.1905. Pozneje so zgradili velikansko moderno poslopje, ki je dalo zavetišče in dobro vzgojo stotinam slovenskih dijakov. Jeglič je skrbel, da so na tem zavodu poučevali samo prvovrstni strokovnjaki. Spomnimo se samo znamenitega slovničarja dr. Antona Breznika, ki je bil do smrti ravnateg škofijske gimnazije. Jeglič je spisal tudi veliko nabožnih knjig.
Kot zaveden Slovenec se je vedno krepke potegnil za pravice svojega naroda. Tako je v prvi svetovni vojni 1. 1917. med prvimi podpisal slovito majniško' deklaracijo ter s tem započel mogočno narodno gibanje, ki je z zlomom Avstrije dovedlo do osvoboditve velikega dela Slovencev. Bil pa je tudi videč, prerok. Tri dni pred smrtjo (29. junija 1937) je na ljudskem taboru v Celju imel svoj zadnji govor, svojo oporoko Slovencem, katero prinašamo v izvlečku. V najlepšem miru je napovedal hude čase, ki bodo zadeli Slovence. Tako točno jih označil, da bi človek danes težko verjel, če ne bi bil njegov govor že takrat natisnjen. Rešitev za Slovence in za človeštvo sploh pa vidi v geslu: »Povsod Boga in Devico Marijo!« Mislimo, da to geslo velja danes še 1 olj kot takrat.
Strašni so ljudje, ki hočejo vedno imeti prav. Takoj so pripravljeni obsoditi nedolžne, svetnike, da, Boga samega, samo da se jim ne dokaže zmota.
Iz dnevmka L. N. Tostega - 7. maja 1901)
»Brez Boga in daleč od Boga ne more biti med ljudmi prave, trdne in gotove enotnosti.«
(Pij XIII. — 21. februarja 1946.)
FRAKI ERJAVEC				
	1	Don	iače in tuje živa	i
Bernardinski pes
Bernardinski pes je nekoliko podoben mesarskemu, samo da je dolge dlake, lepe glave in posebno bistroumen in pameten. Švicar T s c h u d i piše o tem psu: »Ti psi so dcma na Švicarskem v samostanu sv. Bernarda, ki leži na visokih gorah blizu 8000 eevljiev nad morjem. Zima traja tu gori devet mesecev in vse poletje je komaj ae-^et čistih in mirnih dni brez viharja, brez snega in megle. Tukaj r-neži samo poleti, pozimi pa padajo neizrečeno drobne ledene drobti-ne, katere veter nakdpiči na nekih krajih 30 do 40 črevljev visoko; ž njimi žamete vse pote in steze, vse prepade in brezna.
Čez to goro gre pot iz Švice v Italijo. Samo poleti, kadar je popolnoma mirno vreme, je ta pot brez nevarnosti. V viharnem vremenu m pozimi je pa celo nevaren in vsako leto se gode tod nesreče. Ali pade popotnik v kako jamo ali ga pokol je snežni plaz ali zgreši pot v gosti megli in tava po samoti, dokler ga lakota in trudnost ne prevledate, ali naposled omanljen od mraza zaspi in se nikdar več ne prebudi Ako ne bi bilo tukaj menihov, nikdo bi brez nevarnosti ne mogel čez to sedlo.
Že osem sto let stanujejo ma Sv. Bernardu menihi in strežejo popotnim brez plačila V njihovih trdno zidanih hišah je v sili prostora za 200 ljudi in ogenj v velikih pečeh gori leto in dan. Vsak dan prehodita dva hlapca s psi to nevarno pot. Prvi gre od samostana do nizko ležeče staje, kjer drže svojo živino, drugi gre pa od staje do samostana. Kadar je pa grdo vreme, gredo psi, hlapci in menihi z lopatami, z vrvmi, z nosilnicami, z jedjo itn pijačo oskrbljeni iskat nesrečnikov. Kjerkoli se pokaže kaka sled, gredo za njim, gledajo na pse, kako se ponašajo, in z rogovi si dajo znamenja. Ti psi imajo neizrečeno dober nos; precej zavohajo človeško sled. Po ves dan hodijo sami po vseh potih in preiščejo vse razpoke in globeli. Ako najdejo otrplega človeka, hitro po najkrajšem potu teko domov, glasno in veselo lajajo in vodijo menihe, ki so zmeram pripravljeni iti na pomoč. Ako pridejo psi do novega plaza, ga preiskujejo od vseh strani, ali ne bi bilo kje človeškega sledu; če so obvohali zakopanega popotnika, ga začno izkopavati z močnimi kremplji Navadno nosijo na vratu čutarico z dobrim vinom ali košek z jedrni; na hrbtu pa imajo privezane volnate odeje. V kloštru so vpisana imena mnogih in mnogih ljudi, katerim so ti psi rešili življenje.«
Najimenitnejši med njimi je bd Barrv, ki je gotovo vreden, da se ga spomnimo z nekoliko vrsticami. Dvanajst let je služil v samostanu človeštvu v prid in on sam je štiridesetim ljudem rešil življenje. Barrv je bil neizrečeno priden in vnet v svojem poklicu. Njega ni bilo nikdar treba opominjati na delo. Ko se je vlegla megla na gore ali ko se je približevalo hudo vreme, ga ni bilo moči zadržati v samostanu. Prelagal in preiskava! je zmerom najnevarnejše kraje.
Enkrat je našel v ledeni jami že napol zmrznjeno speče dete, ki je zašlo s pravega pota. B a r r y je dete z jezikom lizal in grel, da ga je prebudil, potem se mu je znal tako prikupiti, da mu je dete sedlo na hrbet in se mu je oklenilo okoli vratu. Tako ga je ves vesel priniesel do samostanskih vrat.
Ko je ostarel, ga je vzelo mesto v Bern v rejo in ko je poginil, so njegovo kožo natlačili in tako stoji sedaj v bernskem muzeju. In vsak tujec/ki pride v Bern, gre v muzej in si pogleda tega usmiljenega Samaritana v pasji podobi.
Ovčarski pes
Kar je lovcu prepeltčar, to je pastirju ovčarski pes. Brez njega pastir skoraj ne more pasti živine. Ovčarski pes je močnega trupla, kratkega debelega vratu, podolgaste glave in špieastih, nezavihnjenih ušes. Kosmati rep je ali usukan ali pa ga drži naravnost nazaj. Ovčarski pes ima vse dobre pasje lastnosti. Bistroumen je in pameten, privržen in zvest, srčen in hraber čuvaj. Svoji službi se hitro priuči, razume skoraj vsako pastirjevo besedo in stori, kar mu veleva. Ni pa vse eno, s kakšno živino da ima opraviti.
Starega, nehogljivega ovna ali jarca sme ugrizniti, ako mu niso pokorni; jagnjet in kozličev ne sme gristi, le zobe sme pokazati in se hudega delati, da se ga boje. Ako se vol proti njemu obrne z rogmi, ga mora zrnati popasiti za gobec in ga takisto v strah prijeti. Ako krava ne uboga, jo sme ugrizniti v zadnjo nogo, nikdar v rep, najmanj pa v vime. Ako pride volk, ga mora odgnati in ako je treba, se ž njim tudi sklati.
V Laplatskih državah v Južni Ameriki nimajo pri ovčjih in kozjih čredah drugega pastirja nego psa. Pes sam žene zjutraj čredo ha pašo, ostane ves dan pri njej, jo drži skup, jo brani, ako je treba in ob sončnem zahodu jo prižene spet domov. Ti psi so že od mladega zmerom pri ovcah, ko so mladiči še slepi, pijo ovčje mleko m dokler Liso dorasli, ne smejo nikdar iz ovčje staje. Preden gra zjutraj na pašo, ga gospodar dobro napase in napoji, ker bi sicer lačen pes ovce že opoldne domov prignal. Zato mu pa gospodar obosi še kos mesa na vrat; ali to meso ne sme biti ovčje, ker ga ne okusi, če je še tako lačen.
Ovca
Ovca je malomarna, neumna in plaha žival. Že njeno zoprno in prazno blejanje oznanjuje neumnost in bedavost. V nobeni stvari si ne zna pomagati: vsaka tudi najmanjša nenavadna stvar, postavim kak pok ali vrisk, plamen, ki nenadoma švigne pred čredo, pes, katerega še niso videle —- vse to jih lahko tako preplaši, da brez zavednosti same silijo v nevarnost. Ako kateri živali, je gotovo naši domači ovci treba človeške pomočne roke in skrbnega očesa; brez človeka bi kmalu poginile vse. Zato pa tudi en sam pes lahko strahuje in vreduje po sto in še več ovac.
Ako so vžge ovčja staja, ovce ne beže iz nje; le z največjo silo jih je mogoča izvleči iz dima in plamena in ako le morejo, pobegnejo spet
nazaj v ogenj. Rajši zgore vse do poslednje, nego da bi zbežale skozi (dprta vrata. V nevarnosti, dasitudi je večkrat samo namišljena, se stiskajo časih tako, da se mnoge od njih zadnje Najbolj se boje gro ma in bliska. Pri nevihtah se stiskajo in gneto in z nikakršno silo jih mi moči spraviti z nevarnega mesta v zavetje. Ako trešči^v tak klobčič, obleži jako mnogo mrtvih. Za prvim ovnom, ki navadno vodi čredo, gredo slepo. Kar stori vodnik, to isto store za njim na istem mestu vse po redu. Ako vodnik na kakem mestu malo poskoči, poskoči za njim vsaka ovca, kadar pride na ono mesto. Ako se on preplaši m brez glave lomasti dalje, peketajo zbegane vse za njim ne glede, kam jih vodi. Naj se vodnik prekucne v globok prepad, vse bodo poskaka-le za njim, dasitudi bi mogle videti, da so mrtve obležale tiste, ki 30 skočile pred njimi. Zaradi te neumne in nesrečne trme v nekaterih krajih pridajo ovčji čredi nekoliko koz, ki so v vsakem oziru pametnejše, da bi vodile topoglave ovce. Na Ruskem, kjer se po južnih stepah pase mnogo tisoč ovac, imajo pastirji za rad teh napačnih ovčjih lastnosti mnogo truda in veliko skrbi. Pri nevihti ali mečavi (ko mete s snegom) časih kakor besne drve naprej v slepo, poskačejo v vodo, celo v morje; časih pa spet stoie, kakor bi bile pri rasle, na istem mestu, da jih žamete sneg in rajši na mestu zmrznejo, nego da bi šle za pastirjem v zatišje. Tako jih časih en dan ne tisoča pogine.
Potnik Kohl, k; je mnogo potoval po Ruskem, opisuje tak dogodek, kakor ga je ču" iz ust starega pastirja.
*V Očakovski stepi« —- pripoveduje pastir — »nas je paslo sedem; meli smo do 1000 ovac in 150 koz. Bilo je sušca meseca; gnali smo tisto leto prvikrat. Vreme je bilo prijetno, paša dobra in obilna, ker je trava že zelenela. Proti večeru začne deževati in mrzel veter je jel pihati. Dež se kmalu spremeni v sneg; mraz je pritiskal vse huje in huje; obleka na nas je zmrznila in po sonetnem zahodu je brila burja, da nam je šlo do kosti. Nismo bili daleč od staj in od hiš, pa smo skušali priti do njih. Medtem je veter ovce pognal, ker jih je tiral zmerom dalje od staj in od hiš. Skušali smo, da bi obrnili kozle, ki so navadno vodil; čredo; ali kakor so sicer jarci neustrašeni in srčni, mrzlih viharjev se vendar beje.
Letali smo sem ter tje, tepli smo, gonili in podili nazaj, se upirali proti viharju in proti čredi; toda ovce so pritiskale in rinile naprej in ves klobčič se je vso noč neprenehoma valil zmerom dalje in dalje. Ko je drugo jutro napočil dan, nismo videli okoli sebe nič; povsod sneg in sneg m viharno puščavi pred seboj in za seboj.
Vihar je tudi podnevi divjal z isto močjo in čreda se je še hitreje pomikala dalje nego ponoči, ko jo ie gosta tema še nekoliko ustavljala. Vdali smo se usodi. Hitro smo drvili dalje, mi naprej, ovce so beketale in trapale za nami; voli, ki so nam vozili živež, so copotaii za nami in zadaj so lulili naši psi. Ta dan smo izgubili vse koze; druga za drugo je onemogla in naš pot je bil zaznamovan z mrtvimi živalmi. Proti večeru je šlo malo zložneje, ker so ovce jele pešati nekaj od lakote, nekaj od truda. Toda tudi nam so upadale moči; dva od nas sta zbolela in sta se zarila v kožuhe na vozu. Spet je nastopila noč, pa nikjer ni bilo videti niti vasi niti hiše. To noč se nam je še huje godilo, nego prejšnjo in ker smo vedeli, da nas burja drvi proti morju, smo vsak čas pričakovali, da se bodemo z neumno živino vred prekucnili v morje. Na to zboli še tretji od nas. Ko se je jelo daniti, smo zagledali na strani v sneženi megli nekoliko hiš. Bile so nam prav blizu, komaj 30 korakov od nas, ali bedastih živali ni bilo mogoče obrniti na ono stran; venomer so bežale pred burjo. Vihar nas je
imel tako v oblasti, da celo mi, boreč se z ovcami, nismo mogli iti do hiš. Videli smo. kako se nam izgubljajo hiše izpred oči in clasi tudi nam je bila pomoč tako blizu, bili bi vendar izgubljeni, ko bi ljudje sami ne bili čuli naših psov. Bili so naselniki: eden ie spoznal našo nevarnost ter je hitro sklical druge Njih petnajst nam je prišlo v pomoč; c čilimi močmi so se vrgli med trudne ovce ter so zvekli nje, nas m bolnike do svojih pohištev. Izgubili smo na tem strašnem potu \ se koze in 500 ovac. No še tukaj v zavetju jih j a mnogo poginilo, ker so se živali, spazivši zatišje pri hišah in stogih, tako strašansko gnetle in stiskale, kakor bi jim bil sam živ vra<r za petami; tako se jih je mnogo zadušilo. Mi smo hvalili Boga m dobre nasetrike, da so nas rešili gotove smrti, kajti četrt ure za gostoljubnimi hišami zija 20 sežnjev globok prepar v morje.«
Planinska krava
Živina je jako rada na planinah, čisti planinski zrak jej bolje de nego smradni in zaduhli hlevi. Tukaj je, kadar se jej ljubi; v •višavah tudi ni take vročine, kakor po dolinah, in sitne muhe in obadi je tolikanj ne nadlegujejo. Zato je živina na planinah bolj čvrsta, zdrava in vesela in v tem času boleznim manj podvržena, nego pajdašice po hlevih. Planinska goveda so tudi pametnejša in razumnejša od dolinskih. Žival, la mora sama zase skrbeti, je bolj pazna in previdna in si -\se bolje zapomni nego ona, ki je vedno pri jaslih privezana in je navajena, da človek za njo skrbi.
Planinska krava pozna na planini vsak grm, vsako mlako; ve, kje je najboljša paša; ve, kdaj je čas molžnje; že od daleč pozna pastirjev glas. Njej je znano, kdaj je čas iti h koči ali na vodo, razločuje škodljiva zelišča od dobrih in sluti nevihto. Planinska krava pozna vse ntvarne kiaje in se jih ('giblje; vendar se zgodi večkrat, da pade kaka krava čez strmo skalo ali pa po kaki melim zdrči v prepad. Kadar vidi, da si ne more več pomagati, se vda v žalostno usodo, se spusti na vamp in zameži.
V največih stiskah in straheh je planšar, ako ponoči vstane vihar z gromom in bliskom, kakor ga Švicar Tschudi živo opisuje: »Pastirji, trudni od dela in vročine, so baš pospali, in živina lež|i zunaj okoli koče. Kar zablisne nekje daleč na obnebju in bližnji snežniki so nekoliko trenutkov, kakor bi bili vsi v ognju. Temni težki oblaki se kopičijo nad vrhovi in od zapada drvi rumenkast oblak, v katerem neprenehoma blisketa. Po dolinah leži črna tema in pokriva mirno zemljo. Krave se prebude in postajajo nemirne; med čermi popuhava topel veter in šumi med grmičastim drago-mastnikom in po nizkem planinskem ruševju. Ledniki se začno tajati in potoki zašume; od daleč nekaj votlo bobni; v višavah se tepo vetrovi in nad najvišjimi gorami švigajo ognjeni bliski. Krave vsta jajo in se začno zbirati, vodnica zamolklo muka in vsa čreda se gnete okoli koče. Na planoti leži soparna tišina, posamezne težke kaplje padajo po strani na streho, pod katero pastirji mirno spe. Zdaj švigne iz jasnega oblaka rumen blisk kakor ognjena kača po pečinah, da očem jemlje vid. Povsod na okoli se vnamejo oblaki, grom zaropoče in stotero odmeva od gora, da nebo doni m se zemlja trese. Sedaj se usuje gosta toča po živini, ki se meže, stokajoča in mukajoča, z zavihr.jenimi repi razbegrie na vse strani. Planšarji planejo s poveznjenimi golidami na glavah med razletevšo se čredo. Planšar
\pije in vabi, kolne m kliče na pomoč — ali besna žival nič ne vidi, nič ne čuje. To je huda ura. Planšar si ne ve pomagati, okoli njega je sedaj temua noč, sedaj spet sveili ogenj. Toča ropoče po golidi in ga seka po golih mečah in rokah.
Naposled je vendar zbral nekoliko živine. Vetrovi so pregnali nevarne oblake na drugo strain, za točo se vdere ploha, krave do kolena stoje v vodi v blatu in v toči — toda ena ali dve najlepših krav ležita v prepadu.«
Prestavimo se v mislih iz mrzlih snežnih poljan v žarečo puščavo, ki se enako peščenemu morju razprostira po velikem clelu Afrike in po sosednih azijskih zemljah. Brezkončna dobrota in modrost božja je skrbela tudi za te vroče puščave, katerih ne oživlja živa voda, po katerih žareče sape sežgo vsako bilko, ki bi morebiti hotela poganjati v jalovem pesku. Tem deželam je Bog podaril k a-m e 1 o.
Razumni Arabec imenuje kamelo ladja v puščavi in Egipčan, posebno za troje Bogu hvalo daje, namreč za reko Nil, za kamelo in za dateljnovo palmo.
Na kameli nam najprej pade v oči visoka grba sredi hrbta. Grba je od same masti, zato pa tudi pri. isti živali ni zmerom enaka. Ako ima namreč kamela dobro in obilno pašo, se p hitro grba napolni ;n napne: taka polna grba tehta časih 30 funitov. Ako je pa krma slaba in pičla, grba hitro upade in splahne, da je težka komaj 5 do 6 fun-iov. Iz tega se vidi, da ima kamela v tolsti grbi zalogo za hude čase, ko mora na dolgem potu živeti ob prepičli in malopridni krmi. Velblod je višji od vsakega konja. Na dolgem zvitem vratu se ziblje majhna, skoro ovčja glava s trobastim gobcem, majhnimi ušesi in velikimi, topimi in bebastimi očmi. Okrogli nabuhnjeni vamp visi med dolgimi suhobedrimi nogami in čopasti rep mu opleta po zadnjih bedrih. Na vsaki nogi ima dva majhna parkeljca, po katerih pa ne hodi kakor drugi parkljarji temveč stopa na žuljave podplate, ki so mesnatim blazinicam podobni in prav prikladni za hojo po pasku, ker se ne vdirajo, kakor bi se vdirala na primer konjska kopita.
Velblod ali kamela
Velblod krm.) p rež veka in spada torej med prežvekovalce, kakor ovca, jelen itd., čeprav se v zobeh od vseh raziočuje. Ima namreč v gornji čeljusti spredaj dva zoba in tudi zgoraj in spodaj po dva velika očnjaka, s katerimi se dobro brani, ker irna v njih tako moč, da človeka lahko na mah roko zdrobi ali celo glavo odtrga.
Velblod je močna, trpežna in hitra žival. Na daljših potih nosi 4 do 5 centov dan na dan od jutranjega svita do večernega mraka brez počitka. No, tudi med velblodcm in velblodom je razloček. Arabci razlikujejo zlasti dve pasmi, namreč pustinjsko i a poljsko. Pustinj-ska kamela je sploh lažja, šibkejša in hitrejša, poljska pa, ki živi na obdelani zemlji, je težja, okornejša in počasnejša. Prva je izvrsten jahač, druga pa močan tovornik. Dober jahač preteče za 12 ur 26 milj daljave.
To so res lepe lastnosti, toda neprecenljiva in največje hvale vredna je kamela zaradi svoje zmernosti in zadovoljnosti. Ni je menda živali na svetu, k: bi bila zadovoljna s tako malovreclno in osorno hrano Rada je najpustejši drač iiunajreznejši osat, v slast ji gre tudi suliljad in trhljad, celo jekleno trnje, ki je tako ostro, da človeku pre-dere podplat na čevljih in še nogo zraven, pohrusta tako itlečno, kakor da bi bil najsočnejši datelj. Ob taki krmi živi po ves teden in zraven neutrudoma prenaša najtežje tovore. To pa je, da se jej tedaj grba suši. V sili polilasta tudi star koš in v Sudanu morajo ljudje svoje pletene kolibe s trnjevo ogrado varovati pred kamelami, ki bi jim sicer vso hišo do tal požrle. Ni mi pa menda treba omenjati, da tudi velblod rad kaj boljšega poje; posebno rad zoblje fižol, grah in drugo zrnje, tudi žito. Na dolgih potih mu Arabec navadno zvečer vrže kako' prgišče ječmena. Tudi sol mu dobro tekne.
Za brezvodne puščave je kamela še posebno imenitna, ker more tudi ob suhi krmi po več dni biti brez vode. Vendar so jo starejši pisci ziarad tega hvalili čez mero. Tri, največ štiri dni more pri suhi krmi žejati, potem, pa mora piti, sicer tudi ona pogine od žeje. Tudi ne izmišljeno, da ima za vodo poseben želodec in da potniki, ako jih mori žeja, zakoljejo kamelo ter se napijo vode z njenega želodca. Te vode, ako bi je res kaj bilo v želodcu, mkdo ne bi mogel piti zarad strašnega smrada To je pa resnica, da velbloda vodi neki posebni nagon, tudi po neznanih potih m da že od daleč čuti vodo. Dolgi vrat zvija in steguje na vse strani in vohlja po zraku. Ako je zavohal vodo, se spusti v dir in ko pride dor.je, neznano mnogo pije, da mu je trebuh napet kakor boben. V vodo pa ne gre, ker ne zna plavati. Kraja, kjer se je enkrat napil, nikdar več ne pozabi. Kamela pa A-labcu ne služi samo za ježo in za tovorjenje, temuč tudi po smrti daje užitka. Meso — d asi je suho in trdo — kožo, mleko, dlako in celo gnoj ve Arabec porabiti. AT puščavi, kjer ni drv, Arabec skrbno pobere zjutraj suhe bobe in ž njimi zvečer zakuri.
Hrček ali skriček
Ne moremo si kaj, da ne bi opisali tudi nekega starega tihotapca Hrček se imenuje ta potepuh; doma je na Nemškem, nahaja se pa tudi na Poljskem in Ruskem tja do Sibirije.
Hrček je velik kot podgana; je pa bolj trščatega in postavnega telesa in prav kratkega kosmatega repa. Po hrbtu je rjavkast, po trebuhu črn, gobček in nožice so pa bele. Česar nimajo drugi glodalci,
ima hrček, namreč v ustih na vsaki strani precej veliko mošnjico, v katerih nosi žito v svojo stanovanje.
Na strenenih njivah si izkoplje 3-6 čevljev globoko pod zemljo svoj stan, do kateiega ima dvojna vrata. Ena luknja gre namreč navpik do njegovega stanovanja, druga je izpeljana napošev. Kadar rosi žito domov ali kadar je v nevarnosti, se skozi prvo luknjo pre-kuene na glavo, po drugi luknji pa hodi zdoma. Zraven izbe, kjer stanuje in spi, ima svoje hrame, kamor nanosi za zimo žita, sočivja, ko-renstva itd.
Tu notri živi čmerikavi lakomi ik sam zase; svoje bogate zaklade čuva sam sebi in gorje si ga poljski miši, ako bi v hudem zimskem času prišla trkat na skopuhova vrata. Pri tej puči bi jo samogoltnik zadavil in požrl. Tudi s svojim rodom živi hrček v največjem .sovraštvu. Ako hrček zunaj na svojih potih sreča svojega brata, se koj začneta pisano gledati; hrčita in brundata, dokler se ne spopadeta; iii boja je šele konec — ko je eden mrtev, Zma^alec potem mrtvega požre z mirno vestjo. Samec tudi samice večji del leta ne more videti. Ali tudi ona ni nič prida. Svoje mlade prav zgodaj zapodi od sebe, večkrat morajo iti po svetu s trebuhom za kruhom, še preden prav vedo, kaj in kako.
Hrček pa ne napada samo manjših živali, temuč tudi večjim ne da miru. Ako le vi d i kako žival, precej mu jeza zakipi. psu ali mački skoči v gobec, konja popade za nogo in celo v človeka se zažene. Kadar se je v kaj zagrizel, ne spusti zlepa rajši se da ubiti.
Zlati časi za hrčka so v vročem poletju, ko se vsakovrtsno žito rumeni, ko se začne težko klasje priklanjati. Takrat je hrček na delu vso noč- ako je okoli vse tiho in varno, tudi podnevi. Pri delu se usede na zadnjico, s prednjima nožicama pa prigjblje klasje in si ga t muce skoz usta. Tzluščeno zrnje maši v mošnjiice in ke so polne, hlača domov. Na enkrat nese 6 lotov (lot --. pol unče) žita m tedaj ga človek lahko prime* ker ne more gristi. Toda kadar spazi neprijatelja, se hitro usede in s prednjima nognhna izprazni mošnjici; potem je spet pripravljen na boj.
Do pozne jeseni, dokler je kaj na polju, zna«a I rček neutrudoma vsakovrstni živež: žito, lan, mak, sočivjo, korenstvo, krompir itd., zraven lovi pa' tudi miši, kuščarje, kače in drugi mrčes. Ko je- prvi hram poln. si naredi drugega, tretjega in tudi več. Potem je lahko verjetno, da ima časih en sam starec po dva tudi tri mernike vsakršnega žita in sadeža. Lahko si je misliti, koliko škodo delajo ti potu-hnjenci, ako so se v kakem kraju zaplodili.
Ko začno po streliščih briti jesensski mrzli vetrovi, zadela hrček oboja vrata s prstjo; potem si izkoplje novo stanovanje nekoliko čevljev globlje od prvega, kamor prenese tudi vso zalogo. Ko je to storjeno, začne jesti, da se prav odebeli, potem se vleže na postelj, katero s; je r.astlal z najmečjo travo — in zaspi. V svitek zvit spi vso zimo kakor mrtev; nič l.e sliši, nič ne čuti. Nekateri pa mislijo, da se tudi v zimi časih prebudi in gre jest.
V. Bele
v naši narvdni pesmi
Naša narodna pesem, ki je prišla iz preprostega ljudstva in se je v ljudstvu ohranila, je prepolna Marije, ki je v tej narodni pesmi vsa ovenčana s cvetjem. Ta naša vsa cvetna in duhteča Marijina pesem je prelep dokaz, kako duša našega ljudstva Matijo ljubi z otroškovdano ljubeznijo in kako jo globoko spoštuje in pobožno časti. Pri vsem tem čaščenju pa nam je Marija prav v narodni pesmi tako domače bličnja in tako sorodno in prisrčno uaša, da se nam zdi vsa v našo vsakdanjost in domačnost zaživi jena. Ta Marijina prikazen in naše narodne pesmi ima tako nekaj dekliškega in ženskega in materinskega na sebi, da jo v tej prisrčni domačnosti in sorodnosti pri vsem spoštovanju le še bolj ljubimo in le še rajši imamo.
Marija je v pesmi našemu ljudstvu sveta Cvetlica, živa, skrivnostna nebeška Roža. Toda ta Roža duliti po vonju naših vrtov in poljan. To je Roža naših duš in naših src.
»Lepa si, lepa si, Roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina...
(Štrekelj 6643)
Angelci v nebesih hodijo,
Rožo Marijo kronajo...	(6521)
Lepa Roža, Majka božja
sedem svetih žalosti..	(0456)
Ena rožca na svet zacvetela,
Marijino jio ime na sebi imela;
ta rožica je cartana,
od Boga na svet ustvarjena,
o j odvečnega Boga!
Bog Oče jo je zasadil,
Sveti Duh vrtnar jo bil,
kaj za 'n trošt in veselje
z nebes na zemljo prišlo je,
ko se Marija rodila je!	v6541)
Svitaj se, svitaj se beli dan,
da bi prišel naš Jezus skor k nam
z Rožo Marijo preeartano,
svojo preljubo Materjo...	(4880)
O j lepa rož'ca Marija, skozi Vas sonce sije v zimi inc v letu
po vsem vesoljnem svetu ..	(6571)
Na svetu lepšega eira ni, kakor, si, Marija, ti; z rumenim soncem gvantana, z dvanajstrni zvezdam' kronana. Bela kakor lilija, rdeča kakor gartroža: to ni nobena gartroža,
to je Marija cartana,	(6550)
Tavžentkrat bodi češčena,
o Marija, roža ti!
Tvoje gliho ni nobena,
take nima celi svet:
tavžentkrat bodi češčena,
o Marija, rožni cvet.	(551)
Ljuba roža, Marija Devica,
bodi češčena in zahval j ena
milijon stota vžentkrat
in stotavženkrat in enajstkrat!
Ljuba Marija, prečista Devica!
In sveta Trojica,
sveta cartana Rožna kraljica,
sveto cartano Rešnje Telo,
svetih pet krvavih ran Jezusa Križanega;
Jezus, usmili se čez nas!	(6648)
Silno lepa je v narodni pesmi podoba, ko Marija po vrtu hodi in cvetja, nabira za svojega ženina svetega Jožefa. Lepa . in globoka misel je izražena v legendarnih molitvi h narodne pesmi, ko pride nadangel Gabrijel in prinese Mariji lilije; Marija jih poduha in občuti Jezusa. V tej lilijski simboliki je poudarjeno prečisto devištvo Marijinega materinstva, Lepo jo podana tudi naslednja misel: Kakor nekako povračilo za cvetni šopek, ki ga je prejel Jožef od Marije, ji on poda vinski grozd, ki ga Marija podlih a in postane mati. V vinskem grozdu imamo podan lep evharističen motiv, ki nas spominja Rešnje Krvi. V medsebojnem daru, ki je v tesni zvezi z Marijinim materinstvom, je tudi lepo poudarjeno obojestransko devištvo Jožefa in matere Marije, S cvetnim šopkom in vinskim grozdom si poka-žeta medsebojno ljubezen in spoštovanje. Kako globoka poezija ljudske duše je zaobjeta v teh lepih legendarnih motivih. Neka pesem ga pove, da je Marija poduhala pušeljc, ki ga je narejala Jožefu, in je od tega postala mati. Tudi ta misel krepko poudarja Marijino preči-sto in deviško materinstvo.
Devinska pesem opeva dogodek takole:
»Tam stoji lepo polje, lepo polje žegnano. Po polju leži stezica, stežičica uglajena. Po stezi ide angel, lepi angel Gabrijel. V roki mi nese rože, lepe rože lilije. Marija rožice poduhala, je občutila Jezusa. Oj sveta Mati božja, Devica izvoljena...«
(4751)
Marija trga rožice tudi za Jezusa:
»Je šla Marija za goro, na gori rastla rožica; jo je Marija utrgala: Jezusu v krilce metala. Jezus se z rožo poigral, rožice se lazsipale
Veseia bodi Marija! ..«	(6690)
Gornja je varaždinska, naslednja pa svetokriška vipavska:
»Tam stoji gora ljubljanska na lepem ravnem vrtiču: Oeščena roža Marija! Povhen je rožic nasajen, plavili, rudečih in višnjevih. Marija po vrtiču šprangala, lepe rožice je trgala. Marija lak o, pravi, govori-Ko bi bil zdaj tu moj ljubi Sin, ti mu kranceij narejala! — Marija še tega ne zgovori, njen ljubi sin za njo stoji... Ceščena roža Marija!«
(6542)
Marija spleta iz rožic venec za svojega ljubega Sina Jezusa:
><Dela se, dela se prvi mrak, Marija krancel." spletala. Le kdo bo nosil kranceij zlat? Še ga bo nosil Jezus sam na svetega božjega Telesa dan... Leži, leži ravno polje, po polju je cesta uglajena. Za cesto stoji vrtec lep...
Marija po vrtu rajžala,
rožce veselo pobirala;
kristjane premisli a vala,
h pokori jih vabila...«	(6531)
»Prva ura te noči, Jezus je obečal k nam priti
s spreljubo Devico Marijo, s svojo predrago materjo.
Kod>r ona sta hodila, rože začele razcvitafa.
Roža rumena, droben cvet, Maiija je plela venček lep
Marija je plela veacek lep, Jezusu na glavo devala...« (4878)
Zelo lepa je sledeča idilična slika: Majhen vrtec zagiajen, polil rožic nasajen, po njem se šeta Marija, za njo .ie rožice pripogibajo. Marija utrga rožico, zažene jo v bistro vodico: »Na mi, roža, vodice, v njej se bo kopal sinek moj!« Utrga drugo rožico, dene jo sebi v ne-clrije; urtga tretjo rožico, dene jo v roke Jezusu. (5070).
Marija pa nabira cvetje tudi za nas in je vsaka njena cvetka poseben simbol za posamezne stanove:
»Marija je po polja šla, je drobne rožce brala;
in pušeleek je delala in bila prav vesela.
Pa možem ga je šenkala, prav lepo naročila-
Le bodte čistega src.a, pa bom za vas prosila!
Je plave rožce brala... in ženam jih je šenkala.
Je belo cvetje brala in kranceljeefc je spletala.
je bila prav vesela: dekletom ga je šenkala...
Rudeče cvetje brala, pa fantom ga je šenkala...» •	(4858)
Iz si ca mu rožna raste, lepa bela lilija. Vtrgala jo je Marija, da b: venček spletala: z rožmarina, nagelj na, z zlate bele lilije.
naše gore...
Komu ga za dar podala"? Tem nedolžnim deklicam.
Če jo bodo posnemale, vse v nebesa pridejo.«	(4869)
Tu živo čutimo simboliko venco in lilije, ki je prav posebno ljuba cvetka Marijina tudi v narodni pesmi poleg gartrože. Lilija je simbol čistosti in nedolžnosti, gartrcža pa simbol ljubezni.
»Lepa roža lilija, lepša je Marija,
ki nam rodila Sineka, usmiljenega Jezusa....«
Kanalska pesem poje o Mariji, ki se rože veseli:
»Prva ura te noči, ko se Marija veseli, z eno zlato jabčico, z eno rudečo rožico, k'.je pred soncem trgana, Mariji Devici šenkana, k' na Sveti gori je kronana...«
Ta pesem se ponavlja potem: Druga ura, tret.ja ura.. Zato pa nosi.io razni stanovi Mariji rožice v dar in v teh daro-\ih vidimo ne samo lepo cvetno simboliko, temveč tudi lepe besedne igre. Vrtojbenska pravi tako:
»Le pojmo, pojmo v Jeruzalem...
Tam možje darujejo 'no lepo rožco gartrožo.
To ni nobena gartroža, to je Marija cartana...
Tam žene darujejo 'no lepo rožo lilijo:
To ni nobena lilija, to je Marija usmiljena...
Tam fanti darujejo 'no lepo rožo rožmarin.
To ni nobeden rožmarin, ta je Jezus. Marijin sin...
Tam dekleta darujejo lepo rožo, krancelj zlat,
Marija ga je spletala, dekli čem ga je šenkala.
Katera ta krancelj obdrži, v nebesih ji že luč gori.« (4896)
Poleg tega simboličnega darovanja cvetlic, ki jih Marija posameznim stanovom daruje, ali pa posamezni stanovi njej, ljubi narodna pesem prav posebno tipične številke, predvsem število tri.
»Prelepa cesta vglajena, v petrovsko vas navajena;
sred te vasi en križ stoji, pod križem rasto rožce tri:
Piva rožca lilija, ker je Marija usmiljena.
Druga rožca gartroža, ker je Marija cartana.
Tretja ro/ca rožmarin, ker je Jezus Marijin sin
Kdor bo te rožce tri dolnv, srce ga bo zmer vesel i v,
dokler bo živ.«	(4912)
Zelo lepo porabi benečanska pesem tipično število tri ?n razprede lepo evharistično misel v najtesnejši zvezi z Marijo, ki je mati presve-te Evharistije:
»Pred svetim oltarjem svet kelik stoji,
venkaj rastejo rožice tri.
Prva rožica le ta, oj rumei a pšeničica.
Pri sveti maši jo nucajo za samo sveto hostijo...
Druga rožca je le ta ljuba vinska trtica.
Pri sveti maši jo nucajo za, samo sveto Rešnjo Kri...
Tretja rožcia je le ta ljuba Devica, Marija;
je rodila Jezusa, tega kralja nebeškega...«	(4927)
Tej je slična naslednja:
»Stoji, stoji.lipa, lipa zelena;
pod njoj stoji miza. miza kamena.
Na mizo pokrita bela ruhioa.
Na ruhi pa stoji lepi zlasti kelih.
Z njega pa so zrasle tri rumene rože.
Prva mi je roža vse žitno polje.
Draga mi je roža vse vinske gore.
Tretja mi je roža sveto Rešuje Telo,
ki bo nas peljalo gor v sveto nebo.« (4920)
Tu je samo evharistiona misel brez zveze z Marijo kakor v zgornji pesmi. Ima pa mnoga pesem Marijo v zvezi s pšenienim klasom in vinskim grozdom in to se ponavlja ne le v pobožnih pesmih, temveč tudi v kolednicah in v pivskih pesmih. Dutovski koledniki k novemu letu zasajajo vinograd hišnemu gospodarju; vanj zasadijo rožce tri: belo lililjo, vinsko trtico in pšenični klas.
Marija blagoslavlja vinograde in žitno polje:
. .->Kar sem koli sveta prošel, take rožce nisem našel, kot si rožca, o Marija. Žegnaj, žegnaj, o Marija, žitno polje, vinske gore — oj ti naša rožica!	(5051)
Kar sem koli gore prošel, take trte nisem našel, kot je trta Marija. O j Marija vinogorska nas je z vincem napojila, tam nebesa zadobila.	(5052)
»Jezus je sadil vinograd. S kom ga je sadil? S svojo preljubo materjo, ljubo devico Marijo....«	(5054)
Z Marijo je vinograd vezal in z njo ga je okopaval.
»Ena ptica priletela, prav lepo si je zapela od vinca sladkega in od srca pravega.
Ti pa nisi nobena pitica, ti si Marija Devica...«	(5837)
A7 keliliu so tri kaplje svete Jezusove krvi: Ena kane na žitno polje, ki pšenico rodi; druga kane na vinske trte, ki vinco rode, tretja kane na visoke gore, kjer Marija dol gre... Si jo moramo predstavljati, kako blagoslavlja to žitno polje in vinske gorice.
Marija je rodila Jezusa, Jezus je stvoril žemljico, /emlja rodila trsek, trsek rodil rozgieo, rozgica rodila grozdek, grozdek rodil vinee .
(6067}
Leži, leži to polje, na polju en vrtec leži, v vrtu pa rastejo rože tri: Ta prva rožca je le ta, lepa rumena pšeničica. To ni nobena pšeničica, to je sveto Rešnje Telo. Ta draga rožca jo le ta, ta ljuba vinska trtica. To ni nobena trtica, to je sveta Rešnja Kri. Ta tretja rožca je le ta, ta lepa bela lilija. To ni nobena lilija, to je le devica Marija.«	(5061)
Leži ravno polje, po polju stezica vglajona, pri cesti stoji zelena Jipica, pod lipo srebrna mizica, krog mize stolov trinajst, na njih sedi
dvanajst apostolov, trinajsti jie Jemis, Marijin sin. K njim pride Ma-iija žalostna iz celega srca.
»Kaj io tebi Marija, da si tako žalostna!« —■ »Zakaj bi jaz ne bila žalostna, ker sem videla vsejano tvojo sveto kri po širokem polju in po vinskih gorah. Po polju mi že raste drobna pšeničica. Iz nje se bodo oblati delali, da se bodo grešniki obhajali. Da bi po. vrednem prejeli presveto Rešnje Telo; da bi premišljevali tvojo martro to. V gorah mi pa rastejo vinske trtice. Kadar grešniki pijejo tvojo sveto rešnjo kri, da bi premišljevali, kaj Jezus za nas trpi.« (456)
Druga pesem pripoveduje o trpljenju Jezusovem. Marija je lo-vila sveto Rešnjo rožno kri. Šla je Marija v ravno polje in je pokro-pila in rekla: »Tod bo rastla rumena pšer.ieica. Kadar se bodo ti zakramenti delili in kdor jih bo vredno sprejemal in molil vsak mladi petek in molil vsako mlado sobota in molil vsako mlado nedeljo, bo tri duše iz vic izpeljal: prvo očetovo, drugo materino, tretjo pa samo svojo.« G587)
V. s.
Sveti, mesec
* *«
Sveti, mesec, po vrheh, kakor si. v nekdanjih dneh svetil čudežno.
Valovite, o polja, polna klasja zrelega, zlatega.
P*
BazcvetUe se, zvezde, kakor ste vekdaj cvele milostno, sladko.
Zadišlte, rože trat, in zašumi gozd, bogal barve in duha
Ti. srce. mi pa. zapoj, ko da je mladost s teboj, dasi je odšla.
vs
Na zlato klasje pada mrak.
zagrinja deteljo lahno — od juga veje topel zrak, po stezi delavke gredo.
7m hohnom zvezda trepeta, v pobočju smreka se črni, v pobočju voda šumota
ob oknu tvoj obraz molči.
Cerkev v Kronbergu
Po Reimmichlovi črtici dramatiziral Franc Premrl
P O G O D
Burka v dveh pri:
Prvi prizor.
Lipe (sedi pri mizi, si tlači tobak v pipo in jo prižge; pri tem pa zadovoljno poje po kakem znanem napevu):
Jaz in moja pipa sva trdno sklenila, da se nikdar na svetu ne bova ločila. Prav lahko prenašam vse ; voje skrbi, da le v pipiči moji tobak mi gori.
Lizika (pride in prisede k mizi ter vzame šivanje v roke): Lipče, videti si tako bled, morda ti kaj ni prav?
Lipe: Ah. kaj še, zdrav sem ko't riba v vodi in kot ptiček v zraku in počutim se prav čilega in zadovoljnega kot vedno.
Lizika: Toda tvoja barva, Lipče, tvoja barva! Ta ne razodeva nič pravega zdravja. Tako me skrbiš, da še ponoči večkrat ne morem spati Vedno se bojim, da padeš še v jetiko.
Lipe: Pojdi, pojdi. Lizika, ne delaj si vendar brezpotrebnili skrbi! Saj mi nič ni Da bi bila le ti tako zdrava in trdna, kot som jaz! Toda zdiš se mi tako bledikasta in upadla, da me noč in dan skrbi, da bi ne bolehala na slabokrvnosti. Že davno sem nameraval iti na božjo pot na Sveto goro molit za tvoje zdravje, da mi resno ne zboliš in nazadnje celo ne umreš. Kaj bi potem počel brez tako dobrv m skrbne ženice. Pa nisem se upal, da bi te kdaj razburjal s takimi svojimi pomisleki in skrbmi. Zdaj si mi pa sama dala po-vod, da ti to razoclenem
Lizika (osupne, ko ji je Lipe speljal pogovor v drugo smer, kot je ona nameravala; po kratkem premisleku pa zopet prične): Ti, možiček, mera na ljubo si se že marsikaterim napakam odrekel in že veliko grdih razvad opustil. Tako na primer ne zahajaš vee v nobeno gostilno in ne piješ več žganja ne vina, ne zahajaš v lahkomiselno družbo in igralne karte si vrgel v ogenj; tudi lovsko puško si prodal; ne pljuvaš več po tleh in tudi čevlje puščaš pred vrati. Tn tako sem te odvadila še raznih drugih slabosti. Se daj pa, Lipče, bi imela še eno prošnjo... Saj mi je ne boš odbil*
Lipe: Gotovo ne, saj sem ti še vsako željo izpolnil. Toda jaz bi imel tudi neko prošnjo do tebe. ki mi jo moraš ravno tako izpolniti.
Lizika: Se razume tu je moja roka (Mu seže v roko.)
Lipe: Torej, če izpolnim jaz tvojo željo, potem izpolniš tudi ti mojo. kajneda?
B R
>rih
OSEBI
Lipe Pokoren, Lizika, njegova žena.
Godi se v kmečki hiši v kuhinji aH sobi.
Lizika: Le brez skrbi bodi! Če ugodiš ti moji prošnji, tedaj bom tudi
Lipe: No, sedaj pa že povej, kaj bi rada prosila.
Lizika (priliznjeno); Lipče, kajne da boš tako dober, da mi izročiš svojo pipo in mošnjiček za tobak in vse, kar zraven spada Tako se namreč bojim, da si s kajenjem nakoplješ jetiko. In da odkrito povem, tudi meni niso gosti oblaki dima nič kaj prijetno kadilo in smradljivih čikov tudi nič rada ne gledam po vseli kotih.
Lipe (osupne, a ne pokaže nevolje, ampak se dela ravnodušnega): Od srca rad, Lizika! Saj bi bila lahko že prej rekla, če nisi marala, da kadim.
Lizika: In ne boš več kadil?
Lipe: Niti enega dima ne potegnem več!
Lizika: Si že priden možieek!
Lipe: Pa tudi ti si pridna ženica, ki boš ustregla moji prošnji. Kajneda boš tako prijazna in mi boš izročila svoj mlinček za kavo in škatlo s kavo. cikorijo in sladkorjem, lonček in skodelico in vse, kar zraven spada. Kava pije kri in razburja živce in jaz se vedno bojim, da postaneš slabokrvna in nervozna.
Lizika (tudi potaji presenečenje in užaljenost in odgovori na vide^ mirno): Prav rada, Lipe! Le kar vzemi!
Lipe: In ne boš več pila kave?
Lizika: Niti za naprstnik ne! Mar mi je za kavo!
Lipe (izroči - kislim obrazom svojo pipo Liziki, ki jo zaklene v predal.)
Lizika (komaj zatajuje jezo in žalost, ko prinese na mizo vse potrebščine za kavo, ki jih Lipe zak'.one v omaro m spravi ključ v žep.)
Lipe (na videz mirno in slovesno): Tako, pogodba je narejena in ne premaga je skušnjava nobena. (Odideta s kislim obrazom vsak na drugo stran in si pred odhodom molče in naskrivaj požugata.) Zastor pade in se po kratkem odmoru zopet dvigne,
Drugi prizor.
Isto pozorišče nekaj dni pozneje.
Lipe (hodi slabe volje sem in tja): Treba je bilo te preklemane neumne pogodbe! Zgubil sem z njo svojo preljubo pipo, pa obenem tu cli svojo ženico Ze nekaj dni se drži kot mila Jera in ne spregovori z menoj nobene besede, tako da imava tihi teden. Če hočem, da se povrne zopet sloga in zadovoljnost v hišo, bi bilo najbolje, da ji izročim njene stvari, ki jih rabi za kavo, njo pa prosim, da mi izroči mojo preljubo pipico in tobak. Toda ne, to bi bila sramota zame! Zdelo bi se, kot da še bolj progrešam kajenje kot ona svoj kofetek. Sicer pa je ona kriva te nesrečne pogodbe in vseh žalostnih posledic; naj se pa zato tudi ona prva ukloni. — Aha, prišla mi je na misel hudomušna zvijača: morda jo s to premotim, da prekrši pogodbo, ali pa vsaj pripravim do boljše volje. (Gre k omari in vzame iz nje ženine potrebščine za kavo. V mlinček na-suje pražene kave in jo začne mleti. Medtem pride žena, ki jo je privabil prijetni vonj kave, da ga poželjivo vdihava vase.)
Lizika: Kaj pa delaš?
Lipe: Saj vidiš, kavo bom napravil.
Lizika: Za koga pa?
Lipe: I, zase seveda, saj ti je itak t e smeš piti.
Lizika: Ti tudi ne!
Lipe: Oho, zakaj pa ne? V moji pratiki je samo kajenje tobaka prepovedano. (Nekaj časa oba molčita. Lipe pristavi na štedilnik kožico z mlekom in ponev z vodo.) Sedaj pa je treba brž zavreti še vodo in mleko. (Vsuje v krop zadeto kavo.) Mm, kakšen prijeten duh ima, da kar po nosu ščegeta. To bo pijača, cla bi jo še angelci srkali! Zdaj je pa že kuhano, pa kar v skodelico z njo. Pa še malo sladkorčka denimo noter, da bo dovolj sladka. (Nalije v skodelico Jsave in mleka in spusti vanjo nekaj koščkov sladkorja. Nato začne s slastjo piti in se gladi pri tem zadovoljno po trebuhu. Lizika spremlja z očmi vsak požirek in si poželjivo oblizuje ustnice ter hrepeneče vsrkava sladki vcnj kot riba zrak, če jo vržeš na suho.)
Lipe (ji pinudi): Ali bi tudi ti rada eno skodelico? Boš videla, kako okusno znam tudi jaz narediti.
Lizika: O Bog obvari, kar studi se mi ta čorba! La kar sam jo pij! Jaz bom pa rajši eno pipo tobaka pokadila. (Vzame iz predala pipo in jo natlači s tobakom in prižge ter začne puhati oblake dima kot kak Turek.) (Sedaj pa sope Lipe kot riba na suhem in skuša uloviti z nosom vsak oblaček dima, Pri tem se pritajeno muza.) — Ali naj tudi tebi eno natlačim?
Lipe: Lepa hvala! Slabo mi že prihaja, če le vidim, da kdo kadi.
(Ni pa za Lipeta nobena nevarnost, da bi mu prišlo slabo, pač pa postane slabo Liziki. Pipa, ji pade iz ust, ona pa omahne in se zgrudi na tla.)
Lipe (skoči prestašen k njej in zavpije): Za božjo voljo, Lizika, kaj pa ti je! Ali ti je slabo1? Ali na; pokličem zdravnika! Ali naj grem po gospoda"? (Jo dvignio in položi na posteljo (ali naslonjač). Lizika leži kot brez zavesti. Lipe skoči po skodelico kave in jo nagne Liziki na usta. Ta se zave in željno pije prijetno tekočino.) lizika (ki spije do dna): Lipe, priresi mi še eno skodelico. Oh, kar
odleglo mi je po teh krepčilnih požirkih. Lipe (ji ponudi še eno skodelico): Le popi j še to„ da se razkadijo iz
glave vsi omotični oblaki tobaka in da prideš zopet k sebi. Lizika: Lipe, hvala ti! Počutim se zopet bolje. Samo malo trudna sem še od omotice in potrebna malo počitka. (Zapre oči in za-
Lipe: Le kar odpočij se! (Vsarne pipo z mize in si jo natlači s tobakom in prižge ter prepko in zadovoljno puha oblake dima.)
Lizika (se zbudi in zasmeje): Lipe, kaj pa delaš? Saj ne smeš kaditi.
Lipe (se tudi zasmeje): Pa tudi ti bi ne smela popiti kave. če gi pa že ti prelomila pogodbo, tudi mene ne veže več. Sploh pa, ali ni bilo neumno, da sva drug drugemu prepovedovala to, kar nama je najljubše, in si s tem grenila življenje. Veš kaj, jaz bi predlagal, da skleneva sedaj drugo pogodbo, po kateri bi morala ti vsak dan popiti pet skodelic kave, jaz pa pokaditi pet pip tobaka.
Lizika (navdušeno): Imenitno, popolnoma se strinjam s tem! Upam, da mi po tej pogodbi ne bo več prišlo slabo in cla je ne bova prekršila tako hitro kot prvo, ampak da jo bova zvesto držala, dokler naju smrt od nje ne loči.
Opomba: Če ni na odru štedilnika, skuha lahko Lipe kavo tudi na samovaru ali električnem kulialu.
dremlje.)
Zastor pade.
DRUŽB A nudi pevskim zborom:
¥.vodopivec BOŽJI SPEVI
92 pesmi za cerkveno leto vez. Lir. 200,
»»
t*
GOSPODOV DAN
rnašne in blagoslovile pesmi " " 200,
ZDRAVA MARIJA
Zbirka Marijnih pesmi	" " 200,
B A R Č I C A 4
Zbirka narodnih pesmi III. iz. " " 200,
Ce hočete dober mofifvenik,
kupite
MOLIMO
mohtvenik za odrasle v plaino
vezan III. izdaja - Lir 90,
Našlo v :
DRUŽBA SV. MOHORJA
Gorica - Ulica Orzoni št. 38