PRIMOfcSKI DNEVNIK
*%5buV Kotovml
j gruppo
Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 108 (4571)
TRST, četrtek 5. maja 1960
4 Zadnji poskus opozicije proti upravni vladi KD-MSI
lambroni ponovno pred zbornico jfiprave za centristično vlado?
&avni odbor KD se sestane v drugi polovici maja, verjetno ^•9 19. in 20. - Saragatponavlja centristične argumente proti enniju - Scelba polemizira z demokristjansko agencijo «Ita-lct>> la zavrača obtožbo, da bi na nedavnem sestanku v Boli kritizirali «meščanske odbore»
logni
(Od našega dopisnika)
:!i >%pfn Predsednik republike Gronchi se je dar ?‘Eksnan v.®er§amu Proslave stoletnice garibaldin-u0']6 tisočih*, ki je s svojimi borbami na ■’ ^ Italir Južni Italiji pospešila priključitev teh krst-iJjelil Grmi' u°b tej Pri‘iki je župan mesta Bergamo % zakii ■ iju Kaslov častnega meščana. Proslave se ,%ci	Jutri	v	Genovi, od koder so se gari-
;%cni	z	ladjo	na Sicilijo. Vlado bo na tej
5 zUh P.r°slavi predstav- -------------------------
^ožh-31 minister Segni, govor pa bo i-Pucciardi. Na-■5tska Parada enot i-5v . m°marice.
Vrruivi iz istan-e Je udeležil kon-A^ih. ministrov T?> Je zunanji t '2JavA ni dal novinarska <jei’ ^ kateri je med ' da je pomlad-vPosv^Jpen NATO običaj-n° političnim
No L pot pa da
kj:?e bolj potrebno,
. IVijjj bliža konfe—
a j, avoi
renca na ,n s tem v
«a v °d zahodnih
tem“ sv°i i-
»H
j toiistj**®Vek }’ okviru SV o-J* doda? Pristojnosti. Se-fijš Vlai’ da ie tud' ita-glen dala svoi Pri' kiSk, j-f vseb vprašanj,
Šil	83	baie zel°
do' da je jucku je Segni Mfrehiwi 2e*o zadovoljen zeljo l rezuhati in iz-!» v,?a,bi med Zaho-
'Vn Vrh« j mea žbaho-*a	prišlo do
J. jj razama, ki naj bi j.« Jzoljubnem so-
V6 Zaa.ri Pripravlja na
S « ’ hkra^fnje P°slanska Pa *e se' ^ *, j,*' neposrednimi SiS®Vsem s tajni-
fi’ s kat»Va vlade PQl* V* o ,fri? sta ^ po-SL-^edvuedltvi tekočih 'lej strskj ai°, da se
®vet sestal proti tedna, verjetno
b	ali	Pa	v
" ■ ^-V-. hJega tedna,
h Prihorin'° al1 Pa V za'
%tl ^bata ga tedna, če 1 8. Na . -v Parlamentu "C8"1 Doreji yIade ho tu-
wnCe »„I0Cal 0 poteku k V *««n® ministrov
Jv^cio^pine senator-,.8zgovor s predsed-
S k Skut)i^ “'	* preasea-
e «e °,sl«ncev deniokristjan-^ i ,le G.?, Gu'Jem, nato \^r»lni sestal s tajni-O stranke Mala-,I>o	razgovorih ni
bi 0 Se za! fno sporočilo, p izpraša«! s° razprav-K* lsij v” Parlamentarci* ivoie ii s° ‘zgubile ne-I? S Lclane. ker jih je za ministre
le imel danes
'<hral
Podtajnike To
L’ II* ^ lA	JII1K.C	J. VJ
Kii*1* ker n. °>iko kočiji-'vJ.^h ori ie v nekaterih S ,'bo T0S sil med vlad-
!vešen opozicijo precej ln Je treba pa-
°i s
' h-vin-
ne znašli , razpolaga za finance elani
N0(y. ^
'C QPozi,CIani' proti 21 il'11 e 1(0 je nriSklh skupin, r«t*??®zieii5 ose med vla-\ še ^ v komisiji za Si <21 n,„?ani ugoden za
i*C9ti 20).
!&o tbornij zasedanju po-V ba ja. si bomo 'j! ti..pre(jVr0nem. kakšni so ti ja'®m leve opozi-tV i* *'bronijevi vladi. PSD,mi'oC’ da 8U
(> >iti m PRI odloče-*Ve,jPredhodno vpra-s «. 94 ustave.
se je
C<tU. Z vlaQa predsta-ity r»iei a Pa tudi poslan.
b	*	Iti	rl	n	i	 1
fcl k^ieva katerega
, S*lU, Vlada
v	‘,n	da	gre torej
^>Caflado od
i'iiihvi9nski"'u'' oa °ne’ ki i, kjbiCo zbornici preje-
se je sestalo V d,Soroeuin ob zaključku hiialo «im ! v katerem se
J1 ».bailtiz^bdarja, da ob-\ , s«‘tav' ln moralni po-
vlade levega
po?* in PRI in j.ajo P in se hkra-v ir*in r.mabevri konser-
cionarne riesm-
^"»tl^i^u, ki paralizira socialni razvoj bori Se napoveduje >»Seat8b.a pSDI in nje-
SS>iarne skupine pra-v*ta vtadi m izraza
k&-b“
m izraza . .Lhk	na poti
°Pnn efia 2adrža«
>	uipm.cA.c-
'I tiiVa°^m sodelova-
i|,'yv	’	"
na sindikal-
S^.k«ih"'po(,rofiu
Vf*cad
!,|'h0 SoJnanuh uprav. To
i .slane b soglasno,
«,J*Je ni a Rugenia Rea-
S^njltel Proti- ker -
so ..e?n'ra Na tem
-	,	(iroi
strankinim sta-k-, so , eentra. Na tem jbtrii! sklenili, da V»ke Vk ‘Jem zasedanju
^Sje6°stavnrice P0slancl
rati pa poverili
predhodno
| H	at-
Vata't° ses*l v m Poslancem. ,<^ačn0 51 'utri zjutraj, 8U ,ul°učc tehnične
* ®ue procedura v
zvezi s tem vprašanjem in da določe poslanca, ki bo v imenu PSDI postavil to vprašanje.
V zvezi z manevri, ki jih centristično usmerjeni elementi okrog Scelbe in nekaterih «dorotejcev» vrše, da bi po ostavki Tambronijeve vlade po odobritvi državnega prora-čuna_ konec oktobra dozorel položaj za sestavo centristične vlade, je Scelba izjavil agenciji Ansa, da je bil sestanek njegovih pristašev v Bologni zasebnega in prijateljskega značaja z namenom, da bi si izmenjali mnenja in vtise o poteku poslednje vladne krize, in da zaradi tega niso o tem sestanku izdali nobenega sporočila.
Spričo dejstva pa, da so razni časopisi in agencije dale o tem sestanku najrazličnejša tolmačenja, in da se je temu pridružila tudi agencija «Italia», katere poročilo 0 tem sestanku da je delno izmišljeno, , delno pa netočno m zato tendenčno. Tako naj bi bile povsem izmišljene kritike, ki naj bi jih Scelba izrekel na račun «Meščanskih cdborova (Comitati civici) in njihovega predsednika (prof. Gedde), o čemer da nj bilo sploh govora na tem sestanku tudi zato, ker ni znano, da bi ti odbori zavzeli javno neko stališče v zvezi s posebnimi rešitvami vladne krize. Kar zadeva njegovo stališče do vlade levega centra, da je to že dovolj znano, da bi ga moral ponavljati; da je znano že iz leta 1958 na kongresu v Firencah, pa tudi iz njegovih javnih govorov in iz intervjuja, ki ga je Enrico Maffei objavil v reviji «Suc-cesso*. To svoje stališče da bo imel priliko pojasniti tudi na bližnjem zasedanju glavnega odbora KD, ki bo — kakor se je izvedelo — verjetno 18., 19. in 20. t. m.
Pa tudi mimo ponovne potrditve stališča PSDI glede vlade levega centra je vredno omeniti, da je Rossi (ki je v vodstvu PSDI zagovornik centristične politike) imel razgovor s tajnikom liberalne stranke Malagodijem in celo s Covellijem od PDI, in da gre verjetno pri tem za poskus centristične vlade med KD in PS>D1, ki naj bi jo od zunaj podprla PLI in PDI. Naj bo že kakor koli, vendar je stališče Saragata do PSI skrajno sumljivo in tudi njegova uporaba izrazito centri-stičnih argumentov proti Nen-niju kaže dovolj jasno, da si pripravlja teren za opustitev načelnega stališča proti povratku h kakršni koli novi izdaji centristične vladne koa-
licije, stališča, ki ga je Sara-gr* do sedaj precej slovesno p, -glašal.
A. P.
 «»--------
Inozemski sindikalisti potujejo po FLRJ
BEOGRAD, 4. — Inozemske sindikalne delegacije, ki so se udeležile prvomajske proslave v Beogradu, bodo kot gost centralne zveze sindikatov Jugoslavije obiskale razne kraje Jugoslavije. Tako bodo sindikalne delegacije So-
vjetske zveze, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije obiskale Plitvice, Split in Dubrovnik; sindikalne delegacije Poljske in Italije bodo obiskale Skoplje, Ohrid, Mavrovo, Niš in Kragujevac. Gostje iz inozemstva se bodo med obiskom v omenjenih krajih razgovarjali z zastopniki republiških sindikalnih svetov o mestu in vlogi sindikatov v družbenem, političnem in gospodarskem življenju in se seznanili s komunalnim sistemom in družbenim samoupravljanjem v ustanovah in podjetjih.
namih sejah so ministrski predsedniki Commonwealtha pregledali sedanje stanje odnosov med Vzhodom in Zahodom spričo bližnjega sestanka najvišjih.
Na jutrišnji seji bodo govorili o mednarodni trgovini s posebnim ozirom na uveljavitev EFTA in na odnose med to organizacijo in skupnim tržiščem. V poučenih krogih zatrjujejo, da so se danes sporazumeli, naj bi se Kitajska eventualno udeležila pogajanj o razorožitvi. Predsednik indijske vlade Nehru je poudaril, da je povsem nerealno ne ozirati se na obstoj Kitajske, ki »predstavlja potencialno grožnjo proti miru v Aziji*. Dodal je tudi, da je potrebno sprejeti Kitajsko v OZN. «Ce bi se bilo to storilo prej, je izjavil Nehru, bi številni sedanji problemi bili
niiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiinMiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiininn
Po plenarnem zasedanju CK KP ZSSR
Hrušče v napo vedujeza danes presenečenje* z govorom	na	zasedanju
Sierra Leone neodvisna čez eno leto
LONDON, 4. — Sierra Leone bo 27. aprila 1961 proglašena za neodvisno državo. Sporazum o datumu so podpisali danes v Londonu z britanskimi predstavniki. Angleška vlada je obljubila finančno pomoč v vrednosti 7 milijonov šterlingov in pol novi državi v_ obliki posojil, daril in tehnične pomoči. Sklenjeno je bilo tudi, da se bosta obe vladi pogajali za sporazum o medsebojni obrambi, ki bo podpisan, ko bo Sierra Leone dobila neodvisnost.
 «»——
Južna Tirolska
DUNAJ, 4. — Uradno javljajo, da je avstrijski zunanji minister sprejel danes italijanskega poslanika Guidottija, ki ga ja zaprosil, naj doseže cd svoje vlade v zvezi z Južno Tirolsko, da čimprej zav-vzame stališče v okviru odločilnih pogajanj o avtonomiji Južne Tirolske.
WASHINGTON, 4. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da temeljito proučujejo sovjetske predloge, ki so bili sproženi včeraj na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov v Ženevi.
White ni hotel reči, ali so ZDA mnenja, da izjava Carap-kina pomeni korak naprej na poti sporazuma.
Sporazum na konferenci Commonwealtha
o udeležbi Kitajske pri pogajanjih o razorožitvi
Zahtevo je postavil Nehru, ki je poudaril tudi, da je treba Kitajsko sprejeti v OZN - Danes bo LIoyd poročal o razorožitvi - Južnoafriški zunanji minister vztrajno zagovarja diskriminacijsko politiko
LONDON, 4. — Na konferenci ministrskih predsednikov Commonwealtha so danes na plenarni seji nadaljevali razpravo o mednarodnem položaju na podlagi poročila, ki ga je podal angleški zunanji minister Sel-wyn Lloyd.
Na svojih prvih dveh ple-
Govoril bo o sovjetskem stališču do vprašanj, o katerih bo govora na konferenci najvišjih - Spremembe v vladi in v vodstvu partije
MOSKVA, 4. — Predsednik vlade Nikita Hruščev je izjavil danes na sprejemu v veleposlaništvu ČSR, da bo jutri povedal nekaj «veličastnega» v svojem govoru na zasedanju Vrhovnega sovjeta. To izjavo je dal Hruščev med razgovorom z nekaterimi zahodnimi veleposlaniki, ko je dodal, naj veleposlaniki nikakor ne pozabijo poslušati njegov govor ter poudaril, da bo obrazložil sedanje sovjetsko stališče do sestanka najvišjih.
Zahodni veleposlaniki so pozneje povedali, da je Hru-šcev izjavil: «Lahko pričakujete kako presenečenje*.
Sicer pa se pričakuje, da njegov govor ne bo šel čez okvir govora, ki ga je imel v Bakuju 25. aprila t. 1. Tedaj je opozoril Anglijo, ZDA in Francijo ne samo na možnost izgube njihovih zasedbenih pravic v zahodnem Berlinu, temveč tudi na izgubo pristopa v Berlin v primeru, če ne bi prišlo do sporazuma in bi bila Sovjetska zveza prisiljena skleniti ločeno mirovno, pogodbo z Zahodno Nemčijo.
Ob zaključku plenarnega zasedanja CK KP Sovjetske zveze, ki je bilo danes v Moskvi, je bilo objavljeno naslednje poročilo:
• Plenarno zasedanje je o-bravnavalo vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na zasedanju Vrhovnega sovjeta in organizacijska vprašanja. Na zasedanju so izvolili Alekseja Kosigina, Nikolaja Podgornega in Dimitrija Poljanskega za člane Prezidija CK KP. Dosedanja tajnika CK KP SZ A.
Aristov in P. Pospelov sta bi-
la razrešena njihovih funkcij v Prezidiju CK KP SZ, da bi mogla osredotočiti svojo pozornost na delo v uradu CK KP Sz za rusko federacijo. Plenarno zasedanje je razrešilo Nikolaja Ignjatova, člana Prezidija CK KP SZ funkcije tajnika CK KP SZ, ker bo imenovan za podpresednika vlade ZSSR.
Plenarno zasedanje je razrešilo Kaferino Furcevp, članico prezidija CK Kp SZ njene funkcije tajnice CK KP SZ, ker bo imenovana za ministra za kulturo v vladi ZSSR. Zasedanje je izvolilo člana prezidija CK KP SZ Frola Kozlova za tajnika CK KP SZ. Nikolaj Beljajev pa je bil razrešen dolžnosti člana prezidija CK KP SZ, Aleksej Kiričenko pa funkcije člana prezidija in tajnika CK KP SZ. Dosedanji minister za kulturo Nikolaj Mihajlov bo dobil drugo funkcijo.*
Tako bo Frol Kozlov prenehal biti podpredsednik vlade in član prezidija vrhovnega sovjeta. Na njegovo mesto bo prišel Aleksej Kosigin, ki ne bo več predsednik državne komisije za načrtovanje. Za podpredsednika vlade je bil imenovan tudi Nikolaj Ig-
iniitiiitliiliilltilllillliiHiliiliiiiiiiiiiiiiHlIllliiiiiiitiiiiiiitillHiH min i n iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii luninimi m minul in niiiiiiiiimilliiiill
Polemično poročilo o zasedanju NATO ponavlja dosedanje stališče Zahoda
Poudarja se zahodno stališče glede razorožitve in glede združitve Nemčije
CARIGRAD, 4. — Po današ-nji seji sveta ministrov NATO so objavili naslednje uradno poročilo: »Svet je pregledal položaj pred konferenco najvišjih. in rezultati te izmenjave misli se lahko povzemajo kakor sledi:
a) Svet izreka zadovoljstvo zaradi perspektiv pogajanj s Sovjetsko zvezo in upa, da bodo ta pogajanja privedla do izboljšanja mednarodnih odnosov. Enotnost zavezništva je nujno potrebna za napredovanje po tej poti.
b) Vsi člani zavezništva imajo za skupen smoter splošno in popolno razorožitev, ki naj se izvede v zaporednih fazah pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom, in podpisujejo
predstavniki Po njihovem mneniu pomenijo ti predlogi izboljšanje za izvedbo resolu-cije Združenih narodov od 20 novembra 1958. Z obžalovr njem so ugotovili, da sovjeta tabor ni do sedaj pripravlj« diskutirati o konkretnih ukrepih in izvajanju razorožitve.
c) Severnoatlantsko ništvo, sicer želi iskreno po;
stitev mednarodne napeto; toda ne bo se zadovoljilo formulo »miroljubne koek
naj se še dalje izvajajo napadi na nekatere od njegovih članov. Pomirjenje je prav tako kakor mir nedeljivo. Zato je treba imeti napore sovjetske propagande, da bi diskreditirala nemško zvezno republiko in vlade nekaterih držav, za naperjene proti celotnemu zavezništvu in niso v skladu z nobenim pravim izboljšanjem mednarodnih odnosov.
d) Svet poudarja, da se rešitev nemšikega vprašanja ne more najti drugače nego v združitvi na podlagi samood-ločanja. Opozarja na svojo izjavo od 16. decembra 1958 in še enkrat poudarja svojo odločenost, da bo branil svobodo zahodnoberlinskega prebivalstva.
Svet je poslušal poročila o vprašanjih, ki se bodo verjetno načela na konferenci naj-višjih. Po temeljiti diskusiji je izrekel popolno soglasje, kar se tiče skupnega stališča Francije, Združenega kraljestva in ZDA, ki je bilo pripravljeno ob posvetovanju z njihovimi zavezniki. Izreka zadovoljstvo s sistemom stalnih posvetovanj, ki se je uvedel med vsemi člani aavezništva.
Svet je proučil tudi poročilo glavnegg tajnika o delovanju zavezništva. Izrekel je zadovoljstvo nad doseženim napre-
dovanjem na nekaterih področ. jih in je spet poudaril voljo, da nadaljuje sodelovanje ter politično in gospodarsko solidarnost, ki so tako potrebne za ohranitev miru in obrambe svobode.
Vsi člani sveta poudarjajo svoje zaupanje v NATO in izrekajo zadovoljstvo zaradi važnosti, ki jo je predsednik Ei-senhower posvetil dolgoročnim načrtom zavezništva v svoji poslanici.*
Na tiskovni konferenci je tajnik NATO Spaak izjavil, da gre Zahod na konferenco najvišjih odločen, toda tudi prepričan, da je potrebna neka elastičnost. Zahod se dobro zaveda dejstva, »da bi Hruščev lahko skušal spremeniti pariško konferenco v pozorišče za sovjetsko propagando*, zlasti kar se tiče razorožitve. Spaak je dejal dalje, da Zahod hoče popolno in nadzorovano razorožitev, toda njegova koncep. cija miroljubnega sožitja »ni enaka koncepciji tekmovanja in tudi ne tezi, da mora ena od obeh strani obvladovati svet*.
Norveški zunanji minister Lange je izjavil, da je konferenca dosegla zaželene rezulta. te, ter da bodo v Parizu ZDA, Velika Britanija in Francija predstavniki celotnega atlantskega zavezništva.
njatov, tretji podpredsednik pa bo Vladimir Novikov, ki bo hkrati tudi predsednik državne komisije za načrtovanje. Novikov je bil doslej podpredsednik vlade in predsednik državne komisije za načrtovanje Ruske socialistične sovjetske republike.
V zadnjih dneh je imel Hruščev sestanke z nekaterimi voditelji držav Vzhodne Evrope, ki so neposredno zainteresirane za razvoj položaja okrog Nemčije. Pogovarjal je se s češkoslovaškim predsednikom Novotnim, s prvim tajnikom KP Poljske, Gomulko in s predsednikom vzhodnonemške vlade, Ottom Grotewohlom. Hkrati pa se ne izključujejo tudi pobude v mednarodni politiki zlasti glede načrtov za razorožitev v Ženevi.
Toda predvidevanja, o katerih se nocoj govori v Moskvi, se tičejo v glavnem notranje politike. V prvi vrsti se omenja ustavno vprašanje, v zvezi s katerim se govori o spreminjevalnem predlogu, na podlagi katerega bi bil urejen položaj predsednika vlade, t, j. Nikita Hruščeva ravno v zvezi s sestankom najvišjih. To vprašanje se je pojavilo, ko je Hruščev obiskal ZDA in ko je bil tam sprejet kot poglavar države, medtem ko je formalni poglavar države prezidij Vrhovnega sovjeta, Dalje se govori o 20-letnem perspektivnem načrtu, ki bi zajel že obstoječe gospodarske načrte:	od 7-letnega
načrta do 20-Ietnega načrta za elektrifikacijo pa do načrta za razvoj industrije in kmetijstva v Srednji Aziji.
Trdi se, da gre za reformo, ki je osnovne važnosti in ki jo je mogoče primerjati samo še z decentralizacijo industrije.
Druge pobude se tičejo u-vedbe 7-urnega delovnega urnika, ukrepov za dvig proizvodnje za široko potrošnjo, odprave nekaterih davkov in končno reforme sodišč prve stopnje.
Jugoslovanska podjetja gradijo tovarno cementa v Etiopiji
ADIS ABEBA, 4. — Na osnovi kredita 10 milijonov dolarjev, ki ga je Jugoslavija odobrila lani Etiopiji, je poslovno združenje jugoslovanskih podjetij INGRA iz Zagreba sklenilo pogodbo o izgradnji tovarne cementa letne zmogljivosti 70.000 ton v Etiopiji. Za izgradnjo tovarne, ki bo eden največjih povojnih objektov Etiopije, bo olajšano izvrševanje petletnega gospodarskega načrta razvoja Etiopije- ______________
Ameriški atomisti na obisku v FLRJ
BEOGRAD. 4. — Komisija za jedrsko energijo ZDA, ki je danes prispela v Jugoslavijo, bo med dvotedenskim bivanjem obiskala jugoslovanske
druge znanstvene in kulturne ustanove. Ameriški znanstveni, ki vračajo obisk delegaciji jedrskih strokovnjakov Jugoslavije, ki j^ nedavno obiskala ZDA. Izmenjava znanstvenikov obeh držav ima za cilj poglobitev sodelovanja na področju mirnodobskega izkoriščanja jedrske energije in izvrševanja sporazuma o medsebojni pomoči na področju izgradnje reaktorjev in praktične uporabe radioizotopov v industriji, kmetijstvu in medicini.
«ZETA»
manj zapleteni.* Ni pa še znano, ali je konferenca zavzela stališče do tega vprašanja.
Poročajo tudi, da so ministri popolnoma podprli Mac Millana in njegove načrte v zvezi s prihodnjo konferenco na najvišji stopnji. Tudi glede razorožitve, o kateri bo jutri obširno poročal Selwyn Lloyd, je konferenca sprejela na znanje, da so perspektive v Ženevi obetajoče.
Po seji je imel južnoafriški zunanji minister Louw razgovor v zvezi s položajem v Južni Afriki s pakistanskim predsednikom in z ministrskimi predsedniki Avstralije, Nove Zelandije, Gane in Malaje. To je bil prvi razgovor v vrsti razgovorov, ki bodo sledili.
Južnoafriški zunanj'i minister je podal nekaj izjav časnikarjem in je izjavil, da belo prebivalstvo v Južni Afriki ni pripravljeno popustiti v korist. »verjetni diktaturi domorodcev*. Dalje je minister izjavil, da ni prišel v London »kot obtoženec, kot spokornik ali kot prositelj*. »Južna Afrika, je nadaljeval, želi ohraniti dobre odnose sodelovanja z ostalimi državami Commonvvealtha. Toda ti odnosi se lahko skalijo, če je neka država Common-wealtha podvržena napadom in_ lažnim obtožbam, kar se tiče njene notranje politike.*
V zvezi z zadnjimi neredi v Južni Afriki je minister trdil, da sta jih povzročili dve domači »prevratni* organizaciji (Afriški narodni kongres in Vseafriški kongres), katerih smoter je «pridobiti politično nadzortvo in vladati v državi*. Kar se tiče krvavih spopadov v Sharpevillu in Nyagi, je minister trdil, da je bilo posredovanje policije potrebno za ohranitev reda in zakona, tako kakor se je zgodilo lansko leto v Njasi, «kjer je krvave nerede povzrečil tudi Afriški narodni kongres*.
Louw je dodal, da ga je predsednik vlade Verwoerd pooblastil. da izjavi, da «ne vidi nobenega vzroka, da bi menjal politiko rasne diskriminacije zaradi nedavnih neredov*.
«Evropejci, je dbdal, niso pripravljeni prepustiti mesta verjetni diktaturi jjlemena Bantu. Nismo pripravljeni popustiti, toda hočemo miroljubno sožitje.*
V zvezi z bojkotom južnoafriškega blaga, ki so ga v Veliki Britaniji začela laburistična stranka in druge organizacije, je Louw izjavil, da gre »za dvorezen nož*. «Južna A-frika, je dodal, je eno najbolj-
ših tržišč Anglije, in če bi bojkot uspel — toda ni bilo tako
— bi južni Afričani nedvomno imeli prav, če bi kupovali avtomobile, elektrotehnično o-premo in druge proizvode v Franciji, Nemčiji in v drugih državah. Vi bi torej trpeli več kakor mi.»
Tiskovno konferenco je Louw imel v »domu Južne Afrike*. Ko je odšel iz palače, je veliko število policistov zadrževalo množico, ki se je zbrala in vzklikala proti njemu »Morilec*.
Predlogi Ronna o skupnem tržišču
BONN, 4. — Bonnska vlada je javila, da je dala nalogo svojemu predstavniku v svetu ministrov evropskega skupnega tržišča, naj 10. in 11. maja postavi naslednje predloge;
1. Skrajšanje razdobij, v katerih naj stopi v veljavo skupna tarifa s pridržkom dvajsetodstotnega znižanja skupne tarife.
2. Takojšnji začetek pogajanj med svetom ministrov skupnega tržišča in področjem svobodne izmenjave] 1
3. Nadaljevanje teh pogajanj — izvzemši kmetijska vprašanja — zato da bodo določbe skupnega tržišča lahko uveljavljene s 1. januarjem 1961.
Minister za gospodarstvo Er-hard je v Bundestagu izjavil, da «je zvezna vlada vedno želela in še vedno želi doseči sporazum med skupnim tržiščem in majhnim področjem za svobodno trgovino*.
Dodal je, da Zahodna Nemčija noče, da bi se Zahodna Evropa razdelila na dva bloka, niti če gre za dva gospodarska bloka. Poudaril je, da je zaradi tega potrebno čimprej sporazumeti se s področjem svobodne izmenjave s pogajanji med prizadetimi vladami ob upoštevanju nasveta predr sednika evropskega skupnega tržišča, naj se ta sporazum pospeši »spričo velike važnosti evropske politične integracije*.
Erhard je nadaljeval: .Zvezna vlada namerava odločno posredovati v korist močnega znižanja skupnih carinskih pristojbin evropskega tržišča in se bo trudila, da prepriča države članice skupnega tržišča
— in v prvi vrsti Francijo in Italijo — da visoka carinska tarifa ni v interesu skupnosti*.
Herter v Atenah
ATENE, 4. —■ Ameriški državni tajnik Herter je prišel danes popoldne v Atene na neuraden obisk. Iz Aten bo
LONDON, 4. — Foreign Office javlja, da bo predsednik argentinske republike Fron-dizi uradno obiskal Anglijo v dneh od 4. do 8 julija,
 ..............    mulim	iiiiiimiiiiii	umnimi	m	murni,,  ..
De Gaulle se je vrnil v Pariz kjer ga čakajo težavne naloge
Danes glasovanje o resoluciji SFI0 in radikalov ■ Atentat na alžirskega kolaboracionističnega poslanca ■ Protestna stavka na Korziki proti jedrskim poizkusom
LONDON, 4. — «Daily Ex-press* piše, da bo stroj »Zeta*, s katerim so znanstveniki angleškega atomskega centra v Harwellu upali, da bodo nadzorovali ogromno- ener-gijo, ki se sprpsti s spajanjem atomov vodika, prenehal delovati sredi leta. To so sklenili, ker so znanstveniki v Harwellu prišli do zaključka, da je stroj tako razočaral,
«da ne more sedaj ničemur služiti*.
Kakor je znano, je ta stroj nenadoma zaslovel, ko se je zdelo, da bodo z njim lahko dosegli v laboratoriju ogromno temperaturo, ki je potrebna za spajanje atomov vodika. V zvezi s sklepom, da bo stroj prenehal delovati, je predstavnik britanske ustanove za atomsko energijo izjavil, da «to še ne pomeni, da stroja ne bodo uporabljali pri nadaljnjih poizkusih*. Znanstveniki v Harvvellu so začeli pripravljati nov stroj, ki se bo imenoval «ICSE» in ki bo nadomestil «Zeto».
 «»------
RIO DE JANEIRO, 4. — Policija je sporočila, da so danes našli na sedežu ameriškega poslaništva v Rio de Ja-ueiru bombo. Domnevajo, da je bil položena v znak protesta proti usmrtitvi Chess-mana.
TEHERAN, 4. — Pet oseb, ki so jih obsodili na smrt kot pripadnike »komunistične organizacije*, ki naj bi imela namen zrušiti iransko vlado, so davi ustrelili. Drugih 17 ljudi so obsodili na zaporno kazen od 10 let do dosmrtne ječe.
    ..........................................
NOVF DEMONSTRACIJE NA JUŽNI KOREJI l ZAHTEVO	ZA RAZPUSTITEV	SKUPŠČINE
<Vsi posteni> so odklonili ponudbo za mesto v policiji
odpotoval v petek zjutraj. IZ Carigrada je Herter odpotoval skupno z grškim zunanjim ministrom Averofom, ki je za. stopal grško vlado na zaseda, nju sveta NATO
Nocoj je bil Herter gost na večerji, ki mu jo je priredil predsednik grške vlade Karamanlis. Jutri bo s soprogo gost grškega kralja in kraljice.
Ivekovic o obisku v Kambodži
BEOGRAD, 4. — Vodja ju* goslovanske parlamentarne de. legacije, ki je obiskala Japonsko in Kambodžo, dr. Mladen Ivekovič je izjavil danes po vrnitvi delegacije v domovino, da je bilo potovanje zelo koristno. »Z zadovoljstvom smo ugotovili — je izjavil Ivekovič — da Jugoslavija uživa velik ugled v državah, ki smo jih obiskali in da so odgovorni činitelji Japonske in Kambodže pokazali veliko zanimanje za politični in gospodarski položaj v Jugoslavji.* Ivekovič je izrazil prepričanje, da bodo posebno razgovori z japonskimi zastopniki prispevali k nadaljnjemu razvoju prijatelj, skih odnosov med obema drža-vama.
 «»------
Popovičeva
posvetovanja
KAIRO, 4. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve, Koča Popovič, je imel danes v Kairu posvetovanje z voditelji jugoslovanskih diplomatskih misij v državah Srednjega vzhoda in Afrike. Na posvetovanju so bili voditelji jugoslovanskih diplomatskih zastopstev v Kairu, Adis Abe-bi, Sudanu, Iraku, Iranu, Libanonu in Damasku.
Kairsko časopisje posveča veliko pozornost obisku državnega tajnika Koča Popoviča Združeni arabski republiki in ugotavlja, da bodo razgovori Koča Popoviča z odgovornimi činitelji Združene arabske republike prispevali k okrepitvi političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema državama.
DUNAJ, 4. — Danes so uradno javili, da je vlada ZAR sporočila avstrijski vladi, da je Naser pripravljen priti za tri ali štiri dni prihodnjega meseca na obisk na Dunaj. Naserja so povabili na Dunaj pred nekaj leti. Točen dan obiska bodo še določili.
PARIZ, 4. — General de Gaulle se je vrnil danes v Pariz po dolgem potovanju, med katerim je obiskal Kanado, ZDA, Gvajano in Antil-ske otoke. Politični opazovalci z veliko nestrpnostjo pričakujejo napovedani generalov govor. Dan govora ni bil še določen, a bo verjetno določen v prihodnjih 48 urah. Nekateri so mnenja, da bo de Gaulle morda napovedal kako novo pobudo.
V glavnem Je de Gaulle ob svojem povratku našel položaj nespremenjen. Vendar pa prevladuje med vsemi vprašanji, kakor vedno, alžirsko vprašanje, posebno zaradi poslabšanja odnosov med Francijo in Tunizijo zaradi številnih francoskih napadov na tunizijsko ozemlje. Med svo-
jim obiskom v Kanadi in ZDA je de Gaulle na nekaterih banketih ponovil, da ostane zvest svoji izjavi od lanskega septembra glede samoodločbe. Toda alžirska osvobodilna fronta ugotavlja, da de Gaulle ni do sedaj z nobenim dejanjem pokazal, da misli to tudi izvajati. To izkorišča-jp skrajno desničarski in fa-šistični krogi v Francij in Al-iiriji, ki so v Soustellu spet naši; svojega voditelja.
Drugo vprašanje, s katerim bo imel de Gaulle opravka, je resolucija socialističnih in radikalnih poslancev proti vladi, o kateri bodo glasovali jutri. Resolucija zahteva nezaupnico vladi, ker je de Gaulle odklonil sklicanje izrednega zasedanja skupščine. Medtem se nadaljuje v na-
SEUL, 4. — Tudi davi je veliko število študentov demonstriralo v Puzanu in zahtevalo takojšnjo razpustitev skupščine ter nove volitve. Vojaške oblasti so okrepile varnostne ukrepe. V Puzanu so vzpostavili cenzuro, od 19. ure dalje pa velja policijska ura.
Policiji se je javil bivši policijski ravnatelj Lee Kang Hak, ki so ga iskali pod obtožbo, da je potvoril rezultate volitev od 15. marca skupno z bivšim notranjim ministrom. Med preiskavo proti njemu so ugotovili, da je skušal naprtiti »komunističnim agentom* , „	krivdo za krvave incidente v
jedrske inštitute in nekatere Masanu, s tem da je skrivaj
dajal žrtvam v žepe komunistične letake, ki jih je sam pripravil.
Pristaniški delavci v Inčo-nu in Puzanu so začeli stavko z zahtevo za izboljšanje gospodarskih in delovnih pogojev. Stavka spada v okvir širšega gibanja delavcev proti sindikalnim voditeljem, ki jih obtožujejo, da so bili orodje liberalne stranke in podrejeni Singman Rijevemu režimu.
Južnokorejski notranji minister je danes preklical včerajšnja imenovanja 19 višjih policijskih častnikov. To je sklenil, ker so voditelji demokratske stranke grozili, da bodo predložili proti njemu re-
solucijo o nezaupnici. Poudarili so, da je večina imenovanih častnikov sodelovala pri sleparijah pri zadnjih volitvah in da so nekateri dali tudi u-kaz streljati na demonstrante in so mučili nekatere študente. Minister je izjavil, da so »vsi pošteni moški*, na katere se je obrnil, da bi zavzeli mesta v policiji, odklonili ponudbo.
Južnokorejska mornarica je danes sporočila, da je prišlo do spopada med južnokorejsko topničarko in tremi severnokorejskimi izvidniškimi čolni. Spopad je trajal več minut. Ne ena ne druga stran pa ni utrpela škode.
rodni skupščini debata o a-grarni politiki.
V Parizu sta danes dva člana alžirske osvobodilne fronte izvršila atentat na alžirske, ga muslimanskega poslanca Roberta Abdessalama, ki je bil laže ranjen. Policist, ki ga je spremljal, pa je bil ubit. Aretirali so enega napadalca. Poslanec in policijski agent sta šla po cesti, ko sta dva neznanca streljala nanju. A-gent je bil na mestu ubit, poslanec pa ranjen.
Poslanec Abdessalam je bil izvoljen na francoski listi kot zagovornik integracije Alžirije s Francijo Leta 1958 je bil v Alžiru na strani francoskih kolonov in velja torej med Al» žirci za izdajalca.
Včeraj je bila dveurna pro* testna stavka v prestolnici Korzike na poziv odbora proti jedrskim poizkusom ne Korziki. Na glavnem trgu se je zbralo večje število ljudi, ki so sprejeli protestno resolucijo proti jedrskim poie* kusom. Zatem so demonstran. ti korakali mirno po ulicah mesta in nosili table z napisi proti napovedanim poizku-som. P0 končani demonstra-Qji je posebna delegacija i** ročila na prefekturi omenjeno resolucijo.
Nkrumah izvoljen za predsednika Gane
AKRA, 4. — Po preštetju glasov o referendumu v G*-ni izjavljajo, da je bila nova ustava sprejeta z ogromno v«, čino. Sedanji ministrski predsednik Nkrumah pa je bil i*. voljen za predsednika nove republike z več ko milijon glasovi, dočim je njegov nasprotnik dobil komaj 124.823 glasov. Volilo je 54 odstotkov upravičenih volivcev
Vrem* včeraj: Naj višja temperatura 19,4, najnižja 15,8, ob 19. uri 10,6, zračni tlak 1021 stanoviten, veter vzhodnik severovzhodnik 25 km s sunki 43 km, vlaga 34-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Dane«, ČETRTEK, 5. MIRAN
Sonce vzide ob 4.47 in zf!on/u°a 19.17. Dolžina dneva 14.30. vzide ob 12.45 in zatone o»
Jutri, PETEK, *. JANEZ
Pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice
Včeraj je odpotovala na Dunaj tržaška gospodarska delegacija
Delegacija se bo na Dunaju pogajala v imenu italijanskih trgovinskih zbornic - Razpravljala bo o gospodarskih odnosih med Italijo in Avstrijo in o vprašanju avstrijskega prometa skozi Trst
Včeraj je odpotovala iz Trsta na Dunaj tržaška gospodarska delegacija, ki jo vodi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, sestavljajo pa jo generalni ravnatelj trgovinske zbornice dr, Addobba-ti, načelnik oddelka za zunanjo trgovino zbornice dr. Maurel, ravnatelj Javnih skladišč Bernardi in predstavnik tržaškega Lloyda.
Tržaški predstavniki se bodo na Dunaju pogajali v l-menu zveze italijanskih trgovinskih zbornic o splošnih i-talijansko-avstrijskih gospodarskih vprašanjih. Ti razgovori so zlasti potrebni, ker Avstrija ne sodeluje v Skupnem evropskem tržišču, kjer je I-talija, in prihaja zato do določenih težav in zaprek pri nadaljnji krepitvi gospodarskih stikov med obema državama. Y bistvu bodo torej proučili položaj m odnose med državami, ki sodelujejo pri SET, in državami svobodne izmenjave — EFTA.
Poleg tega bodo obsežno razpravljali tudi o gospodarskih odnosih med Trstom in Avstrijo, in to zlasti v zvezi z avstrijskim tranzitnim prometom skozi tržaško pristanišče. Govora bo o pristaniških tarifah, pomorskih in vseh drugih perečih vprašanjih. Zlasti pa bodo proučili železniške tarife in tudi tarife za prevoz tranzitnega blaga iz drugih zalednih držav skozi Avstrijo proti tržaškemu pristanišču.
Predsednik trgovinske zbornice bo po zaključku razgovorov imel stike tudi v drugih avstrijskih mestih s tamkajšnjimi poslovnimi krogi in bo nato iz Avstrije odpotoval v Nemčijo.
• -«»------
bi hoteli kaj darovati, da telefonirajo na številko 28931.  «»---------------------
Trgovina in plovba med Italijo in Jugoslavijo pred senatno komisijo
pisali med Italijo in Jugoslavijo 31. marca 1955. Ta sporazum se nanaša predvsem na pomorstvo in vsebuje določilo glede dežele z »največjimi ugodnostmi*. Istočasno bo ista komisija pričela proučevati tudi zakonski osnutek, ki predvideva ratifikacijo in izvrševanje konvencije o socialnem zavarovanju, ki so jo podpisali 17. novembra 1957. Ta konvencija predvideva zaščito delavcev, ki se pre-sele iz ene države v drugo, in njihovih družin, ki ostanejo doma. Dba zakonska osnutka je že odobrila poslanska zbornica.
1
Komisija za zunanje zadeve senata bo v kratkem razpravljala o zakonskem osnutku, ki predvideva ratifikacijo in izvajanje sporazuma o trgovini in plovbi, ki so ga pod-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiniiiitimniiiiiiniiiiiiitiiHniMiMiiiimiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiinainiiiiiiiKiiniiiiiiiKii
Zgradba novega študentovskega doma
V ponedeljek seja novoizvoljenega akademskega sveta
Težave za sestavo predstavniških organov
Nobena skupina nima sama zadostne večine
Novo izvoljeni akademski svet se bo sestal na prvi seji v ponedeljek 9. maja. S tem prvim zasedanjem se bo pričela razprava za izvolitev tribuna in drugih predstavniških organizmov. Istočasno bo moral svet tudi odločiti, če bodo sprejeli zadevne ukrepe proti tistim akademikom, ki so letos napadli volišča in ki so se pri tem do skrajnosti neprimerno obnašali, čisto v stilu fašističnih tradicij. Istega dne bo namreč pred sodiščem fudi obravnava, na o-snovi tožbe, ki io je sprožila fašistična lista «Goliardia nazionale tradizionalista* in katero bo branil odv. Gefter Wondrich. Ta lista je namreč tožila tribuna, ker je bila zaradi pomanjkljive dokumentacije izključena iz volitev. Vendar pa kaže, da bo imel sodni postopek malo uspeha, saj je sodišče že dovolilo, da so volitve redno potekale.
V ponedeljek zjutraj so bile gmajne pobeljene
Slana povzročila veliko škodo kmetovalcem zgoniške občine
Na nekaterih področjih je slana popolnoma ožgala mladje na trtah - Za učinkovito in hitro pomoč prizadetim kmetom
Naši kmetovalci, zlasti oni iz repentaborske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine pač nimajo sreče. Zemlja, ki jo obdelujejo, je skopa (davke pa morajo plačati kot da bi bila najbolj rodovitna), in kot da to ne bi bilo dovolj, se pojavljajo še drugi naravni pojavi, ki povzročajo kmetijstvu na našem področju veliko škodo. Med te pojave štejemo predvsem burjo, sušo, točo in slano.
V nedeljo proslava «Dneva matere*
Odbor za proslavo «Dneva matere* sporoča, da bodo tudi v Trstu, kot drugje po svetu, proslavi ji ta dan prihodnjo -nedeljo. Proslava bo na sedežu zavoda za slepe Rittmeyer, ker namerava odbor povezati proslavo tega dne z obdarovanjem slepih otrok. Tem otrokom bodo namreč podarili radiogramofon in magnetofon.
Medtem ko so naši kmetje burje, suše in toče več ati manj vajeni, saj skoraj ne mine leto, da ne bi bilo prizadetih kaj kmetij, pa tega ne moremo reči za slano. Stari kmetovalci vedo povedati, da je bila slana v njihovih mladih letih zelo redek pojav, v povojnih letih pa je že nekajkrat hudo prizadela predvsem vinogradnike. Zadnja, oziroma predzadnja taka slj>-na je bila leta 1957, in sicer v noči od 7. na 8. maj. Takrat je dodobra ožgala trte, povrtnino in druge pridelke ter povzročila kmetom ogromno škodo.
In letos je spet napravila veliko kodo, zlasti v zgoniški
Zato odbor poziva tiste, ki
Pet družin iz razpadajočega poslopja
Preplah, ker so pričeli z izseljevanjem ob 22. uri - Zaskrbljujoče govorice
V torek zvečer so morali naglo Izprazniti stanovanjsko poslopje v Ul. Donet a 25, ker je obstajala resna nevarnost, da se poslopje podre. Tehniki občinskega urada so namreč že pred časom postavili v velike razpoke, ki so na poslopju, koščke stekla, ki se je razbilo,. kar pri.ča. da so se razpoke nenadoma povečale. Izselili so pet družin, ki imajo okoli dvaj. set družinskih članov. Položaj teh družin je zelo težaven, saj so jih zasilno namestili v hotelih.
Včeraj so stanovalci izpraznili svoja stanovanja ter odpeljali pohištvo drugam.
Dejstvo pa je, da vlada v prizadeti četrti precejšnje ne-razpoloženje zaradi ukrepa, ki ga je storila občinska oblast. Ljudje negodujejo posebno zato, ker so občinski tehnični pooblaščenci in policijska oblast
izvedli takojšnjo izpraznitev stanovanjskih prostorov v zelo poznih večernih urah. Prišli so namreč na kraj okoli 10. ure zvečer, ko so mnogi stanovalci že počivali. Nenaden poziv oblasti je povzročil pre-
cejšen preplah, posebno med
starejšimi. Ljudje se sprašuje-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-TT TELEFON 03-808 IN 94-838
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL r-Tel. 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA tt. 20 — Tel. it. 81-838
OGLASI Cene oglasov: 7» vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo prt upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lšr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir. letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — _Nedeljcka
1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči
račun:	Založništvo	tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-828, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 800-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
jo, zakaj niso odgovorni organi oblasti poskrbeli za pravočasno Izselitev tekom dneva, ko je bilo vendarle ze precej časa znano, da poslopje ogroža življenje prizadetih stanoval, cev. Med drugim se širijo govorice, da so posredi tudi morebitni finančni interesi. Govori se namreč, da določeni krogi težijo za tem, da bi izpraznili vsa stanovanjska poslopja na spodnjem delu Ulice Dono-ta. S tem bi namreč določeni Interesi pridobili dragocena gradbena zemljišča v osrčju mesta. Gre za govorice, ki jih za sedaj n.i mogoče preveriti, ki pa jih je treba vseeno vzeti v poštev. Treba jih je vzeti v poštev, v kolikor se z visokimi odkupnimi cenami za stavbna zemljišča ne bi smeli okoristiti nekateri privilegiranci, temveč skupnost
občini. Preteklo nedeljo je iz (Sedaj je v tisku poseben pla-
oblakov rosilo, ponoči je bilo zelo mrzlo in v ponedeljek zjutraj okoli 5. ure so bile gmajne pobeljene, kot da bi zapadel sneg. To je bila slana.
Ne moremo reči, da je prizadela vse vasi zgoniške občine enakomerno, kajti škoda je glede na lege zelo različna. Tako je na primer v Gabrovcu prizadela predvsem vinograde in njive na severovzhodni strani, in sicer Jar-čišče-Banovca, kjer je ožgala številne vinograde in krompi-nšča. Skoda je na tem področju zelo velika, saj je tu tudi nekaj mladih trtnih nasadov, za katere se lastniki bojijo, da so popolnoma uničeni.
V Zgoniku samem ni slana povzročila nobene škode, zato pa je ta toliko večja v Dolah, kjer je vse mladje zažgano, »‘medtem ko računajo, da je po Poljah napravila za kakih, 5Q 9<lstptkov_ škode. Tu so prizadeti zlasti nekateri kmetje, ki imajo svoje vinograde v glavnem na področjih, ki jih je ožgala slana.
Hudo so prizadeti tudi vinogradi pod Koiudrovco (vendar ne vsi), v Saležu pa je slana napravila največ škode na Zadnjih Dulah in Doucu, v Dolu in Dobravi, v Rupi in Dolu pod vasjo ter pti Re-kitenci. Najbolj so seveda prizadeti vinogradi, potem pa krompirišča, deteljisča in fižol. Podobno velja tudi za Samotorico.
Nismo strokovnjaki, da bi lahko ocenili nastalo škodo, vendar smo iz pripovedovanja prizadetih kmetovalcev lahko ugotovili, da je zelo velika in gre v desetine milijgnov. O slani, ki je spet tako hudo prizadela zgoniško občino, je bilo predvčerajnjim obveščeno tudi kmetijsko nadzorni-štvo, vendar ni bilo do včeraj še nobenega funkcionarja v prizadetih vaseh, da bi si ogledal nastalo škodo.
Mislimo, da bi moralo kmetijsko nadzorništvo takoj pregledati od slane ožgana področja, ugotoviti škodo ter predlagati, da se kmetom, ki so bili tako hudo prizadeti, dodeli potrebna pomoč. Ta naj obstaja v raznih gnojilih in krmilih, poleg tega pa bi lahko strokovnjaki kmetom svetovali, kaj naj storijo, da škodo vsaj delno ublažijo.
Upamo, da bo pomoč hitra in učinkovita!
 k*-------
Razpis natečaja za službovanje pri prometni policiji
predvsem občinska i>n prizadeti lastniki.
HilimiHmiiiiiiilliillllilillillliiliiiiiliiiiiinliimnlilillMllIHiiilliliilMlllliiIHmlMllliiiliHMM1*
Notranje ministrstvo bo razpisalo nov natečaj za službe v oddelkih prometne policije.
Vedno večji obmejni promet
V aprilu rekordno število prehodov na obmejnih blokih
S propustnieami j« prešlo mejo v obeh smereh 475.000 oseh, s polnimi listi pa 72.000 oseb
Aprila so zabeležili na tržaških blokih rekordno število prehodov meje s propust-nicami in s potnimi listi. S propustnieami je prekoračilo mejo 475.COO tržaških prebivalcev in prebivalcev z jugoslovanskega obmejnega področja, medtem ko je marca prekoračilo mejo le 420.000 prebivalcev. Aprila lanskega leta pa so zabeležili 417.000 prehodov in aprila 1958. leta 418.000 prehodov. Kot običajno so tudi aprila zabeležili največ prehodov na škofijskem bloku, in sicer 217.000.
Skozi pet večjih blokov pa je šlo s potnimi listi 72.000 oseb, medtem ko je šlo marca le 28.000 oseb. Kot običajno so na prvem mestu i-
talijanski državljani z 28.000 prehodi, slede jugoslovanski s 15.000 prehodi in nato Nemci, Avstrijci, Francozi in drugi.	  _
O Uradno poročajo, da je s 1. marcem letošnjega leta tudi pomorska družba «Jugo-slavenska linijska plovidba* pristopila h Konferenci za Južno Ameriko - odbor za Trst. Pri tem združenju torej sedaj sodelujejo naslednje pomorske družbe: Italla, Flota mercante del stado, Flota argentina de navigacion de Ultramar, Gorthon lines, Greek South American Lir.es, Lloyd Brasileiro, Svenska o-rient lines in Jugoslavenska linijska plovidba,
vseh
kat, ki bo razobešen v občinah republike.
Zaradi posebnosti položaja morajo morebitni kandidati zadostiti naslednjim zahtevam (poleg onih, ki so predvidene za normalno službovanje v oddelkih straž javne varnosti): po možnosti ngj kandidati nimajo več kot 24 let, ne smejo imeti manj kot 1,70 m višine, po možnosti naj i-majo’ spričevalo nižje srednje šole. Poleg tega pa morajo biti šoferji (po možnosti s šofersko knjižico druge stopnje ali vrste «C») ali motociklisti, pri čemer bodo izbrani oni, ki so tudi mehaniki,' radio-tehniki, fotografi, risarji, poznavalci tujih jezikov ali dak-tilografi.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
V soboto otvoritev študentovskega doma
Sedaj se postavlja vprašanje kdo bo novi dom upravljal
Govori se, da ga nameravajo izročiti nekemu religioznemu redu - Študenti pa zahtevajo, naj dom upravlja univerzitetna podporna ustanova
Kot smo že poročali, bodo maja uradno otvorili štu-
dentovski dom, v katerem bo prostora za 92 akademikov.
Vendar pa dom še ne bo mogel pričeti delovati, ker še ni povsem opremljena menza in predvidevajo, da bodo lahko sprejeli študente šele s pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Z dograditvijo tega doma, ki se je zelo zavlekla, saj bi moral biti končan že pred petimi leti, se ponovno postavlja vprašanje, kdo bo dom upravljal. V tej zvezi se ču-jejo različni glasovi in med drugim, da nameravajo predati upravo doma religioznim redom ter se tako celo čuje, da naj bi ga prevzel malteški viteški red.
Večina akademikov se je v
zvezi z volilnimi programi za letošnje »volitve v reprezentativni organ jasno izrekla, da naj dom upravlja univerzitetna podporna ustanova, ki naj bi ustanovila poseben odbor, v katerem bi bili predstavniki univerzitetnih oblasti, izvoljenih organov akademikov in v domu stanujočih študentov.
Istočasno bo treba tudi rešiti kriterije po katerih bodo študenti v domu plačevali vzdrževalnino. Tudi na tržaški univerzi se namreč bistveno izpreminja struktura študentov in je vedno več študentov iz srednjih ter celo delavskih slojev, ter se znižuje odstotek akademikov iz «boljših» družin. To pa pomeni, da akademiki nikakor nimajo 300.000 lir, ki naj bi jih morali plačati za vzdrževanje v domu v 9-10 mesecih.
„„„ „„„„„„>..i„iimimiM.iiiiniimi.ni.....i...M.im.uii.iimiiiinimii.iiii.iMM ..
Izsodnih dvoran 1
Tatinska skupina iz Rima pred tržaškim sodiščem
Skupina je imela v načrtu, da okrade zlatarno Marzari v Ulici Roma in trgovino kožuhovin «Zoe» v isti ulici
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je morala zagovarjati skupina obtožencev bivajočih v Rimu, ki so bili obtoženi tatvine in drugih prestopkov. Zločince je odkril leteči oddelek policije
je Soldarelli trdil, da je priznal razna dejanja samo zato, ker ga je policija k temu prisilila.
Na popoldanskem zasedanju so spregovorili odvetniki. Takoj nato so sodniki odšli v
do dolgotrajnih poizvedova-1 posvetovalnico, kjer so se za-
“ . ..	  ,	.	i	.. v,. Ičnini Iri eri
njih. Na zatožni klopi so sedeli Aristodemo Soldarelli, star 48 let, Giorgio Duniva star 33 let in 35-letni Sergio Platania. Z njimi so se znašle na zatožni klopi tudi tri ženske, in sicer Bruna Franci-Ca-tapan. stara 38 let iz Ul. Giag-gioli 4, Giuseppina Ferrari-Sca-rinci, stara 48 let iz Ul. Coro-neo 1 in Emma Vogrig, stara 60 let iz Ul. Tor S. Piero 4. Moški so morali odgovarjati pred sodiščem zaradi večkratnih tatvin in nedovoljenega nošenja orožja ali orodja za vlamljanje. Soldarellija pa so še posebej dolžili poskusa goljufije in prilaščanja naziva do katerega ni imel nobene pravice. Obtoženec se je namreč izdajal za doktorja in inšpektorja veletrgovin UPIM, kateremu naj bi poverili nakup velikih količin blaga; razen tega se je obtoženec bahal, da pozna vplivnega uradnika pri ministrstvu za zunanjo trgovino. Z njegovo pomočjo, je zagotovil, bi gotovo izprosil dovoljenje za uvoz »izven kontingenta* določene količine jugoslovanskega mesa v korist nekega tukajšnjega trgovca. Ta sleparski poskus pa mu je splaval po vodi. Zahteval je namreč od zainteresirane osebe pol milijona lir predujma, zato da bi šel v Rim, kjer naj bi priskrbel potrebne dokumente.
Zdi se, da je Soldarelli v določenem trenutku zaslutil, da mu v našem mestu postaja prevroče. Zato je zakopal pod kamea v Ul. S. Cilino vse .svoje vlomilsko orodje. Zgodilo pa se je. da je nekoliko kasneje finančna oblast ustavila vse tri člane tatinske skupine, čeprav so jih dolžili v tistem trenutku samo tihotapske dejavnosti. To se je zgodilo 4. aprila letošnjega leta. Finančna oI.last je že dalj časa namreč zasledovala sleherni korak trojice ter je ugotovila, da obtoženci obiskujejo drage nočne lokale. Ker pa preiskava ni dokazala konkretne krivde treh osumljencev, je poveljstvo finančne straže izročilo vso zadevo letečemu oddelku policije. Tu pa je prišla resnica na dan. Med drugim so imeli obtoženci v načrtu, da oropajo zlatarno Marzari v Ul. Roma in trgovino s kožu-hovinami «Zoe» v isti ulici.
Zenske pa so se morale zagovarjati zato, ker niso vpisale priložnostne goste, kot to določa zakon. V svoji obrambi
držali eno uro. Kazni, ki so jih izrekli, so zelo stroge: A-ristodema Soldarellija so obsodili na pet let zapora in 36.000 lir globe, Sergia Pla-tanio na 4 leta in tri mesece ter 20.000 lir globe, Giorgia Dunivo na tri leta, 8 mesecev in 20 dni zapora ter 18.000 lir globe. Nadalje je sodišče proglasilo Soldarellija in Dunivo za nepoboljšljiva zločinca ter odredilo, da morata po prestani kazni najmanj za dve leti v kmečko kolonijo.
Predsednik Rossi, tožilec Brenči, zapisnikar Racheili, o-bramba odv. Amodeo, Ghezzi in Puecher.
* * #
Pred prizivnim sodiščem so včeraj obravnavali primer zidarja Antonia Cedara, starega 29 let iz Humina pri Vidmu.
Cedara so sodili 8. februarja tega leta na tržaškem kazenskem sodišču. Spoznali so ga za krivega, ker je poskušal ukrasti osebni avto ter so ga obsodili na 8 mesecev in 15 dni zapora ter 7.000 lir globe. Včerajšnja razprava na prizivnem sodišču ni prinesla nobene spremembe v pogledu razsodbe sodišča prve stopnje.
Cedaro je prišel v naše mesto 30. decembra lanskega leta. V baru »Cattaruzza* blizu 'železniške postaje, naj bi se bil srečal z mladim neznancem, ki ga je povabil na kratek izlet s svojim avtom. Cedaro, vsaj ‘tako je obtoženec trdil, je sprejčl povabilo. Skupaj sta šla do Ul. S. Anasta-sio, kjer sta našla neki Fiat 1100. Sele tedaj, naj bi se Cedaro prepričal, da gre za u-kradeno vozilo, ker je njegov potni tovariš poskušal pognati motor s tem, da je šaril med vžigalnimi električnimi vodi. Trenutek kasneje je prišel na kraj nečak iastnice avtomobila, Fran-cesco Boscolo. Neznani sopotnik je zbežal, medtem ko se je Cedaro ujel na limanice. Vsaj tako je obtoženec tudi včeraj trdil.
Včeraj se je znašel pred sodiščem tudi mizar Giovanni Alessio, star 49 let iz Cra-glia pri Vidmu, ker je osleparil Ido Fusani-Vidi, ki stanuje v Ul Giulia 43. Sodišče ga je spoznaio za krivega ter ga obsodilo na 4 mesece zapora in 15.000 lir globe. Razen tega bo moral poravnati škodo in sodnijske stroške.
Ida Fusano je v novembru
leta
dela
poverila v svoji
Alessiu
trgovini
1958. razna
v Ul. Castagneto 15. Celotni proračun je znašal 800.000 lir, Alessio je prejel na račun 200.000 lir. Kasneje pa se ni več prikazal in seveda ni niti izvršil, kar mu je bilo naročeno Obtoženec se je branil. češ da je sicer začel z naročenimi deli, toda doletela ga je nesreča, da je njegov sodelavec ušel z blagajno.
 «»--------
Podrl je pešca in izginil
Na cesti med Boljuncem in Domjom je sinoči okoli 21.15 podrl na tla neznan motorist 51 let starega Giovannija Tur-ca iz Boljunca 204. Ponesrečenca so z avtom RK odper ljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 3 do 8 dneh. Turco je bil namenjen v Skedenj, kjer je zaposlen v livarni ILVA.
Mnogo je ugibanj glede bodočega sestava predstavniških organov in bodočega tribuna. Nobena izmed treh skupin namreč nima zadostne večine, da bi lahko sama «v!adala». Kot smo že poročali, ima UGI 11 svetovalcev. Liberi goliardi 11 in katoliška Intesa 13. O-čitno je, da je možna le taka »vlada*, ki bo sestavljena iz dveh skupin.
V tej zvezi pravi včerajšnja demokristjanska agencija «Giulia», da bo imela Intesa v prihodnjih dneh stike z drugimi skupinami in dodaja, da je sporazum z UGI težaven, zaradi ekstremnih stališč, ki so jih zavzeli v preteklosti nekateri predstavniki te liste in ki jih do sedaj uradno niso zanikali. Z Liberi goliardi pa ostajajo še vedno nekatere razlike glede programa, ki bi otežkočale morebitni sporazum.
Delovanje pokrajine
Iz pokrajinske uprave javljajo, da je v preteklih dneh prof. Gregoretti prisostvoval seji članov društva za zaščito živčnih bolnikov, ki skrbi za njih posebno zdravje potem, ok zapustijo bolnišnico. Leta 1959 so odpustili iz psihiatrične bolnišnice 275 moških in 260 žensk. Društvo je posvetilo tem ljudem vso svojo pozornost, posebno v tistih primerih, ko zainteresirani bolniki niso bili deležni potrebne o-skrbe, iz enega ali drugega razloga v svojih družinah. Gre namreč za ljudi, ki se v mnogih primerih ne morejo več vključiti v proizvodni proces družbe. Pokrajinski predsednik je na seji še posebej poudaril, da bi bilo zelo koristno, če bi tej ustanovi ne pomagala samo pokrajinska oblast, temveč tudi druge ustanove na našem ozemlju. Večje gmotne možnosti bi namreč omogočile razne iniciative, ki bi v vsakem pogledu zelo koristile bolnikom.
Pokrajinska uprava je nadaljevala svojo dejavnost, ki naj bi prišla do izraza posebno v prihodnjih sejah pokrajinskega sveta. Med raznimi načrti, ki so jih izdelali na pokrajinski upravi, je treba omeniti predvsem vprašanje pokrajinskih cestnih zvez na prose-škem območju. 2e nekaj let nazaj pokrajinska uprava proučuje možnost, da bi razširili ozko grlo na tem področju. Višja tehnična oblast pa je medtem predvidela korenitejšo rešitev, ki predvideva novo cestno zvezo izven yasi. Ker pa izgleda, da zaradi f‘-nančnih težav, ne bi bilo mogoče uresničiti obeh načrtov, proučuje sedaj pokrajinski odbor, katera izmed teh dveh rešitev bi prišla konkretno v poštev.
V pogledu drugih pobud pokrajinske oblasti je treba še omeniti, da bo v kratkem pokrajinski svet obravnaval vprašanje posojila 70 milijonov lir za nakup zemljišča v Spodnji Carboli, kjer bodo zgradili novi državni inštitut za umetnost.
30000000000000000000
ŠOLA GLASBENE MATICE
--------- TRST	------
V ponedeljek 9. t. m. ot> 20.30 v Avditoriju
GLASBENA AKADEMIJA
Sodelujejo: komorni godalni in mladinski orkester Glasbene Matice, mladinska pevska zbora Glasbene Matice in p. d. algo Gruden* iz Nabrežine ter solisti (klavir, violina, čelo)
Vabila bodo na razpolago od
jutri, 6. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20,
tel. 61-792
30000000000000000000
Slovenska prosvetna zveza
je po dolgoletnih izkušnjah uvidela, da nam tržaškim Slovencem ugajajo skupinski nastopi iz matične domovine. Posebno radi še poslušamo dobre in mogočne pevske zbore. Zato smo za 7. maja ob 20.30 na stadionu aPrvi maj* pripravili
KONCERT
UČITELJSKEGA ZBORA SLOVENIJE
Zbor Je namreč sestavljen iz samih učiteljev in protesorjev, ki so nameščeni po vsej Sloveniji. Zbor, ki šteje blizu sedemdeset članov, bo pod vodstvom dirigenta JOŽETA HANCA izvajal spored najbolj priljubljenih zborovskih skladb.
Pijan je ležal na tramvajskih tračnicah
Sinoči ob 21.30 so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 33 let staremu angleškemu mornarju Davidu Mitchelu, ki je vkrcan na cisterni «Esso Dublin*, sedaj zasidrani v Tržaškem arzenalu. Mornar je bil precej pijan in je na Sprehajališču Sv. Andreja zadel v tramvajske tračnice ter padel. Prav takrat je privozil tramvaj, vendar je vozač pravočasno opazil ob tračnicah ležečega mornarja in zavrl. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na čelu, vendar so ga odpustili s prognozo okrevanja v 8 dneh.
—
Tunu
predvaja danes 5- t. m. z začetkom ob 18. uri film:
«
MORSKI KAZNJENCI
( RAZ STAV E )
V baru Moncenisio (Ul. Car-duoci 27) razstavlja nekaj svojih del slikar Marino Sormani.
[ BAIMA OIIVKMTIEA )
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE V TRSTU sklicuje za petek dne 6. t. m. ob 19. url sestanek učiteljstva osnovnih šol, ki so prišli na lestvico za posebni stalni stalež. Sestanek bo na sedežu sindikata slovenske šole v Ul. Filzi 8-1. Prosimo za točnost.
ODBOR
Zveza demokratičnih žena s sedežem v Ul. Canova sporoča, da se bo sestal v četrtek, 5. t. m. glavni odbor SDZ v dvorani v Ul. Zonta 2. Dnevni red bo naslednji; 1. Anketa SD2 o »Zenskem delu in družini*; 2. kampanja za članstvo v letu 1960; 3. razno. Pozivajo se vse članice glavnega odbora, da se seje u-deleže.
PREDAVANJE
V petek 6. maja predava v U3IS, Ui. Galatti 1, prof. Robert
Belcof. Naslov predavanja je »The Individuality of American
Poetry». Predavatelj je sedaj lektor na Orientalskem inštitutu
neapeljske univerze.
( I-JPPNKA PBOSVKTA )
ODBOR SLOVENSKE PRO SVETNE ZEZE V TRSTU bo i-
mel sejo v petek 6. maja t. I. ob 11. uri na sedežu v Ul. Roma
IS II. nadstropje.
IZLETI
Prosvetno društvo «S. Škamperle* priredi za člane in prijatelje društva Izlet v Postojnsko jamo in Rakovo dolino prve dni junija t. l. Vsem, ki se mislijo udeležiti izleta priporočamo, da si
pravočasno priskrbijo potni list. Prijave se sprejemalo v društvenih prostorih v sredah in petkih
zvečer in v nedeljah zjutraj od 4. maja dalje.
'PAKOVI Uti »»KIHPKVKl)
Namesto cvetja na grob pok. gospe Alojzije Blažine daruje Cvetka Pavlovič 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega Franca Krošlja darujeta družini Ivan in Stanko Pertot 2 tisoč lir za Dijaško Matico.
Bruna Poštlr daruje 500 Ur za Dijaško Matico.
•mi  	umnimi
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. maja »e je rodilo v Trstu 6 otrok, umcio je 10 oseb,
porok j* bilo II.
POROČILI SO SE: električar
Eugenio Budjcln in uradnica E-leoi.ora Rasman, pomorščak Car-Cecutio in prodajalka Bruna
Cantoni, pek Claudio Jerman in goBpodlnJ* Palmira Ghersinlch, a-
ent civilne policije Giuseppe Sancin hi gospodinja Maria Božeglav, industrijski izvedenec Be-nito De Borio!i In uradnica Ne-rlna Apostoli, težak Rinaldo Petelin in tkalka Licia Peteanl u-
radnik Lucio Benetti in učiteljica Flora Gl ure lil, mehanik Ma-
rio Tomslch In gospodinja Miranda Riaviz, trgovec Silvano Bellina in šivilja Laura Batagelj, lekarnar Paolo Nert In gospodinja Pia Maria Rapisardi, prodajalec Ivan Cok in bolničarka Annamaria Penco.
UMRLI SO: 80-letnl Franc Kro-šelj, 51-letni Luigi Gobbo, 42-let-na Nelly Gutmann por, Varani, 62-letn! Doroteo Dualne, 58-letni Aifredo Siega, 80-letna Maria Fuk vd. Marši, 82-letnl Antonio Che-rltvl, 78-letnl Romano Cova, 74-letni Ferrucolo Sandri, 75-letna G i ust i n a Petronlo por. possega.  «»---------------------
NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniel Trg Garibaldi 5: Benussl, Ul. Cavana U; Al. Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan); Alfa Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg Ll-bertš.
maj»
V. JAVNA PR0D0I(U1 BALETNE SOK
Ir)
K°TDgRIJANVI^S
Slovensko gledali v Trstu
Jutri 6. t. m. ob 20.30 «* Kontovel«.
15.30 7
v nedeljo 8. t. m. db ^ prosvetni dvorani
IT. 4il
Križu
BALADA «
IN______
K realizaciji sj PUP0jsEf Avtor; dr. BRATKO c Režiser: J02E BA«1 Asistent reZ1JT'u ,
ADRIJAN BUSW rZiK
Scenograf: IVO K
TTamaAdIiC,	_	a.
stanII^aRES^va
STANE Marjutka: MIRA SAB^
—	v.	17. ■
V nedeljo 8. t.	iP^1
v dvorani na staoi« maj»
VERDI
Danes ob ^jharrn«?^ p koncert Tržaške	in	5og.
koncert Tržaške	in,	>p((,
vodstvom Maria R delovanjem pianista ticarolija.	.-ijli
SPORED:	,	„	3	za	^
Rossini: Sonata »t.	u
(rev. Casella),
J^h^T'Koncert^
°rSs:(P!rS
Nadaljuje se Prolw
ix JU JU- ***,	'
TEATRO
V četrtek ob 21. urir, ,14 ^ becille*, «La P^^llJ. R' ra* Luigija Piran«
Fulvio Tolusso. . b0 pt jj' V nedeljo 8. n]a) t, (0»' va- za CUC oAns-^jr.a. 1959) I-ngmarja Bens
K I "
Moderno 16.30-21.30 rre, patično* Merno^ pref.p^
D Alberti, Mile« boys Ivana	C>	m
»Le dntte* F. F	gr
180, parter 3W.
Fenlce 15.30	l
menih* P. Brasse	. ji
technicolor. _ »merlKa-^
Ezcelsior 16.00	it*
vidi Francoz*, fso",81»
Filodrammatlco l°-
hov* V. Pr‘£*t -sv«1 Izvidi Grattaclelo	»2-|	Pj
Najbolj znana Superctnema 15-30	^
belem dnevu* R;*mia<F‘e(f£ Dee, Prepovedan« Arcotmleno 16.00« 0est, povedano) 5om»	a«*
Oumiings.	.	nOtl.Lt^
Aurora l«-30, *?orient*Mafrii<|V Alabarda 16.30 «Ori= pr" nicolor. Cinenvtfo g^iitt-iji dan vstop m p7?opite -a *
"k^Ke^
CrVstallo 16.00
duje», R. Hudson, ^
Garibaldi 16.30 «*>** % V Doris Day. p-juttiH* Impero 16.00 »P0* bimce* „ ..ntalK«*;* “ Italia 16.00 «°£i$jni Mamimo 16.00 «Vgnet Lg čega Oblaka* % «1% V Vlttorio Veneto l6.^aire moškimi* Zizl	„rl'f
niel Gelln. .ildoVil» J(i Ideale 16.00 «cu“ik. , tsK
JSiZTBlS&p.*
S
. la no mladoiet" juliji1 San Marco 16.0^ ^5011
vvestern, Guy	^	gP	j
rie French- Vira*ji	^
Savona 16.00 »Vrt* p>rn ry Fonda, Linda	kj
tor Mature. Wlierer)b«rjj p Odeon 16.00
i-riaripn
ces* Izreden z* vs£0p ve«3**
ment. prepove--
letnim. . gencT^ Astra 16.30 «Lažnl
MALI
tudi v 2« o"rokiklnJfgo jp je, kovinsko
14—15-LETNEGA ml
trgovina z J*slv
trgovina deUTabrla 2,
TRŽAŠKA
I rki - Ul. •**
Tele*®"
N ’ ° * V.ko -*• Melik: Slove^ t* Primorje Leteča loUa
A
%
900
Ob
mame
»AHVt^
bridki in stare
HtllllC *»•
ALOJZIJE BL
.hv.l|«i
ki so'jo ««cern
počitku, daro ka**^'
ki >° "T„n »P0 „ifi
-J n„*en <>
,0ČMtiU M pf,uZ
žalujoče v
ZAHVALA ob br’3*1
Vsem, ki *o z nami sočustvovali 0 izgubi naše drage
/l iinac U1UKC
ZORE REŠAVER ASTOLH
toplo zahvaljujemo. Posebna ;T.at:rzadr><
niško nego gospodu dr. Paolettiju in^ vj so —	" 'elkr	-«em,	-n	>
IV. oddelka glavne bolnišnice ter v**”Jj.jce * katerikoli način počastili apomin pokoj
njeni zadnji poti.	.jjP
maja 1960.	hčerk*
spremili
Trat.
na
9.
S
?!
v
Si
s
1
X'
&
'L
%
ČETRTKOVA
Za
Octavus Roy Cohen:
ljubezen in čast
ko;rlo..sera se začudil, | »čudovito!* Podražil sem
Seauii
sem odkril, da je Geor-iiM 2"fr zelo mehkega kil ga leta sem mu to,^telj in pravni sve-
* ii j Videl sem> kako neki* l debelušni, toda lal » Sibčni možiček pre-P . bonskemu življenju. «st*«Sv mu še nekam kar j"1' ravno toliko, da sta *! jasneje lahko opu-»9 K hotel, bi si lah-ji Phvoščil tudi potovanje Da i« sv.eta- Namesto tega Poji	in Esther po-
zadostovalo, če dsu ®cer za večerom se-% tl sJ°ii prijetni sobi; k J *ai šivala ali bra-i pa se je kratkočasil 1° odlično zbirko
Pomislim svoje dol-tfrisn,0 Prijateljstvo s Pot-
n6,ml zdi’ da je bil
romantičen, "lamu sarr>o njegovo rovarim110 ljubezen z Altheo ^ srt*!0’ ki bl se skoraj-(a iTzVrSla v škandal. To-
^ žačSff1en so 1iudie lah’
jezikati se je z njo poročil. ie> da je ta po-Potten, gasila v Georgeu h.-J« poslednie iskre ro-Nikoli ni bilo vise bo zakon kaj
da
»/tit^hnesel in, ko ga stila '<^a nenadoma zapu-!ji aienivGeorgeovl Prijate-ten kaUl. da je lahko sre-rejt 1° je izgubil. Kasti** ^izvedeli, da je Al-<4j ui luHni umrla in ne-fH fB.bato je George za-lW?no dvoriti Esther. h. giJi-J6 bila zelo le-so ji običajni Pot<> za novoporočen-
Mer a sta se George in f* Dosii gnila življenju. Vi1 so Georgeu tekli ^0r>;td(?bro. da je prav
m°j° prav*
^ vbrt -čeprav sem ga
& s,vt V-
. Nisem si i. da sta bila
^linaMorda sta bila za-c Bil? srečna nikakor Ntvena S^,a vse Premalo s if 7yi„, ai George se ?& takšen. In ta-JneKVe?ja sem bil vse Isrehi, tednov pred nju-Poroko, je prišel k meni
j* Ur	Pebeli obraz mu
,' ko	°d navdušeno-
' *''DjeoI je Pripovedoval nenavadnem na-de nfc1® mo poroko. ^‘.so se mu sce-Je razlagal. Pri-Se°ram- da ^m bil
'i^a ^ Pe samo zaradi 'W i je bil zelo sen-
en
m
bT»H d" ui imeniten. Je to ^, sem zato, ker itosrpoo 0 zamislil mir-11 r. ti«ni stari George J.6 od George Potter, b fvei druge Por°-življenje in al družbenim sti-
čaj ^ George pravil, ijio EsfK zgodilo le za-& Ther. «Zelo ji bo raziaga!. «Veš, to? Zdi - Vseč take stva--iti 0 UoJ^T mi’ da sem to CPoCThtal. Ti moraš
ivrtiul’ ker si bil prava kither akrat, ko sva se V, U i.P?r°čila. Zdi se
ti2? Žrtvrnl!?0 od mene> Ara o m, da bo mo-’ Tl J°Spa vesela.* tli|ti ni,rafn, da George K iSi1* Polovičarski. !VLse f°Dlcajnega spredi0 z p®. °dl°čil, da bo ijUltOf fther ponovil ta--iv^isetiri? bilo pred pet-leti. Celo du-
istl’ zdaj Je
% vioiinicSftar- Isti je bil
V^ijubf1 kl je igraI: ob Prvi
■ Sin^atniK 0 je pre-Sostov; mno-
ze močno sivo-
l je bil zelo gan-
obiif	ist0
^vaj0bek° kot pred
fv,*l in1"?1 leti- le v
r°kah mal° spu‘ v °Pek nosila po-'Vfožpol.Gružice so b'i-V1 so rf1? oblekah in dLbosil Pke. Nekdo je ' ^	na	na	bla-
i!thl,'>ila4evtjldel ženske,
zen-
;'^S'ogw0/ njej, če je ^ti °kaz Prevzeti tolik-; ii Qeorge°Pr°gove vda-^eg6vpa Je bil ta-
V sta
kakor je bil .	1	se	prvič	po-
^ ki^Lje bila konč-S .v jL,in gostje so
UNiji. —00 k °d-
>^V>- Pripravni m
Ri SO iih za na-
: Si 8va n Posebej saina George in Jaz
> . 'na
s^dei ® je ves iz-
;i> inu ba stol. PO \h i. ^?ko na ra-
i»r% tako ’ da Je
V** da lUsPela
* Je zares u-
ga; «Zdaj se gotovo počutiš, da si zares poročen!* «Pa zares.* Za hipec ali dva je pomolčal in, ko Je spet spregovoril, je bil zelo resen. «Nekaj ti moram povedati, tebi, ki si mi prijatelj in odvetnik.* Počakal je za hipec, potem pa me je nenadoma vprašal: <Se spominjaš moje prve žene?*
«Althee?» Vprašanje me je presenetilo. «Seveda se.»
«Ali veš,* je nadaljeval s spremenjenim glasom, «da je šele lani umrla?* «Moj bog, jaz pa sem mislil, da je umrla pred sedemindvajsetimi leti!*
«Jaz tudi,* je mirno rekel. «In ko sem se poročil z Esther, sem mislil, da sem vdovec. Pa nisem bil, in če se bo slučajno kdaj kaj razvedelo, ti povem, da je vse tole nocoj bilo za Esther in mene prava poroka.*
ti mm
— Ben, Mihec, ti vidu tiste karte od petstu lir, ke jemajo gor timbrimn fašjo? Kej rečeš na tu?
Ke j ni vre namalo preveč? Mene se zdi, de be lahko najdli ven, kadu tu dela. Se jest be znou, kam jeh jet jeskat.
— Tudi jest. Ma znaš, de tisti timbro ses fašjam prouzaprau paša. Kej nimamo vlado, ke jo podpirajo mišini? E alora je prou, de pomagajo tudi delat dnar. Go-verno nardi ta veči tal, miš pej dene zraven še svoj timbro, če, kamer je taku-intaku prazen prostor. Jen taku se vide vre sez dnarja, kašen governo ke jema-mo. Sej ni kej reč!
— Ma, gorka malora, ves svet gre naprej, samo pr nas obračamo nekam nazaj! Tam na Koreji so Sigmanriteta dištri-girali, u Afriki se zamurci zmiri bol po-staulajo jen nečejo bet samo živino, zdej so začeli še Turki, je tudi njem vre zadosti tašne finte demokracije.
— Co, ma tista je vselih lepa, ke so na Turškem demoštrirali prfina avokati utisteh njeh flajdah. Jen je policija tudi njeh namalo aretirala. Ccglih sm, ku be reč — načelno proti policiji, tu me vselih tekne.
— Ma dej, dej, Mihec, ne stoj bet ta-šen! Ne stoj se godirat zastran tega! Sej tisti turški avokati so demoštrirali proti goverm jen za pravice lutstva. Videl, de so tudi avokati ledje!
— Ja, ja, smo vidli kašni ledje so pr tistmi Cesmani! So ga martrali dvanajst let. Uan ni biu miga obsojen na dvanajst let martranja ma samo na smrt.
— Videl, Mihec, ti ne znaš kej je paragraf. Tu je danes ku an moderen zmaj al
m
pošast. Tistga, ke zgrabe u svoje c ate, ga zme le, de ne ostane od njega ku namalo praha.
— Jest rečem, de po starem je blo vselih bulše. Ce si jemu dnar za kupet u’le, si biu vsaj gvišen, de je res u’le. Ma zdej! Sej ne znamo nanka kej jemo.
— Je res. Ara ke zdej ne bomo mogli jest brez skrbi nanka piščancou. Je pisau uni dan Corriere della Sera, de so u Švici prepovedali ane sort piščance, ke jem dajejo kej jest znam kašne sorte ženske hormone. Jen de če jej tiste piščance an	moški, de	začne	počasi postajat	ženska. An kuhar,	ke je	mogu	u kuhni	zmi-
ri pokušavat tiste piščance, de je počasi zgebu brado jen moštafe, de je postajatt zmiri bol okrogu jen zmiri bol ženska. Ma vidi, kam pridemo ses to moderno tehniko!
— Znaš kej? Jest sm brez skrbi. Jest piščancou ne jem, zatu ke me ne znese kasa. Zatu bom jeu lepu naprej joto al pej pašto no fežu. Jen bom lepu ostou moš. Ke baba prou ne be tou bet.
—	Jest glih	taku.	Znaš	kej? Namesto
špendavat soude za tašne piščance al pej za kašno vino od baštonou, dejmo raj še tisteh par lir za jet poslušat tisti zbor od Slovenskeh učitelnou, ke bojo pojalt u soboto zvečer »o stadjoni pr Svetmi Ivani.
—	Znaš, mene ni	tolko	za petje.	Ma
rajše ku se frderbavat zdravje ses pa-štročami, ke nam jeh dajejo, bom pej rajše šou poslušat petje. Zastran tega bom ostou vselih mož.
— Se bol mož se boš skazau, zatu ke boš pokazau, de si kulturen človek ke ne misle zmiri samo na piščance jen na vino.
Čir na želodcu
Čir je pogost pojav pri ljudeh, ki imajo zelo odgovoren poklic
Zdravniški kotiček
O postanku čira na želodcu | nikov na primer razberemo,
m dvanajstnisu obstajajo številne domneve. Nekateri menijo, da nastane to obolenje zaradi motenj v izločevanju hormonov. Po novejših teorijah povzročajo duševni pretresi, tako imenovani stresi, povečano izločevanje hormonov hipofize, a hipotiza spet povzroča izločevanje hormona nadobistnice, ki se imenuje kortizon. Vse to ima za posledico povečano izločevanje želodčnega soka, ki tako rekoč prebavlja lastno sluznico, ki postana zaradi tega defektna. Ta defekt se imenuje čir, razjeda ali strokovno ulkus. Pavlova ruska šoia je pa po drugi strani mnenja, da nastane želodčni čir kot posledica iivčno-duševnih motenj in razburjanj. Nekateri spet mislijo, da je za nastanek ulkusa odgovorna posebna konstitucija (telesni ustroj), drugi so pa mnenja, da nastane čir kot neke vrste reakcija na določen serum ali beljakovino
Razburjanja, itrah, duševni pretresi, spremenjeni življenjski pogoji in bombardiranja so povzročili, da je v drugi svetovni vojni ter po njej število obolelih na želodčnem čiru zelo narastlo. Iz znanstvenih del angleških zdrav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiinniiiiiiiiaimniHmiHnniimniitiiiiiHiimiiiiiMiiiinnniiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiMiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniii
Vtisi po enomesečnem bivanju na Kubi
Edina	država	Lati
kjer je beračenje odpravljeno
8000 novih učilnic v enem letu - 2 milijona učnih knjig in zvezkov brezplačno revnim otrokom - Poseg oblasti proti špekulantom
Ko si človek dodobra ogleda Kubo, dobi vtis, da se je kubansko ljudstvo odločno postavilo na stran revolucije, na stran vlade Fidela Castra in proti vsem poskusom notranjih in zunanjih nasprotnikov novega stanja. Kubansko ljudstvo se zaveda pomena svoje revolucije, ki tej deželi odpira pot k napredku. In to ne velja le za kmete, ki so končno prišli do zemlje, ne velja le za delavce, ki imajo nekoliko več besbde v tovarnah, ampak- tudi za intelektualce in — za poslovne ljudi, ki bodo prijatelju — iho-zemcu radi zatrjevali, da je Kuba prvič v svoji zgodovini postala zares svobodna dežela in da je zato tudi človek na Kubi danes prvič svoboden.
Od zmage revolucije se je življenjska raven na Kubi že dvignila. Vlada je znižala stanarino, ceno električne energije in še marsikaj. Z druge strani pa so bile plače in mezde v podjetjih povišane. In vse to se je zgodilo, ne da bi cene potrošnemu blagu poskočile. Pri tem je vlada gledala še na to. da bi se kljub
iiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimumHmiimiiiiiiiiiitMliniiiMiliiiiilimiHimitiHiHiiiilMMvim
dogodkom, ki so bili v zvezi s spremembo notranjih razmer, proizvodnja ne zmanjšala. Posamezni industrialci so n. pr. zagrozili, da bodo zmanjšali proizvodnjo, ker da ne morejo ohraniti proizvodnje na isti ravni zaradi povišanja mezd in ustreznega zmanjšanja zaslužka, ki bi ga ponovno investirali In tedaj je vlada izdala dekret, da bo v vsakem primeru, ko bi industrialec ne mogel ohraniti prejšnje ravni proizvodnje za-radii pomanjkanja iniciative ali pomanjkanja sredstev, posegla sama v stvar. Vlada je nadalje izdala dekret, s katerim zagotavlja svoj poseg v primeru, ča bi kak trgovec prikrival blago, da bi s povečanjem povpraševanja dvignil njegovo ceno. Proti veleposestnikom je vlada bila še bolj odločna: V primeru, če bi kak bivši veleposestnik začel s kakršno koli protirevolucionarno akcijo, mu bo vlada na osnovi izdanega dekreta zaplenila še tisto, kar so mu pustili po izvedbi agrarne reforme V minulem letu so na Kubi
HOROSKOP
__ZA	DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.):
V težavah se obrnite na kompetentne osebe, kajti sami se ne boste zrinili do konca. Kar se čustvenih zadev tiče, boste več dobili kot bi mogli dati.
BIK (od 21. 4. do 20 5.): Precej ste zamudili, zato. pohitite. Nato bo mirno obdobje.
V družini prijetno ozračje, le kar se zdravja tiče, se ne boste mogli pohvaliti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Poseči boste morali z vso svojo kompetenco, kajti sodelavci spravljajo načrt v nevarnost. Ne delajte si utvar glede novega poznanstva
RAK (od 23. 6. do' 22. 7.): Finančne iniciative ne bodo takšne, kot ste si zamišljali. Gmotne spremembe bodo spravile iz ravnotežja tudi nekoga iz najožje družbe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Pomanjkanje sredstev vas bo prisililo, da boste prosili ljudi, ki bi jih sicer kaj neradi imeli blizu Sicer pa prijetno razpoloženje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Ne pričakujte, da bi se navduševali nad vašimi načrti. Bolj bo sprejemljivo vaše
23. 10.): Ne sprejemajte nasvetov od nikogar, kajti vaše zamisli bodo boljše od tujih. Srečne ure proti večeru z osebo, ki jo imate radi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.); V dopoldanskih urah bo šlo marsikaj narobe, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Zvečer pa boste uživali ob izvršenih nalogah. Nekoliko glavobola.
STRELEC (od 23 11. do 20. 12.): Dan zelo primeren za one, ki se ukvarjajo s trgovskimi posli. Se posebno v popoldanskih urah. S starim prijateljem se boste spet zbližali.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): Bodite drzni, kajti le tako si boste utrli pot med tiste, ki neradi sprejemajo v svoj krog ljudi vaših pogledov Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.):	Nepričakovan obisk, kl
vas bo spravil v dobro voljo in poživil don. Potrebni ste razvedrila za napornejše delo, ki vas čaka.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Cas je, da si poiščete oporo pri vplivni osebi, in da se
popuščanje in razumevanje do | nekoliko razbremenite dela, tujih idej.	kajti napori zadnjih dni so
TEHTNICA (od 23. 9. do I precej načeli vaše iivce.
zgradili kakih deset tisoč stanovanj za delavce. Nadalje so zgradili vrsto novih šol v kra. jih, kjer do tedaj šole sploh ni bilo. Tudi mnoge vojašnice so spremenili v šole. Na račun novogradenj in adaptacij so v minulem letu na Kubi dobili 8.000 učilnic. Ministrstvo za prosveto pa se je S svoje strani potrudilo za pospešeno šolsko izobrazbo. V ta namen je dalo tiskati 2 milijona učnih knjig in zvezkov, ki so jih brezplačno razdelili otrokom siromašnih družin.
Sedaj je Havana edina prestolnica držav Latinske Amerike, v kateri ne srečate berača. Ministrstvo za zdravstvo je ustanovilo več centrov za otroke beračev in vsak posamezen primer zapuščenega otroka ali otroka siromašnih staršev je bil posamično proučen. V primeru, če se je otrok lotil beračenja zaradi tega, ker se zanj starši niso zmenili, so bili starši kaznovani. V primeru, če se je otrok lotil beračenja zaradi siromaštva staršev, je vlada poskrbela, da se vsej družini nudi pomoč do primerne zaposlitve družinskega očeta Bili so tudi primeri, ko se je lotil beračenja otrok propadlega obrtnika. V tem primeru je ministrstvo oskrbelo poglavarju družine — obrtniku potrebno orodje, da bi se mogel ponovno postaviti na noge in družino primerno vzdrževati. Na Kubi je kakih 12.000 družin, ki so na tak način in iz takšnih vzrokov dobile ali še dobivajo pomoč od ministrstva za zdravstvo. To je »novost* Castrove revolucije, kajti prej se za beraško otročad ni nihče zmenil. Tako otroci kot njih starši so životarili in tudi umirali, ne da bi se kdo »» to zmenil.
Lepota kubanskih letovišč je znana po vsem svetu. Sem so prej zahajali predvsem bogataši iz ZDA in od drugod, kaj. ti tu so bili petičnikom na razpolago igralnice in razkošni hoteli. Domače ljudstvo — razen redkih izbrancev — pa e bilo iz njih izločeno, v :olikor niso tu služili domači ali tuji gospodi. Danes so te krasne plaže odprte vsem Kubancem brez vsakršne diskriminacije, Poleg tega se je vlada lotila gradnje letnih po. čitniških hišic, v katerih more družina štirih članov prebiti na počitnicah 14 dni za 7 pe-sosov, kar je v naši valuti 42.000 lir.
Se in še je primerov, ki dokazujejo, koliko kubanska vlada skrbi za blagostanje kubanskega ljudstva, lansko leto so na Kubi zabeležili precejšnje povečanje pridelka koruze. Ker je bila letina izredna,
V soboto na stadionu „1. maj“
V soboto, 7. t. m. ob 20.30 bo v dvorani na stadionu cPrvI maj* nastopil znani Učiteljski pevski zbor Slovenije s sporedom najbolj znanih in priljubljenih zborovskih skladb. Okrog 70-članski zbor vodi dirigent Jož« Hanc. Ljubitelji petja, na zamudite Izreden užitekI
so posredovalci nudili proizvajalcem dva pesosa za cent, namesto tri, kot je bilo prejšnje leto. Hkrati so prekupčevalci že sklepali pogodbe za prodajo tako, da bi potrošnik moral, kljub dobri letini, plačati po 5 pesosov za cent, kot je plačal prejšnja leta ob slabši letini. Kmetje in farmarji bi bili zaradi tega prikrajšani^ in vsaka iniciativa za povečanje pridelka bi bila s tem zadušena, edaj je vlada posegla vmes in preprečila cgromne zaslužke, ki bi si jih nakopičili posredovalci. Zavod za agrarno reformo je sklenil prevzeti odkup koruze v lastno režijo in plačal proizvajalcem pt, 3 pesose za cent. Ker pa je delal z manjšimi režijskimi stroški in brez zaslužka, so potrošniki mogli kupiti koruzo po 3.65. Kot vidimo, so s tem zaslužili tako proizvajalci kot	potrošniki.
Nekaj podobnega	se je zgo-
dilo tudi s kavo. Tp je pripomoglo k stabilizaciji notranjega tržišča in k izboljšanju gmotnega stanja	kubanskega
podeželja.
Agrarna reforma in vloga delavskega razreda sta najbolj važna činitelja za industrijski napredek	dežele. Na
svojem zadnjem kongresu, ki so ga imeli proti koncu novembra lani, so delavci sklenili, da se bodo za 4 leta odpovedali 4 odstotkom svojih mezd v korist industrializacije dežele. Kuba je edina dežela v Latinski Ameriki, kjer so delavci bili pripravljeni sprejeti takšno žrtev, kajti za- I
vedajo se, da bo to vprav njim v prid. Hkrati pa je to dokaz predanosti delavskega razreda vladnim načrtom za industrializacijo dežele,
Tudi v drugih primerih so delavci pokazali svojo zrelost. Po padcu Batiste so mnogi bogataši pobegnili v tujino in svoja podjetja zapustili. V prvem obdobju revolucionarna vlada ni imela časa, da bi se pozanimala zg vsako posamezno podjetje, da bi vsaj imenovala direktorje. Tedaj se je našlo nekaj delavcev, ki so predlagali, da bi tovarne porušili in stroje uničili, s čimer da bi se maščevali nad pobeglimi lastniki. Toda treznejši delavci so se postavili temu po robu in take vročekrvneže prepričali, da je treba s proizvodnjo nadaljevati in, če ni drugih, jo sami voditi. In tako se je tudi zgodilo. V teh primerih so delavci sami prevzeli odgovornost nad podjetjem, kot na pr. v tovarni «Rayonera» v Matansasu, kjer so delavci vodili tovarno, dokler ni vlada postavila direktorja. Toda tudi sedaj direktor tega podjetja ni «klasični» direktor, pač pa sodeluje a sindikati in delavci tako pri izdelavi proizvodnih načrtov kot tudi pri drugih vprašanjih, ki so povezana z razvojem tovarne.
Nikakega dvoma ni, da gre kubanska revolucija naprej, kajti izvedlo jo je kubansko ljudstvo in jo nadaljuje — v lastnem interesu.
S. K.
da je prišlo v času bombardiranj Londona do pravcatih »epidemij* želodčnega čira z vsemi mogočimi komplikacijami, in sicer pri ljudeh, ki do tedaj niso imeli nikakih težav zaradi čira na želodcul
Znano je, da je pri ljudeh, ki imajo zelo odgovoren poklic in so pri delu zelo «eks-peditivni* čir na želodcu pogost pojav. Med te poklice spadajo predvsem kirurgi, avtobusni šoferji, politiki in novinarji. Tudi kava, alkohol in nepravilna prehrana imajo pri razvoju čira svoje delež.
Ciri na želodcu imajo svojsko obdobje bolečin, in sicer jesen in pomlad. To bolečinsko obdobje traja dva do tri tedne v obliki pritiska pod prsmi. Bolečine zginejo same po sebi, četudi bolnik ne jem. 1 je zdravil: jeseni in spomladi pa nastanejo ponovne bolečine, ko je bolnik že skoro pozabil na svojo bolezen. Ce ima bolnik čir ng dvanajstniku, se bolečine oglašajo ponoči, navadno med drugo in tretjo uro zjutraj.
Včasih pride tudi do krvavitev ali pa celo do tako imenovane perforacije (kjer nastane iz razjede prejeda). Obe ti komplikaciji sta za bolnika zelo nevarni in potrebna je takojšnja zdravniška intervencija. Cir na želodcu zdravimo predvsem z dieto ter z raznimi injekcijami (hormoni, vitamini, antiparasimpatični preparati). Dieta igra pri zdravljenju zelo važno vlogo. Jesti je treba po malem in pogosto, in sicer pet do šest obrokov na dan. Seveda se je pa treba zaradi načina diete posvetovati z zdravnikom.
Ce kirurg z operacijo odstrani čir, odstrani istočasno tudi določen del sluznice. Na ta način se zmanjša tudi količina soka, ki deluje na nastanek čira. V tem je smisel kirurškega posega. Po operaciji se stanje zboljšuje, bolnik pridobiva na teži in nima več bolečin.
Nastane vprašanje, kdaj in v katerih primerih je operacija umestna in potrebna? Takojšnja operacija je nujna pri krvavenju in pri sumu na per-foracijo. Nadalje se priporoča operacija pri tistih čirih, ki trajajo že več kot dve leti ter uporno kljubujejo vsakemu zdravljenju.
Isto velja tudi za čire, ki so sumljivi na rak.
Na splošno si moramo zapomniti, da je treba pri čiru v začetku vedno poskušati s konservativnim (se pravi ne-operativnim) zdravljenjem Ce najkasneje po treh letih ne pride do ozdravljenja, se mora bolnik podvreči operaciji. Operativni poseg v času antibiotikov, anestezije, dovršene tehnike in transfuzije ni več tvegan, saj je smrtnost zaradi operacije izredno majhna.
DR. S. B.
Nocoj v Verdiju
V zbirki tigra in delo> je Mladinska knjiga pripravila modelarjem — začetnikom opis in natančen načrt, dveh modelov letal, v skrbni izdelavi Jožeta Prhavca.
Poleg načrta za oba modela, ki je narisan na posebni poli, je tudi natančen opis obeh•
O «P-116-e» pravi avtor, da je to jadralni model, ki je zelo preprosto izdelan, spušča se z lahkoto in je primeren za spuščanje i pobočja.
Popolnim začetnikom, takim, ki do sedaj še nikoli niso sestavljali modelov, priporoča avtor, da naj najprej izdelajo jadralni model in šele potem gumenjak. Kajti s tem se bodo seznanili z vsem, kar mora modelar-začetnik vedeti pri sestavljanju modelov. Poleg natančnega opisovanja snovi in potrebščin, ki so za uspeh potrebna, so v brošuri tudi navodila, kako se izdelajo posamezni deli modela in kako ga je treba spuščati. Kosi so iz-večine smrekovega lesa, a tudi lipov les se pri tem modelu delno rabi. Nazadnje opozarja pisec še na napake ob spuščanju in kako jih je moč odpraviti.
Prav tako skrbno je opisan Gumenjak «P-115». Ta model se razlikuje od jadralnega po «motorju». *Motor» je obroček iz gumijastega traku. In tudi pri tem modelu navaja, kaj je treba storiti, če model ne leti tako kot bi želeli.
Ta model je zelo lahek In ga moremo spuščati tudi v večjih zaprtih prostorih, na prostem pa le v mirnem vremenu.
Ljubitelji te vrste športa, ki ji hmed mladino ne manjka, naj se podvizajo v Tržaško knjigarno, kjer morejo to Prhavcevo brošuro kupiti S sestavljanjem takih modelov in podobnega, se mlad človek igraje privadi na resno delo■ In kolikšno je zadoščenje za mladega modelarja, ko opazuje svoj izdelek v letu!
S. A.
»■■■»■■■■■■MU.......    Humom...........................................      min
Obleke in klobuki
1	Potne	torb
kovčki za poletno sezono
Dirigent Mario Rossi, ki bo vodil nocojšnji koncert v gledališču »Verdi*, Je sedaj umetniški ravnatelj orkestra RAI v Turinu. Številne so njegove turneje po vseh večjih glasbenih središčih številnih evropskih držav. Večkrat je vodil na turneje tudi orkester »Florentinskega glasbenega maja* ter italijanskega radia. Kot solist bo na koncertu nastopil pianist Sergio Per-ticaroli iz Rima. L. 1950 Je bil prvi na mednarodnem natečaju v Ženevi in 1. 1955 absolutni zmagovalec za nagrado aFerruccio Busonm. Za seboj ima že lepo število koncertov
Koristna knjiga:
Za mlade
modelarje
iz usnja
Modne novosti so zelo pogosto tako muhave in ekstravagantne, da je le malo žensk, ki bi imele toliko poguma, da
poslena ter je zaradi tega sko-rajda primorana, da prilagodi >voj0 garderobo hitremu tempu življenja, so modni ustvar-
si jih nabavijo, kje žele, da jalci pripravili vrsto oblek, jih nosijo (tukaj seveda ne plaščev in klobukov, ki naj upoštevamo tistih milijonark moderni ženi najbolje služijo, in milijarderk, ki si iz dol- Predvsem gre za čisto šport-gega časa privoščijo marši- ne modele, ki jih je pa motaj). Vendar je prav gotovo vsaka ženska radovedna, kaj je novega, oziroma kaj so si modni ustvarjalci izmislili, da bi žensko polepšali.
Evo vam nekaj novosti, ki jih verjetno ne boste uporabile, ki pa vendarle predstavljajo najnovejše «iznajdbe» modnih ustvarjalcev. Ker je žena danes zelo pogosto za-
il ntiici u i i vi ('vizij n
__________ Četrtek,	5.	mufa	1900	__________
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za zsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Michele Corino in njegovi solisti; 13.30 Parada orkestrov; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Franc Orožen; »Matematika in drugo*; 18.10 Koncert pianistke Lee Cartaino Silvestri; 18.25 Saksofonist Parke, pevka Con-nor in orkester Gieason; 19.00 S. Rudolf: »Vojna poseže v znanost* 19.30 Motivi raznih narodov; 20.00 Šport; 20.30 Domače in tuje popevke; 21.00 Maks Sah: »Pohod tisočerih*; 21.15 Orkester Tržaške filharmonije; 21.45 Iz sodobne književnosti: »Goise Rimanelli: O-brt prevejanca*, ocena Josip Tavčar; 22.40 Majda Sepe in Polonca Lesjak; 23.00 Klasiki Italijanskega Jazza; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
12.10 «Tretja stran*; 12.45 »Dogodek tedna«; 14.15 Kot ju-ke-box; 14.55 »Zgodovina in legenda o tržaških trgih in u-licah*; 15.05 Carlo Pecchiori in njegov orkester; 15.30 Trio Tržaškega jazzovskega krožka.
Koper
7.15 Olasba za dobro Jutro;
11.00 Otroški kotiček; 11.30 I. Barkanovič »Prva sarajevska suita*; 11.45 Naša žena; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: »Kdaj in kako namakamo*; 13.45 Operetne melodije; 14.00 Galsba po željah; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40 Prenos RL; 16.00 Ritmi in pesmi; 16.30 Literarna oddaja; 16.50 Trije Monteverdijev! madrigali;
17.00 Robert Del Gado in Richard Santos; 17.30 Operne skladbe; 18.00 Prenos RL; 19.00
Zabavne melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Billy May; 22.35 Glasba za lahJJo
noč.
Nacionalni program
11.00 Radijska šoia; 11.35 Komorna glasba:	Bach, VVeber;
12.00 Neposreden prenos poroke princese Margaret; 12.30 V operenem gledališču; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za najmlajše; 16.30 Program za gospodinje; 16.45 M. Stearns »Nove smeri jazza*; 17.40 Ameriška glasba XVIII. stoletja; 18.30 A. Foschini »Sir*; P.M. Toesca:	«Veliki teksti risorgimenta*; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Vredno si jih .le ogledati; 21.00 Simfonični koncert; Scarlattijeve skladbe; 23.20 Angelini in njegov orkester.
II. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 »Miss Pepelka*; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 »Severnica* — moda: 14.45 Pojb: Bon-figlioli, Christian, Negroni;
16.00 Miniaturni koncert z baritonom Andreom M;neom; 16.20 Panorama pesmi; 17.00 Sest glasov in esem instrumentov;
17.30 Oder za mlade: 18.35 Jazzovski koncert; 20.30 »Gran ga-la» z Delio Scala: 21.45 Novi talenti; 22.15 Dokumentarij: »Tišina na odru*
III. program
17.00 Koncert orkestra na pihala: Beethoven, Berlioz, Flot-huis; 18.00 Subjektivna pravica; 18.30 19.00 «Peter Veliki*;
19.30 Marenzljevi madrigali;
20.00 Vsakovečemi koncert. Liszt, Glazunov in Bloh; 21.30 Faulkner o samem sebi; 22.40 Gledališki pregled; 23.10 Dve Bartokovi -kiadbi
Slovenija
8.05 Od tu in tam; 8.35 Ljub-
ljanski komorni zbor; 8.55 Radijska šola; 9.25 Porpuri za zabavo; 10.10 Tri uverture — G.
Rossini, F. Mendelssohn, A. Dvorak; 10.40 Pet minut za no-no pesmico; 11.00 Ali vam u-gaja? U.35 Samospevi Josipa Hatzeja in Ivana Zajca; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.15 Inž. Pelikan: Sušenje In spravilo krme; 12.25 Iz oper V. Bellinija; 13.30 Pojo in igrajo Zadovoljni Kranjci; 13.50 Majhni zabavni ansambli; 14.15 W. A. Mozart: Koncert za rog in orkester; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Robert Schumann: Fantazija op. 17; 16.30 popevke se vrstijo; 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Vo-kalno-instrumentaina suita Herberta Svetela; 17.30 Plesni zvoki velikih mest; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Basist Zdravko Kovač; 18.45 F. Druškovič: O	prometu; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45 Dunajski valčki; 21.00 Vrhnika — prečudni kraj; 21.40 Komorni interni ezzo; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Orkester Slovenske filharmonije.
Ital. televizija
10.00—13.00 Poroka princese	Margaret; 13.30 TV-šola:
»Zgodovina in državljanska vzgoja*, »Znanstvena opažanja*, «Glasba in zborovsko petje*; 16.05 Športni dogodek; 17.00 TV za mladino: Tretje nadaljevanje »Malega lorda* po Istoimenskem romanu; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 TV-pošta: 19.45 Pod-vodni ribolov; 20.35 TV-dnev-nik; 21.00 Gogoljev «Revizor».
Jug. televizija
20.00 »Nebotičnik ponoči* — prenos zabavnoreklamne oddaje iz zagrebškega nebotičnika.
goče le z majhnimi dodatki spremeniti v elegantne popoldanske obleke. Športni kroj seveda ni nobena novost in o tem vam tokrat nočemo govoriti. Bolj vas bo verjetno zanimalo, . iz česa naj bi bile te praktične obleke za avto, službo in kratko potovanje, izdelane. Modni ustvarjalci sc se tokrat odločili kar za usnje. In tukaj ne gre za kakšno kožo antilope, iz katere so letos tako v modi plašči oziroma jopice, temveč za usnje, iz katerega izdelujejo sicer rokavice in večerne čevlje.
Takšne usnjene obleke so po mnenju modnih ustvarjal-
cev zelo praktične ter so se zato odločili, da morajo biti iz temnega na primer iz tem-nosivega, temnorjavega, včasih Pa tudi iz črnega usnja.
Tej novi modi so seveda prilagodili tudi klobuke, ki so prav tako iz usnja, le da so ti lahko svetlejše barve.
Pravijo, da so takšne obleke večne, da se ne mečkajo in da so sploh za službo, šport in potovanje izredno udobne. Radovedne smo, kako se bodo usnjene obleke obnesle sedaj, ko bo nastopila prva pomladna vročina ter nas bodo začeli sončni žarki končno vendarle ogrevati.
In ker je pomlad najprimernejši čas za izlete in kraj-ša potovanja, so modni ustvar. jalci povedali svoje tudi glede potnih torbic in kovčkov. Predvsem morajo biti potne torbice zelo velike in sicer tako, da spravimo vanje skoraj vse, kar potrebujemo za eno, dvo in celo tridnevno potovanje. Razen torbic nam predlagajo še zelo udobne kovčke, ki so razdeljeni v več predalov in v katere lahko spravimo obleko in perilo tako, da se med potjo prav nič ne zmečka Takšni kovčki nam bodo služili kjerkoli in v primeru potrebe tudi za omaro.
Ne pozabimo seveda, da nova moda ne izključuje raznih ogrlic in drugih okraskov, ki so postali že nenadomestni del vsake ženske garderobe. Ce zmoremo — pravijo — si omislimo takšnih ogrlic in okraskov v čim večjem ste-vilu. Bolj bodo te ogrlice pisane, bolj bo prišla do izraza enostavna linija obleke in še bolj bo poudarjena eleganca ženske, ki jih bo nosila.
h
JSi moja krivda, saj sem trikrat zatrobila
PRIMORSKI DNEVNIK
— "i —
5. maja 19"0
jo, da bo okrog 200 milijonov lir izdatkov, kar pa bo pp drugi strani pomenilo s časom prihranek, saj bodo lahko premestili razne uradnike matičnega oddelka v druge oddelke, kjer primanjkuje o-sebja. Na občini se namreč kljub velikemu številu uradnikov dogaja, da jih je ponekod preveč, ponekod pa premalo, kar pomeni, da niso smotrno razpodeljeni.
Naprave v matičnem uradu so zadnjič nekoliko prenovili leta 1951 ter uvedlj kovinske «klasifikatorje», ki pa so spričo naglega razvoja postali zastareli. Naprave za zbiranje dokumentov, ki delujejo vertikalno, niso več pripravne za kartoteko, ki jo uporabljajo za sezname družin, med-
lem kartotečnem iti naznačen na-ki ga namerava Listi morajo bi-oštevilčeni in vi-bnim žigom regi-3a. 3. Na listih inačeni vsi podat-ivaliteia in koli-
ski o tonio
ob prihodu v d dala, da je 2. t padla s stola v vanju, pri čem« dovala desno n so mnenja, da stegnenico.
RADIO TREVISAN
Ut S. NICOtO, 21 - Ta 24-011
Goriško-beneški dnevnik
Protest notranjih komisij
Hudo nasprotovanje napovedanim odpustom 100 gradbenih delavcev
To je eden izmed ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih v CRDA
Sporočilo Intersinda, da na- kar je v nasprotju z zagoto-
merava ravnateljstvo CRDA 23. maja odpustiti 100 gradbenih delavcev, je povzročilo med prebivalstvom Tržiča in okolice zelo hudo nezadovoljstvo. Notranje komisije so poslale vsem senatorjem in poslancem iz Gorice, Vidma,
Belluna in Trsta ter ministru za državne udeležbe Ferrariju Aggradiju pismo, v katerem protestirajo proti napovedanemu odpustu, ker je v nasprotju z izjavami ministra za državne udeležbe lanskega septembra v Trstu in v Tržiču. Notranje komisije zahtevajo v imenu vseh delavcev posredovanje ministra Ferra-rija-Aggradija, da se odpusti prekličejo.
Ukrep v zvezi z dramatičnim stanjem v ladjedelnici je posledica politike, ki se vodi že več let, da bi znižali število zaposlenih delavcev,
liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniniiiii«
Padec kolesarke ko se je peljala z Oslavja
V civilno bolnišnico se je včeraj ob 8. uri pripeljala z nekim zasebnim avtomobilom 50-1 etn a Klara Prinčič, por.
Komavli z Oslavja št. 11. Zena je zjutraj nameravala s kolesom v mesto, toda na ovinku pri spomeniku na Oslavju ji je dinamo zašel med prednje kolo. V bolnišnici se bo morala zaradi številnih ran po obrazu, rokah in nogah zdraviti 6 dni.
IlluillllilllulllilillIllIlllltlliiiiliiiiliiilililluiiniifiiiiiiilillliiililliliHmillllltlllilMnliiiiiiiiiininillllllllliiiitiillilliiiiiifiitiiiiiitiiiiiiniifilllltil
vili vidnih predstavnikov, da do odpustov ne bo prišlo.
Vprašanje je našlo svoje mesto tudi v občinskem svetu v Tržiču, kjer je skupina levičarskih svetovalcev zahtevala od župana, naj se na prihodnji seji občinskega sveta v petek 6. tnaia razpravlja o namerah ravnateljstva CRDA in naj se sprejmejo potrebni ukrepi za preklic ravnateljske odločitve.
Menični protesti
Po podatkih trgovinske zbornice za prvo polovico meseca aprila so v naši pokrajini zabeležili naslednje menične proteste:
Kapriva 2, Krmin 33, Doberdob 10, Dolenje 3, Foglian 3, Gorica 500, Gradiška 40, Gradež 56, Marian 6, Tržič 202, Moša ”, Romans 5, Ronke 61, Zagraj 15, Škocjan 18, Steverjan 2, St. Lovrenc 2, S. Pier DTsonzo 6, Sovodnje 1, Staranzan 13, Turjak 1 ter Villesse 1.
Dve lažji nesreči
Po stopnicah je včeraj ob 19.30 padla na svojem domu v Ul. D’Annunzio 15 Marija Pertot stara 61 let. Potolkla se je po temenu in po desni roki. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v Ul. Vittorio Veneto.
Ob 16. uri se je s kolesom prevrnil in se udaril v glavo in v levo nogo 18-letni Orlando Vacisini iz Ul. Colombo 25. Tudi njega so z rešilnim avtomobilom odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 19 stopinj ob 13.30, najnižja 4 stopinje ob 4 zjutraj. Vlage 57 odstotkov.
Za Jurija Uršiča spet nov pokal
Goriški kolesar Jurij Uršič je v nedeljo obogatil svojo zbirko z novim pokalom, ki si ga je priboril z zmago v kolesarski dirki po goriški pokrajini, ki jo je organiziral Do-polavoro v Štražicah. Uršič je tekmoval za tržaško društvo Bartali - Rovis. Največ naskoka pred ostalimi tekmovalci si je pridobil z vožnjo v Števen jan in nazaj, 77 km dolgo progo je prevozil v dveh urah s povprečno brzino 38,500 km na uro. Mernbo je prišel 3 mi n-ute in 10 sekund za njim in zasedel drugo mesto. V ekipni razvrstitvi je društvo Bartali - Rovis prav tako zasedlo drugo mesto zaradi dobrega plasmaja petih članov ekipe,
—«»------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68.
iiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMMiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiium
Blagovna izmenjava v marcu
Izdali 18 uvoznih in 51 izvoznih dovoljenj
Izvozili smo televizijske prenosnike v vrednosti 6 milijonov lir
Na podlagi videmskega spo-|obrtnic so uvozili naslednje razuma o blagovni izmenjavi | blago; govejo živino za zakol
so v mesecu marcu izdali 18 dovoljenj ja uvoz blaga v skupni vrednosti 31.013.700 lir; z dovoljenjem carine pa so uvozili za 60.050.812 lir blaga. Izdanih je biio nadalje še 51 izvoznih dovoljenj v vrednosti 65.136.261 lir. Na podlagi
Televizija se vedno bolj uveljavlja
V občini Gorita smo imeli lansko leto 1437_
Priprave za namestitev prenosnika TV na Sv. gori
Po izjavah pomočnika direktorja Radio televizije Liubliana Lada Poharja bodo predvidoma v tem mesecu namestili na Sveti gori — Skalnici televizijski prenosnik, ki so ga kupili v Italiji, da bi zboljšali prenose televizijskega programa za goriški del Primorske. Prenosnik bodo namestili tudi nekje v bližini Anhovega. Z izpopolnitvijo televizijske mreže bodo lahko sprejemali jugoslovanski televizijski program vsi tisti lastniki televizorjev, ki imajo an-teni> v mrtvih kotih in utegnejo sprejeti na ekran samo medle slike in slabe tone.
V okviru izpopolnjevanja jugoslovanske	televizijske
službe spada tudi namestitev televizijskega stolpa na Nanosu, ki naj bi omogočil prenos programa po vsej primorski. S tem v zvezi je RTV že poslala občini Ajdovščina pismo, v katerem jo prosi, naj določi najprimernejšo lokacijo za namestitev aparature. Kakor vidimo, se v zahodni Sloveniji (zelo naglo se podobni načrti izvajajo tudi v ostalih krajih Slovenije in Jugoslavije) zelo temeljito pripravljajo na redne oddaje jugoslovanske televizije. Pred dnevi je bila ekipa RTV iz Ljubljane v Novi Gorici, kjer je snemala prizore o obmejnem prometu za oddajo z naslovom »Dobra soseščina#, pri kateri je sodeloval časnikar Marijan Drobež; v njej se poudarja zbližanje med dvema sosednima državama in korist, ki jo videmski sporazum prinaša tukajšnjim krajem
Televizija je v Gorici postala ena izmed nenadomestljivih zabav. Najbrž ne pretiravamo, če si upamo trditi, da presedi več ljudi pred televizorji kot pred filmskimi platni. Do takšnega zaključka smo prišli po ogledu nekate-r.u javnih lokalov, kjer je bilo precejšnji del večerov polno gledalcev, čeprav programi sploh niso na primerni višini. S to soboto se bo poslovil od svojih gledalcev tudi «Musichiere», ki ga pri vsej povprečnosti imajo za najboljšo televizijsko rubriko, toda izdelovalci programov že pripravljajo nove rubrike (med njimi, se zdi, bo najbolj posrečena tista, v kateri bodo prikazovali klasike humorja), da bi se zanimanje za TV ne zmanjšalo.
Goriška občina je po številu televizijskih naročnikov nekoliko nad državnim povprečjem, ki znaša 32 televi. zorjev na tisoč oseb; pri nas imamo namreč 1J37 aparatov ali 34 na 1000 oseb. Kot za toliko drugih stvari ima Milan tudi za število televizorjev prvo mesto (108), na drugem mestu je Rim (92), sledijo Genova in Neapelj (68), Trst (53) itd.
Goriška pokrajina je poleg
(14.550.000 lir,) konje za zakol in za delo (12.000.000), goveje meso (3.000.000), svinjsko meso (300.000), gnjati (265.000), apno (780.000) ter razne kristalne izdelke (118.700).
Z dovoljenjem carine So u-vozili: kokošja jajca (2.569.590), ribja jajca (56.000), sadne sokove (102.000), kraški kamen (1.091.077), les za kurjavo
(18.954.000), tramove (240.790), žagan les (435.166), lesni polizdelek (5.598.499), žagan na pel obdelan les (14.191.740), bukove izdelke (1.254.674), čipke (4.145,465), furnir
(2.550.000), lesne izdelke (371.692).
Z obrnicami so izvozili: tkanine (1.766.000),' tehnični filtri (6.386.000), pnevmatike (1.131.290), električni material (8.584.110), Kolesa in nadomestne dele (10.681.500), nadomestne dele za vozila (6.223.200), oblačila (6.922.660), razna semena U22.000), šivalne stroje (372.000), upogljive cevi (3. 228.650), steklene izdelke (3.037.486), televizijske prenosnike (6.095.112), špice za dežnike (720.000), fotografski material (1.666.000), otroške igrače (1.957.000), razne izdelke (797.000).
 «»--------
Kolesarska tekma
po slovenskih vaseh
V nedeljo popoldne bo 14.30 bo Dopolavoro tovarne Safog organiziral kolesarsko dirko v počastitev Sv. Gotarda v Marianu. Tekmovalna proga bo speljana po naslednjih vaseh: Marian, Angoris, Krmin, Capriva, Moša, Ločnik, Mad-donina, Podgora, Grojna, Steverjan, Oslavje, Pevma, Podgora, Fara, Gradiška, Marian.  <*-----------------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Jack, lo squar-tatore#, L. Petterson, E. Byr. ne, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
VERDI. 17.00:	»Hudičev uče-
nec#, L. Olivier, K. Douglas, B. Lancaster.
VITTORIA. 17.00: »Prikazni z atomskih skal#, F. Tucker, J. Jennifer.
CENTRALE. 17.15: «Caterina Sforza — levinja iz Romanje#, V. Lisi. R. Risso. MODERNO. 17.00:	«Princesa
Sissi#, R. Schneider.
tržaške edina, kjer je mogoče sprejemati dva programa, to je jugoslovanskega in italijanskega. Dokler ni pričela delovati jugoslovanska televizija, smo imeli v naših krajih vodoravne antene. S pojavom televizije v sosedni državi so morali goriški lastniki televizorjev zamenjati vodoravne antene z navpičnimi, ki sprejemajo valove prenosnika na Vrhu. Velika večina lastnikov aparatov je obdržala obe anteni, da bi lahko sprejemala dva programa. Kazno je, da bodo v kratkem lahko spreje-
mali jugoslovanski program tudi lastniki televizorjev v mestnem središču, ki je zaradi lokacije za gradom v mrtvem kotu.
V ostalih krajih pokrajine se jugoslovanski program že sedaj zadovoljivo sprejema. Slika, ki jo objavljamo, je bila napravljena pred nekaj meseci v »privilegiranem# delu mesta in kaže napovedovalca beograjskega študija. Zelo dober je sprejem v Pev-mi, na Oslavju, v Steverjanu, Standrežu, Sovodnjah, pa tudi na Krasu.
Podatki trgovinske zbornice za marec
Napredek industrijske proizvodnje Naraščanje življenjskih stroškov
V enem letu indeks življenjskih stroškov narastel za 3,9 odst. - Marca je bilo 90.575 zaposlenih in 13.940 brezposelnih
Napovedovalec beograjskega studia, kakor so ga videli goriški televizijski gledalci
Seja pokrajinskega odbora
S filmi bodo zdravili in zabavali
V umobolnici bodo namestili nove ogrevalne naprave
Na seji pokrajinskega odbo. ra, ki je bila v torek pod predsedstvom odv. Culota, so najprej razpravljali o pomoči umobolnim in nezakonskim ctrokom, za katere skrbi ustanova, potem pa so pričeli se-
stavljati načrt za organizacijo počitniških kolonij pri morju in v hribih za otroke, ki so v pokrajinskih zavodih. Ker so »e stroški Za kolonije povečali, je na predlog odbornika Kabrizija odbor sklenil dopla-
V Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13, go-
stuje v nedeljo 8. maja ob 17. uri
učiteljski pevski zbor Slovenije
«EMIL ADAMIČ»
Zbor, ki je sestavljen iz 70 članov, bo goriškemu občinstvu predstavil nekaj narodnih in umetnih pesmi. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 ter v kavarni Bratuš. Sedeži 400 in 300 lir; stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir.
V ponedeljek 9, maja >b 20. uri bo zbor nastopil v gle-
dališču Excelslor v Ronkah.
čati 3.000 lir za vsakega gluhonemega, ki bo na počitnicah v trimesečju april-junij.
Glede javnih del naj omenimo popravilo vojašnice karabinjerjev v Pierisu ter izplačilo 1,4 milijona za namestitev novih radiatorjev iz litega železa v umobolnici. Odbornik dr. Polesi je sporočil, da je umobolnica pred dnevi prejela kinoaparaturo in da bodo v kratkem pričeli predvajati filme, ki naj bi bolnike zabavali in zdravili obenem. Ustanova je poleg tega dovolila nakup dveh televizorjev po 21 paicev.
Večidel seje so posvetili proučitvi važnih javnih del tako s področja prometa kakor tudi šolskih gradenj. Pobrigali so se za nakup opreme nove dvorane pokrajinskega sveta in uradov, kajti gradnja tega objekta se naglo zaključuje.
Tržaška trgovinska zbornica j« objavila podatke o gospodarskem in socialnem položaju Trsta v mesecu marcu letošnje, ga leta. Iz podatkov je razvidno, da se je nadaljevala ugodnejša konjunktura v večini gospodarskih sektorjev, kar zlasti velja za pomorski pristaniški promet, ki je ponovno zabeležil rekordne številke.
Zadovoljiv je bil obseg industrijske proizvodnje in je dosegel ustrezajoči indeks v marcu 167,3, medtem ko je znašal v februarju 160,5 in v marcu 1959. leta 159,5.
V obratih ILVA so marca proizvedli 14.611 ton litega železa, 4332 ton jekla in 3518 ton jeklenih plošč. V primerjavi s februarjem se je za 13,8 odst. povečala proizvodnja l-itega železa in za 23,5 odst. jekla, za 26,7 odst. pa se je znižala proizvodnja jeklenih plošč. V prvem tromesečju so v ILVA proizvedli 41.153 ton surovega železa, 11.934 ton jekla in 11.815 ton jeklenih plošč. Proizvodnja se je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečala za 6,2 odst. pri surovem železu, za 9,6 odst. pri jeklu in za 4,3 'odst. pri jeklenih ploščah.
Ti okvirni podatki podrobneje ne opisujejo proizvodnje lad. jedel-niške industrije, vendar je že iz podatkov ILVA razvidno, da prihaja na tem polju postopoma do zastoja, saj se je znižala samo proizvodnja jeklenih plošč, ki jih v veliki večini porabijo za gradnjo ladij.
Indeks življenjskih stroškov tudi v letošnjem letu sicer počasi, toda stalno narašča. Ta indeks računajo na osnovi leta 1938, ki služi kot osnova. Po tem indeksu so življenjski stroški dosegli marca 65,58, 'medtem ko so znašali februarja 65,53 in marca 1959 63,11. V
  ............
V ladjedelnici CRDA v Tržiču
Izročitev pakistanske petrolejske ladje
Včeraj dopoldne so v ladjedelnici CRDA v Tržiču izročili Pakistanu obrežno petrolejsko ladjo »^ttocks, ki ima 790 ton. Ladjo so zgradili v okviru a-meriške vojaške pomoči in jo je najprej naročila NATO za Holandsko, kasneje pa so jo dodelili Pakistanu. Splavili so jo 26. marca.
primerjavi z lanskim letom se je torej indeks življenjskih stroškov povečal za 3,9 odst.
Potrošnja raznega blaga, ka. terega prodajo iz raznih razlogov uradno nadzorujejo, se je v večini povečala, pa čeprav to ne velja prav za vse vrste blaga. Na celotnem tržaškem področju so taiko prodal-i marca 37.004 Ikg tobaka in 9 odst. več kot februarja ali istočasno tudi 5,6 odst. manj kot marca lanskega leta. V prvem tromesečju so prodali 101.670 kg tobačnih izdelkov, medtem ko so jih lani 108.481 ali za 6,3 adfst. več. Soli so prodali marca 2029 stotov ali 7,6 odst. več kot marca 1959, v prvih treh mesecih pa je znašala potrošnja soli 5959 stotov in se je povečala za 9,5 od9t.
Povečala se je tudi potrošnja mesa v tržaški občini, kjer so marca potrošili 11.184 stotov mesa ali 13,8 odst. več kot lani. Potrošnja prvih treh mesecev je dosegla 33.267 stotov, medtem ko je znašala v razdobju januar-marec 1959 le 27.841 stotov in je bila torej za 19,5 odst. nižja kot je sedaj.
Rib mehkužcev in rakov so Tržačani pokupili marca 2538 stotov, v prvem tromesečju pa 6151 stotov ali 13,2 odst. manj kot v istem lanskem razdobju.
Marca so pripeljali na tržaški trg s sadjem in zelenjavo na debelo 21.391 stotov zelenjave in krompirja in 16.742 stotov sadja (marec 1959: 20.407, stotov odnosno 18.701 stot). V prvem tromesečju so pripeljali 62.797 stotov zelenjave in 48.113 stotov sadja.
Značilni so tudi podatki o številu zaposlenih in o brezposelnosti. Marca so tako zabeležili na celotnem tržaškem področju 90.575 v delovnem razmerju zaposlenih oseb, med-in marca 1959. leta 89.146. tem ko so jih februarja 89.849 Brezposelnih pa je bilo 13.940, medtem ko jih je bilo februarja 13.916 in marca 1959. leta 15.167.
 «»——
Nezgodi na delu
Včeraj ob 12.30 so na sprejemnem oddelku splošne bolnišnice nudili prvo pomoč 20 let stari Mirelli Zovich iz Ul. Fonziana 5. Zdravnik ji je ugotovil opekline prve in druge stopnje na desni nogi o-zdravljive v desetih dneh. Zo-vicheva, ki je v bolnišnico prispela z avtom Rdečega križa, je povedala, da se je o-pekla okoli 11. ure v kuhinji otroške bolnišnice v Ul. del-
1’Istria 65. Ko je hotela preliti vrelo vodo iz ene posode v drugo, ji je curek kropa opekei nogo.
Popoldne pa so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 17 let starega Libera Marchesicha od S.M.M. Sp. 1394. Tudi njemu so zdravniki ugotovili opekline prve in druge stopnje, in sicer na levi roki, tako da bo za okrevanje potreboval od 8 do 15 dni. Marchesicha je v bolnišnico spremil njegov delodajalec Giuseppe Stanchich, inštalater, Ki je povedal, da je skupno z Marcnesichem delal v nekem stanovanju v Ul. S. Giacomo in monte, kjer so v kopalnici popravljali cevi. Pri tem pa je iz neke cevi brizgnil curek vroče vode in oparil Marchesicha na levi roki.
 «»--------
Prijavljeni tatvini
Predvčerajšnjim je 29 let stari Giorgio Zoratto iz Ul. Frausin 19 prijavil na policijskem komisariatu v Ul. Ca-prin tatvino motorja «Mival» z evidenčno tablico TS 16357. Zoratto je povedal, da je motor pustil ponoči na Trgu Sv. Jakoba.
Tatvino torbice z 10.000 lirami gotovine pa je prijavila 25 let stara Fiorella Faidiga iz Ul. dello Scoglio 171. Okra-denka je povedala, da je pustila torbico dne 24. aprila na nekem zidu v bližini nove univerze. Policija je v obeh primerih uvedla preiskavo.
Bankovci s fašističnim snopom
Citatelj nam je prinesel v uredništvo bankovec za 500 lir, ki ga je dobil v neki trgovini. Sele kasneje se je zavedel, da je na bankovcu vtisnjen fašistični snop in da kljub temu nemoteno kroži iz roke v roko. Pozanimali smo se, da ne bi bil to morda osamljen primer. Toda dognali smo, da so še druge osebe dobile v raznih trgovinah podobne 500-lirske bankovce, kar nas je prepričalo, da ne gre za osamljen primer.
Ni nobena skrivnost, da fašistični sanjači skušajo na vse načine obujati spomin na pretekle »zlate# čase. Kot vidimo na gornji sliki, so si sedaj domislili tudi širjenje znakov premaganega zločinskega režima tudi preko denarnih bankovcev z vtisnjenim fašističnim snopom.
Sedaj se nam nujno P«® lja vprašanje, kako da
ni še ničesar nost o kroženju teh ^ nih bankovcev, ki bi 1
še ničesar opozoriia^^ kroženju
ralo zakladno ministrstvo glasiti za neveljavne- ^ y tega pa nismo še sU .^-stidnih policija koga °°	. -n ga
razpečevalcev ustavua . prijavila sodišču z ^ apologije fašizma ® nja državne valute. tegi Upajmo, da bo °bJ. sno-bankovca s fašističnim ^ pom kaj koristila in .. ju pristojne policijske o kreni. zakladno ministrstvo li vse potrebno, da pri-storilce in da iih koVce * merno kaznujejo, na obtokU fašističnim snopom v,,jtalia» pa bi morala »Banca p0. vzeti iz prometa, *«*, g ve-pačeni ne morejo biti 1 javni.
V jeseni preselitev v nove prostore
Načrti in predlogi za prenovite* raznih naprav matičnega urojg
Mehanizirali bodo ves postopek zbiranja in izdajanja potrdil in dokun^fL
tem ko so še dobre n v0jo'
ki zbirajo dokunae bljaj? ravno in ki	Lri	v<>“
za kartoteko, v k„eZiiikev; jo evidenco P°®a. poP°* Toda če bi izvedli te mehanizacijo zbiram ^ podajanja dokumento , ^pristale tudi te poslednj
Milano
Jeseni bodo po dolgem času le dokončali novo občinsko poslopje, ki je povzročilo toliko hrupa in komentarjev zlasti v zvezi s palačo Costanzi. Sicer so ugotovili, da bo to poslopje v marsičem pomanjkljivo, saj bo med drugim razpolagalo samo z enim vhodom, zaradi česar bo zlasti zjutraj, ko prihajajo uradniki na delo, in opoldne, ko odhajajo, nastala pred poslopjem velika gneča. Toda to omenjeno le mimogrede. Važno je pri tem, da se bodo v novo poslopje vselili vsi matični uradi in odseki, ki so s temi uradi povezani. Ti uradi so bili sedaj namreč v neprimernih prostorih in tudi zelo od rok za vse občane razen tistih, ki stanuje v njihovi bližini. Sedaj pa bodo sredi mesta in
•miiiiiiiiiiiiiiimMmmiiiiiiimimiHiiiHiiiiiimnniiiiiiiiiiiiHiiiinimmimitiitiitiiiiimiiimnvmiiiiiiHiiiHuuiiMiiiHitmiiHiiimnHHiiimui
Iz koprskega okraja
Letošnje praznovanje 1. maja v znamenju gospodarskih uspehov
Prebivalci koprskega okraja so letos proslavljali 1. maj v znamenju velikih gospodarskih uspehov. V Kopru so razstavili številne grafikone, ki prikazujejo vsestranski gospodarski razvoj okraja v štirih letih. Med drugim smo lahko prebrali, da se je narodni dohodek na prebivalca povečal v štirih letih za skoraj 100 odstotkov (leta 1956 je znašal 125.000 din na prebivalca, leta 1960 pa že 225.000 din). Število zaposlenih pa se je v štirih letih povečalo za 4000, tako da je zdaj zaposlenih v okraju blizu 10.00 ljudi. Na grafikonih je nadalje prikazan velik razvoj nekaterih panog, zlasti cestnega in pomorskega prometa, kovinske, lesne in živilske industrije ter trgovine. Skladno z gospodarskim razvojem se je povečala tudi življenjska raven prebivalstva. Dohodki prebivalstva so skoraj za 100 odstotkov višji kot pred štirimi leti.
Osrednja proslava 1. maja je bila v soboto zvečer v koprskem gledališču. V popolnoma nabiti dvorani gta govorila o pomenu praznika sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Kopru Albert Jakopič-Kajtimir in predstavnik italijanske manjšine Leo Fusilli. V umetniškem programu je sodeloval akademski pevski zbor »Tone Tomšič* iz Ljubljane.
Posebno lepo so praznovali 1. maj tudi v Izoli, Postojni in Piranu. V Izoli so organizirali prvomajski sprevod delovnih kolektivov Delamarisa, Mehanotehnike, Ribe in drugih podjetij ter članov športnih m drugih organizacij. Udeleženci sprevoda so se zbrali na Trgu Ljudske armade, kjer je govoril podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič. Podobni zborovanji 3ta bili tudi v Postojni in Piranu. V Postojni je govoril predsednik OLO Albin Dujc, v Piranu pa predsednik piranske občine Davorin Ferligoj.
1. maj so proslavljali tudi v številnih delovnih kolektivih podjetij in ustanov. Na proslavah je bilo govora zlasti o desetletnici delavskega upravljanja v FLRJ.
Med prvomajskimi prazniki smo opazili kljub slabemu vremenu velik dotok gostov. Na dan 1. maja je pripeljalo in odpeljalo s koprske avtobusne postaje 130 avtobusov nad 10.000 potnikov.
 «»-------
Sporočilo Finančnega nadzorništva podjetjem
Finančno nadzorništvo sporoča, da je ministrstvo za finance z okrožnico št. 24 od 12. aprila 1960 ugodilo predlogom številnih industrijskih in trgovinskih podjetij in da je odredilo, da se lahko od dneva veljavnosti okrožnice uporabljajo brez posebnega dovoljenja tudi knjigovodske kartoteke (schede contabili) namesto registrov, ki jih je predpisoval zakon št. 762 od 19.6.
1940 in odgovarjajoči pravilnik odobren z dekretom št. 10 od 26.1.1940.
Nadzorništvo tudi opozarja na naslednje pogoje, ki morajo biti na osnovi omenjene okrožnice izpolnjeni, da lahko veljajo tudi knjigovodske kartoteke:
1. Na vsakem listu mora biti ziv podjetja, ki uporabljati. 2. ti predhodno dirani s posebnim Žigon strskega urada. 3. Na morajo biti označeni vsi ki (datum, kvaliteta in čina blaga, ime dobaviteljev in potrošnikov, naznačene spremembe listine in podobno), ki so predpisani za razne operacije. 4. Na zadnjem listu mora biti navedeno skupno število vidiranih listov in biti podpis funkcionarja, ki je kartotečne liste vidiral.
bodo zato laže dostopni.
Matični urad je vedno poln občinstva, saj prihaja vanj vsak dan po razne dokumente, potrdila, pojasnila itd. o-krog 2.000 ljudi. Tako je lani izdal kar 170.530 raznih potrdil, katerim je treba dodati razne dokumente, ki služijo v vojaške namene, overovitve dokumentov, izjave o istovetnosti itd. Pri tem pa je oprema za izdajanje dokumentov zelo zastarela, tako da morajo ljudje preveč, časa čakati napje, zlasti če. primerjamo ravnanje' v nekaterih drugih mestih.
Zato so začeli misliti, kako bi pospešili izdajanje dokumentov in bi postopek mehanizirali, zlasti v žvezi z omenjeno preselitvijo, tako da ne bi šli v nove prostore s staro šaro. V zveži s tem je načelnik oddelka dr. Quar-gnali pripravil poročilo, ki ga je občinski odbor že na hitro proučil. V sredo pa je odpotoval skupno z dvema svojima sodelavcema v razna severnoitalijanska mesta kot Milan, Turin, Genovo, Bergamo itd., ki so že uvedli popolno mehanizacijo pri zbiranju, sestavljanju in izdajanju vseh dokumentov in potrdil, Ko se bodo ti funkcionarji matičnega urada vrnili, bodo sestavili o svojih ugotovitvah poročilo in poštavili svoje predloge, katere bosta potem proučila in morebiti odobrila občinski odbor in občinski svet. Pri tem pa račna-okrog 200 milijonov
se namreč urad-pone-pa preda niso
ve zastarele.
i»
up<r
V Rimu, Turinu, j. drugih velikih ob<ci -oe jbi-rabljajo elektromeha	spe
ralnike, s čimer se polnjuje kartoteka,	Bapt
tično. Pri tem 8re vrteč*f:, vo, ki je podobna fJy))* se bobnu, katerega	oSred
en sam uradnik in,L,sl[ih, » točuje 50.000 druž>nčK
20.000 posamičnih ter jih avtomatično	jjajaHJ
in spopolnjuje. Za dokumentov P«$*. «£ razne občine ra ‘hliaj# me. V Milanu uporab«
toteko, sestavljeno	se	o
skih ploščic, na ka	j-ai'10"
tisnejo podatki ’• 0m vr-a kov s posebnim naC 0tn<>i .. nja in pečatenja. K Bje j elektronsko od tiskov prošenih dokumen	gu
ali gre za posamez	rat J
družine. Ta sistem jo pri nas že v — se P
itemo®/vpa Je
radu. S tem sisv---- gt . cej prihrani, Pole^,anj u potrebnih tudi m	a
SSSSm?^
hanične zbiralnike
namene zua«  . ^ l* teO
sko, kartoteko, poj ,0n	.
toteko posameznikov, še za izdajanje d°%r0<
V nove občinske un>
matici« urad
itov I
bodo poleg --------- ..	. u
preselili tudi vol osebni‘10d' urad za izdajanje aptaV kaznic, ki sta Prarada. delka matičnega ——«»-
prog«0 v bfi
preje« ,cpfj
Usoden
S pridržano P‘pfeli L včeraj ob 17.30 sp	/tf
nišnico, in sicer 6tar°fl||S» oddelek, 79.1«» \jl.
Martinuzzi ir ijeva*,
«• “SSSS&fe
•M
^MORSKI dnevnik ^__________
— 5 —
5. maja 1960
Kulturne
vezi
med Furlanijo in Koroško
Koroška in Furlanija vzdržujeta med seboj tradicionalne kulturne vezi. V” tem mesecu bodo koroški pevci nastopili v dvorani videmskega gradu v Brahmsovim »Neškim Requiemom». Ta nastop bo 15. maja, medtem ko bosta štiri dni pozneje violinist Eligio Ciriani ter pianist En-rico De Aangeli-Valenti-ni iz Vidma nastopila v celovškem «Konzerthau-su». Prav tam bo imel prof. Giovanni Brusini predavanje o stari Akvi-leji.
V Parizu razstava ruskih slikarjev
Včeraj so v Parizu otvorili razstavo ruskih slikarjev. V muzeju moderne umetnosti je razstavljenih 284 platen. Razstava je razdeljena na dya dela: slikarstvo iz časa pred revolucijo in slikarstvo »socialističnega realizma«. Od 1. 1906, ko je organiziral veliko razstavo Sergej Diaghilev, pariško občinstvo ni imelo več stika z ruskimi slikarji in zato vlada tem večje zanimanje za razstavo. Ob. enem so se že tudi pričele polemike. Začel je znani kritik Georges I-sarlo, strasten pristaš figurativne umetnosti in nepopustljiv sovražnik abstraktizma. V članku, ki ga je objavil v listu «Combat», izraža prepričanje, da bo sovjetska razstava prispevala k ponovnemu vrednotenju figurativne umetnosti.
Triumf za Marlene Dietrich v Berlinu
Berlinsko občinstvo je priredilo pravi triumf Marleni Dietrich, ki je sedaj po 29-letni odsotnosti iz domovine na turneji po Zahodni Nemčiji. Na oder so jo klicali 17-krat in štirikrat je morala nekatere točke programa ponavljati. Predstavi, ki je bila v Titania-palastu, je priso. stvoval tudi župan Billy Brandt, ki je umetnici osebno čestital. Ko je Marlene Dietrich odhajala iz gledališča, je skupina mladeničev hotela uprizoriti demonstracijo, toda poskus je ostal brez uspeha. Nacistično nastrojeni mladeniči so nosili napise «Marlene, poj. di domov!*
Debata o beneški Biennali
Stalni odbor za svobodni film je priredil v rimskem gledališču Dei Satiri javno debato o beneški Biennali. Pietro Bianchi je govoril o filmskem festivalu, Giu-lio Carlo Argan o Biennali figurativne umetnosti, Vito Pandolfi o gledališkem festivalu, Fe-dele d’Amico o glasbenem festivalu. Debati je predsedoval Alberto Mo-ravia. Stalni odbor za svobodni film sestavljajo Guido Aristarco, Al-fredo Bini, Marcello BoL lero, Franco Calderoni, Giulio Cesare Castello, Piero Gadda Conti, Mi-chele Gandin, Ettore Giannini, Mario Monicel-li, AttiUo Riccio, Renzo Renzi, Gino Visentini, Cesare Zavattini. Predsednik je Alberto Mo-ravia.
V Argentini festival italijanskih popevk
V okviru proslav za 150-letnico argentinske neodvisnosti je v Buenos Airesu od 5. do 9. maja tudi festival italijanskih popevk. Na njem sodelujejo Nilla Pizzi, Nella Colombo, Yolanda Rossin, duo Fasano, Luciana Gonzales, Giorgio Consolini, Sandro Tumi-nelli, Dario Dalla, Sante Simeone ter dirigenta Nino Ravasini in Eros Scio-rilll.
Aisat Idir
alžirski mučenec
tihče
Ko
Sovo
Aisat,
a Adira v ?e bo nikoli tnislimo nanj,
Alžiriji pozabil, na nje-
Ved ttlu®eniško smrt, nas U a,° ta nezadržno prevza-hoi h ° znana odločnost za •ti i konca, do neodvisno-Cjj! a “oljšega življenja, do laju Katerega se je ju-j, _•	0r^ in za katerega
— izgorel.« ,®.ko to govori, član
Ojguvuri, cian
tiisk	biroja	Al-
iv-Ke *ronte nacionalne o-Ck ■ (FLN) Mustafa In,- l. ne more skriti raz-tost niS' ^oiooena patetični A njeg0vila besedah ni-iik«.rugega ozadja kot naj-nelša, globoka čustva.
*Ko
1)46 ■ Sem ga spoznal leta
j, . Je bil star 25 let. Bil ^7®°las- srednje
črnolas, b»imi brki
» v
eiban
rasti z Srečala sva narodnoosvobodilnem
°trok^U ie že oče petih tddi ’,POleg te8a Pa je imel jih ; arše, revne kmete, ki **stankItlora^ vzdrževati. Na ljudstve . Partije alžirskega krat V . Prihajal pogosto-leg j* Košaro živil, ker po-dtga 5edn° agilnega politični]^; . in naporne službe kje 81 Pozabil paziti na to, Piti e to°re kaj ceneje ku-Vjj za otroke in družino, to ae-° ®a Poznali kot izred-Cl0v2!?e®a očeta in moža.» Nal0 ki je njegovo ime žirjje za delavski razred Al-CeneiSiudei^ izmed najdrago-fiega ; . simbolov dolgotraj-ie 2ar8 čredno težkega boja, til v iik, čigar življenje-ki So ei)uie mnoge datume, 28odovin»10ČliiVi °d novejše rla*ti 'ne njegove domovine, *•’ -Pa aižirske revolucije.« |i majskem pokolu le-ia»t y' Ko je kolonialna ob-to „ odgovor na zahteve t5.0oo Ai'-*Snost' Pobila okoli v k0n ircev, je Aisat Idir *<ll ^o^entracijskem tabori-k«štije 1Va* Prve močne iz-l^sd ri° neposrednem boju •tisti 0nia<^m* delavci in Kot j Kolonialno policijo, žbi ,elavec Pri
čtliilji ,f.*avec Pri letalski 'hlibj’ aie biia pomožna bji, se *r Francea v Alži-‘iločap- Aisat Idir vedno Jpiožaj a* bord za izboljšanje i Giba • 'irtmačih delavcev.
**kih^U za zmag0 demo-Niiteii s.v°boščin je postal je v?*ndikalne komisije, Irta s a neposredno ve-•*rti -j, Centralnim komite-"•tjev-i ania- Aisat Idir je ':hn , tudi sindikalno tih. «lastla .Svobodni Al-osnovne skupine 1Štet°V S° b'ie nenehno njegovih analiz in
Air!*Cij'..
*ttlb rtI?lnaoiia Proti doma-"i enai,aVstvu’ Ki ni imelo *kib d ega zaslužka niti e-jjdiltU Uz‘nskih doklad niti , 6a j zavarovanja kot AlJiji,. * francoski delavci .Kega..i1-
oro*^80 stališče sindikalni i ,niza<tij, ki so v Al-t Iran- °'rale kot podružnica*. °skih sindikatov do delavstva. General-eracija dela, Force :ijs Generalna konfe-h dtuo. banskih delavcev Xi . Podružnice SO v N, ®ert ščitile
i - n i  ln prepre-
,'foev, 8sKuse alžirskih de-h0* s'am a ,bi organizirali ttilrav °st°jni sindikat kot »v ser Posebr
la t Dn. vParatizem’-
h?! pa e no skupino vpra-j*°žaj, yJe Idir obravnaval (9jo ’ ..Katerem živijo in Scij, a‘zirski delavci v
Tak
>t>t'8Umd0 500
'v,- no
II C;
rat jih je bilo
tisoč.
in odkrito obrav-C Priol!? Problemov je I-hi brP 'zgubo dela, za-itt* * stra!P°selnost in grož-V,' Polic,■ Kolonialne obla-jhJN in delodajalcev. i|Nth a ° ni omahoval. Z C* ihteli ovnim poletom kNizatu .nco talentiranega C.** avt^8	nadaljeval
C Zacii n°mn° sindikalno hiNaei, 'n za splošno e-**50^eKovo Svojega ljudstva, t, , Cčeij P°budo so leta k LtaZDr,„ ,0rganizirati odbo-^li ° r ^ Ki so se ze-»l*i’ Ncali ''i P° vsel de-C* sKeir, sv°j kongres v 'Ihl6' u«fredmestju Maison tijt bre,an°vili nacionalni
V ttnovp08!1”*11 in organi-
bti 0 .5 . demonstracije z Sf. st.dela. dela...«. Are-
U . reli
'<r»i. ePili	Preganjanja
bik Jho vrste odločnih lWnevnih
i.srotic.	toda	vztraj-
•a Ni
borcev, e so se
.-i v med alžirskimi a,1i br- ffnciji. Čeprav 2. 'astne sindikal-
V l852 acije. so leta 190C, V' «v0j a,topili samostoj-Jiv\i .Kolono, 8 svojimi N* brVnr- sv°jimi parola-
l953 . *Jskih proslavah.
k >bl *°iiu Pf.riaka policija lh s žrie “Izirsko kolono Vi la v,p°VorKe. Na Pia-
V 9,0 seri °n v Parizu ie •jv em mrtvih Alžir-
VWa teh
S ,irtev
P01i„	'0\
» S 2S« je
 --------------- marnfestaci
Sifteje,nu , Ko pa se
ivNa več v ruPel zbrala Ni« 1 kmB, 1°° tisoč de-%'in 0. Pv in meščanov SS^«'1 in policija ^ d	*^^®nstvenemu,
2boru borbenih A’ ® ljudstva je go-eden izmed
so prepe*
v Alži-
Vu^oiieh* tovariši k , i sleva je skušala pre-SHdgHerne
bv dnie'i,v manifestacije. "bf„L leto, j
;&t0jJj;0l)oroieni odpor.
Chm, le,t°, jeseni 1954,
W tnii J'
‘ .obor°ž_________________
J* upora go upra-
vičeno računali na delovne ljudi in sindikalne kadre o-koli komisije, ki jo je vodil Aisat Idir. V okviru narodno-osbovodilnega gibanja so leta 1955 in v začetku 1956 ustanovili Splošno zvezo alžirskih delavcev. Na prvem kongresu je bil Aisat Idir izvoljen za generalnega sekretarja. Takoj po ustanovitvi zveze so poudarili, da je to alžirska, ne pa muslimanska organizacija, ter da so njene vrste odprte vsem delavcem, ki sprejemajo osvobodilne in socialne cilje, napisane na njeni zastavi, ne glede na nacionalnost.
Kot predstavnik Zveze alžirskih delavcev je Aisat Idir prišel v nacionalni svet alžirske revolucije. Idir je mnogokrat poudarjal nujnost vzporednega boja za nacionalne in socialne cilje, kar je nujno v boju, kjer so glavna armada delovni in revni ljudje.
Napad kolonialistov pa je kmalu hudo prizadel Splošno zvezo alžirskih delavcev. Ko so jo prepovedali, je nadaljevala delo v ilegali. Maja 1956 je bil Aisat Idir skupaj z vsem sekretariatom aretiran. Toda drevo, ki je pognalo globoke korenine, ne neha rasti, niti če mu odrežeš vrh. Novi sekretariat je organiziral generalno stavko. Na skrivaj so poslali poziv vsemu domačemu prebivalstvu, naj si pripravi zalogo hrane in vode za osem dni.
Osem februarskih dni, začetek leta 1957, iz hiše ni stopil niti en Alžirec. Vse življenje je bilo popolnoma paralizirano. Vpliv osvobodilnega gibanja in Zveze alžirskih delavcev je bil prepričljivo dokazan tudi po mnogih aretacijah, prepovedih in preganjanjih.
Dve leti in pol so Asiata Idira in njegove tovariše selil iz zapora v zapor, iz taborišča v taborišče. Januarja 1959 so ga na sodišču oprostili obtožb. Namesto da bi ga izpustili, so ga spet poslali v zapor. Mučili so ga v taboriščih Beruagia, Ain Ura-ra, Ludi, Birtraria... Družina, advokati in tovariši dolgo niso mogli zvedeti, kje je Aisat Idir in koliko trpi. Junija 1959 so zanesljivo izvedeli, da so sindikalnega voditelja okrutno mučili in da so ga v izredno hudem stanju, z opečenimi deli telesa prenesli v bolnišnico. Zveza alžirskih delavcev je poslala razburljiv poziv vsemu svetu za rešitev Idira. Razne sindikalne in napredne organizacije so začele kampanjo v njegovo korist. Konec junija pa so Francozi uradno sporočili, da je Aisat Idir podlegel ranam, ki jih je dobil, ko se je «po naključju, od njegove cigarete, zažgala postelja, na kateri je ležal«. Toda Aisat Idir sploh ni kadil. Poleg tega pa — so se vpraševali ljudje — kako je to, da se niti stražarji niso premaknili, dokler mu ni «slučajni požar v postelji« prizadel smrtne opekline.
• Slučajna cigareta« je bila dejansko — trdijo in dokazujejo voditelji Zveze alžirskih delavcev — namerna smrt spajkalka v rokah mučiteljev iz vrst ultrakolonia-lističnih padalcev in policajev.
Niti Aisat Idir niti desetine in tisoči drugih borcev delavskega razreda Alžirije niso klonili pod ognjem, ki jih je ubil. V resnici niso niti mrtvi.
  «#-------
RIM, 4. — Italijanski fizik prof. Edoardo Amaldi se je danes vrnil v Rim iz Amsterdama, kjer se je udeležil pogreba holandskega fizika Bak-kerja, ki je na tragičen način umrl v ZDA. Postal je namreč žrtev letalske nesreče.
V Rittemarku pri Dortmundu so postavili spomenik 265 delavcem, ki so jih pobili gestapovci v. prvih mesecih 1945. Med žrtvami so bili Rusi, Francozi, Belgijci, Holandci, Cehi in Nemci
Preganjan še po smrti v deželi svobode
Pepela Chessmana nočejo na pokopališču Forest Laivn
v
Se eno Chessmanovo pismo - Nobelov nagrajenec Schweitzer je označil usmrtitev za izraz človeške slabosti, ki se
vedno bolj širi v svetu
GLENDALE (Kalifornija), 4. — Zadnja želja Chessmana je bila, da bi potem, ko bi njegovo truplo upepelili, spravili pepel na pokopališče v Forest Lawnu, kjer počivata njegov oče in mati. Toda ta njegova želja se ne bo izpolnila. Vodstvo omenjenega pokopališča, na katerem so pokopani nekateri veljaki iz filmskega sveta, je že sporočilo, da ne bo dovolilo, da bi bil pepel shranjen na tem pokopališču, ker je bil Chessman agnostik in «je v življenju dokazal, da se ne kesa«. Vodstvo pokopališča trdi v svoji izjavi, da je dal Chessman take izjave, ki niso v skladu z načeli, ki so določena in ki se jih drže v Forest Lawnu. Potem vodstvo pokopališča še dostavlja v svoji izjavi: »Zaradi teh razlogov menimo, da bi bili nezvesti tistim, ki počivajo tukaj, če
uiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiillliiiiiiiiiiiiiiiiiifttitiiiiiiiiilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiniifitiiiiillliiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kjer narekuje zakon nož in puška
Trije bratje ustreljeni bo so šli zjutraj na delo
Imeli so komaj 21, 17 in 12 let - V skupni mlaki krvi jih je našel njihov oče
gre za «Que Dieu nous pro-tege».
To je že drugi ribiški čoln, ki se je letos potopil v Ro-kavskem prelivu. Ze 10. januarja se je potopil čoln «Ed-vige*.
 «»------
Požar uničil dansko ladjo
REKA, 4. — Danes okrog 14. ure je na danski ladji «0-
uttmiiiiitmiittHiimiiittiiiiiiiiiHiiiiitiiiMiiimuiHiiiiiinipimiiiiimmHiiimiimiinHittfiiiiii
Jutri bo poroka
princese Margaret
MESSINA, 4. — Trije bratje Cassata, stari 21, 17 in 12 let, So bili ubiti s strelnim orožjem blizu Tuše, skoraj na meji med pokrajinama Mes-sine in Palerma. Zločinci so svoj kruti posel opravili nekaj kilometrov od naselja Tuša, kamor so šli bratje na delo. Mladeniči so padli pod streli drug poleg drugega v isto mlako krvi.
Uro kasneje je prišel na to mesto oče žrtev, ki je naletel na tragično odkritje. Odšel je h karabinjerjem v Tu-so, ki so takoj začeli iskati po okolici, a doslej brez u-speha. Pri karabinjerjih je baje oče povedal svoje mnenje, kdo bi lahko bili zločinci, ki so mu ustrelili tri sinove.
Tudi iz Messine so prišli od-delki karabinjerjev pod vodstvom podpolkovnika Ajella ter agentje javne varnosti pod vodstvom poveljnika letečega oddelka dr. Giorgiannija.
Zvečer so aretirali dve osebi. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, gre za človeka, ki sta močno osumljena. Baje imata staro sovraštvo do družine Cassata. Imen-i aretirancev nista bili sporočeni.
 «»-------
Z ladjo vred utonilo 9 ribičev
CHERBOURG, 4. — Nemška petrolejska ladja «Caperata» je včeraj zadela v francosko ribiško ladjo «Que Dieu nous protege«. Na ladji je bilo devet članov posadke, ki so vsi utonili. Ribiška ladja se je takoj potopila in iskanje preživelih je bilo brezuspešno.
Na nemški ladji so najprej mislili, da so zadeli v angleško ladjo «Serenity», ker so takoj po nesreči našli rešilni pas s tem imenom. Kmalu nato pa so našli druge o-stanke ladje in ugotovili, da
lav Klaus* v času, ko je plula v reško pristanišče, izbruhnil požar. Ladja, ki je last «CX-lav Line* iz Kopenhagna, je priplula iz Haife s tovorofn kartonskih ovojev, čilskega solitra, gume in strojev. 28-član-ska posadka je po eni uri in pol neuspelih poskusov, da zaduši požar, zapustila ladjo. Vlačilec in druge ladje z Reke, ki so prišli na pomoč ladji, so opustili vse reševalne poskuse zaradi nevarnosti eksplozije.
LONDON, 4. — London je že prenapolnjen. V zadnjih štirih dneh je prispelo s kontinenta 88.000 turistov. Okrog polnoči v četrtek pa bodo iz raznih krajev Anglije odpeljali v London posebni vlaki Angležev, ki bodo hoteli videti od blizu poročni sprevod princese Margaret z Armstrongom Jonesom.
Danes zvečer je bil v okviru poročnih slavnosti velik ples, ki ga je priredila princesi Margaret na čast kraljica Elizabeta.
Nekateri predstavniki laburistične levice so danes v poslanski zbornici kritizirali stroške, s katerimi je državna blagajna obremenjena s poročnim križarjenjem princese Margaret na jahti «Britannia». Poslanca Marcus Lipton in Emrys Hughes sta stvar povedala indirektno, ko sta dejala, naj bi jahto uporabljali v bodoče za križarjenje ameriških milijarderjev. Z zaslužkom naj bi se krili stroški poročnega križarjenja princese Margaret. Predstavnik ad-
linillUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllMniMlllllinill
Trije otroci so utonili
CUNEO, 4. — Mala Cateri-na Giordano se je odtrgala izpod nadzorstva staršev ter se približala nekemu jarku. Deklica, ki	je	imela	komaj	18
mesecev,	je	padla	v jarek.
Truplo je voda odnesla 2 km daleč, kjer ga je iz vode potegnil neki kmet.
PESARO, 4. — V neki vasi v občini	Mondavio se	je
majhna deklica, ki je imela dve leti in pol, igrala s svojo enako staro sestrično. Med igro je padla v neko mlako, polno deževnice in globoko nekaj več kot poldrugi meter. Trupelce	so	kmalu	dobili	iz
vode, toda vsi poskusi, da bi deklico ohranili pri življenju, so bili že prepozni.
URBINO, 4. — Včeraj je šel neki 14-letni deček po vodo v neko umetno jezerce. Ko je zajemal vodo, je padel v jezero. Domači so še slišali njegove kljce na pomoč, toda ko so pritekli, je že izginil pod vodo. Pozneje so njegovo truplo našli gasilci.
Ugrabili so dekle
NEAPELJ, 4. — Ko je neko 21-letno dekle iz Neaplja, ki sedaj prebiva pri teti v Cimitile, hodilo po cesti proti Ciccianu, so se mu približali trije mladeniči in ga prisilili
vstopiti v avto «belvedere». Ko so prispeli v San Giuseppe Vesuviano, je dekle odprlo vrata avtomobila in skočilo iz avtomobila. Ugrabitelji so seveda pobegnili, toda verjetno jim bo policija prišla na sled.
Katina Ranieri milo obsojena zaradi bigamije
FIRENCE, 4. — Danes je sodišče v Firencah obsodilo Rino Ranieri, ki je znana z umetniškim imenom Katina Ranieri, na 8 mesecev zapora zaradi bigamije. Vendar je sodba že upoštevala vse olajšave po zakonu, pogojnost in tudi v kazenski list obsodba ne bo vpisana.
Katina Ranieri se je junija 1944 poročila z nekim Stermi-nijem ter imela z njim sina, ki ima sedaj 11 let. Potem sta se z možem sporazumno ločila in je ločitev potrdilo tudi sodišče. Katina Ranieri se je nato preselila v Mehiko, tam dosegla razvezo zakona in se poročila z dirigentom Rizierom Ortolanijem. Sledila je vrsta tožb med Stermini-jem in Ranierijevo zlasti zaradi sina. Tožitelja sta se po-
zneje pobotala in vmes je prišla tudi amnestija. Toda zaradi obtožbe bigamije je sodišče stvar vodilo naprej u-radno. Tožilec je danes zahteval obsodbo na eno leto, toda stvar se je končala mnogo bolj blago. (Ni pa pojasnjeno, ali naj Katina Ranieri živi naprej z Ortolanijem a-li ne.)
MILAN, 4. — Y Casalnuovo je nastal požar v rižarni, ki je povzročil za 27 milijonov škode. Plameni co zajeli laboratorij in ko so prispeli gasilci iz Vigevana, so požar pogasili šele ko je bil znaten del poslopja in opreme že uni- «»------------------
NEAPELJ, 4. — Neka 2-let-na deklica je umrla v bolnišnici Dei Pellegrini kmalu nato. ko so jo privedli tjakaj. Po prvih preiskavah kaže, da je deklica doma prišla do stekleničke z nekim zdravilom in ga izpila.
MILAN, 4. — Te dni se bo v Tokiu pričel mednarodni kongres za industrijsko risanje WO.DE.CO. (World De-sign Conference). Iz Italije bo na kongresu fotografska razstava in dokumentacija za predmete, ki so bili nagraje^ ni od prvega takega kongresa (1954) do 1959.
miralata je poslancema odgovoril, da je število 1000 šter-lingov na dan — toliko naj bi po izjavah omenjenih poslancev stalo na dan križarjenje z jahto — absolutno zgrešeno.
Previdnost...
PUTIGNANO (Bari), 4. — Karabinjerji so aretirali Uga Gentileja, ki so ga že nekaj časa iskali zaradi goljufije v višini 40 milijonov na škodo INPS v Cosenzi. Gentile se je po sprehodu po Putignanu u-sedel na neko klop prav nasproti vojašnice karabinjerjev. Ti so ga prepoznali in aretirali.
Sekali so si prste da bi prejeli visoke zavarovalnine
BREST, 4. — Tu so odkrili zanimivo družbo »samopoško-dovalcev*, ki so na precej o-riginalen način oškodovali zavarovalne družbe. Pet mož se je zavarovalo proti nesrečam na delu, potem pa so si na razne načine dali odrezati palec. Tako si je dal hidravlični delavec Andre Herve odrezati prst po nekem drugem «prostovoljcu» Henriju Leblan-cu ter prejel mesečno pokojnino od socialnega skrbstva za delovno invalidnost. Robert Schikle si je dal odrezati palec v bližini neke klinike. O-peracija je bila na neki leseni mizi in s pomočjo nekega dleta, ki ga je uporabljal Schi-klov prijatelj; ta je prejel nagrado v višini 1000 novih frankov (okrog 120.000 lir), Schikle pa je dobil od svoje zavarovalne družbe 27.000 frankov.
Neki pristaniški delavec iz Nantesa je baje prejel 40.000 novih frankov. Ta si je odrezal levi palec, potem ko je že bil brez desnega. Neki Robert Lebaron je vtaknil prst nekam v motor svojega avtomobila; poškodba mu je prinesla 8.500 novih frankov.
Prejel bi jih pravzaprav lahko tudi 15.000, toda policija je stvar odkrila.
’ RAGUSA, 4. — Neka 13-let-na dijakinja je med uro v šoli nehote požrla neko zaponko, ki jo je držala med zobmi. Prepeljali so jo v bolnišnico in zdravniki se o njenem stanju niso hoteli izraziti. Kaže, da je deklica v nevarnosti za življenje-
bi dovolili, da se Chessmanov pepel shrani v Forest Lawnu».
Harry VVilliams, lastnik pogrebnega zavoda, ki je poskrbel za sežig ChessmanOvega trupla, je prejel sledečo brzojavko: «Ne pošiljajte nam o-stankov Caryla Chessmana — Forest Lawn». Williams se bo posvetoval z enim izmed članov Chessmanove obrambe, odvetnico Rosalie Asher, da se določi, kaj napraviti s pepelom Chessmana. Lastnik pogrebnega zavoda je izjavil, da se mu je prvič v 40 letih njegovega dela pripetilo kaj takega, da mu namreč odklonijo pokop ostankov človeškega bitja. Ogorčen je dostavil: «To je zares prava sramota!«.
Dr. Albert Schweitzer, ki je vest o Chessmanovi usmrtitvi prejel v oddaljeni bolnišnici v Afriki z nekaj zamude, je izjavil: «To dejanje je še nadaljnji izraz človeške slabosti, ki se v svetu vedno bolj širi«. Nobelov nagrajenec za mir je dejal, da se je po 19. aprilu večkrat zavzel pri predsedniku Eisenhowerju, da bi preprečil usmrtitev Chessmana.
Tudi na Poljskem je povzročila usmrtitev Chessmana veliko ogorčenje. «Po 12 letih ne-sprestanega boja za življenje«, piše Tribuna Ludu, «je Chessman temeljito spremenil vsa stališča in ni imel več ničesar skupnega z gangsterjem, ki se je pred 12 leti pojavil pred sodiščem«. List zaključuje s poudarkom, da je imel Chessman v dolgih letih, ki jih je prebil v pričakovanju usmrtitve, dovolj časa, da je trpel in tako prestal kazen.
Včeraj je odvetnik George Davis, eden izmed Chessmano-vih branilcev, prejel še eno pismo, ki ga je Chessman napisal na dan svoje smrti. V tem pismu piše Chessman:	«Moj
dolgi boj je končan, toda vaš ne. Ta barbarski postopek, ki se imenuje smrtna kazen, še ostaja. Se drugi ljudje bodo napravili te zadnje korake, ki vodijo v smrt. Do kdaj? Vse dotlej, dokler državljani te države ne bodo uvideli nekoristnosti smrtne kazni. Vse dotlej, dokler ne bodo razumeli, da maščevalna pravica nima kaj opraviti s pravico«. Ko je to pismo sporočil javnosti, je od-vetitik Davis izjavil, da bo nadaljeval boj za odpravo smrtne kazni.
Neki Ricardo Rodriguez iz Montevidea v Urugvaju se je
dal po usmrtitvi Chessmana ubiti. Prosil je tri svoje prijatelje, naj ga ustrele v primeru, če bi bil Chessman usmrčen. Podpisal je celo izjavo,
Nobelov nagrajenec za mir dr. Albert Schweitzer je tudi dal izjavo, s katero obsoja usmrtitev Caryla Chessmana
s katero prijatelje »pooblašča«, da ga ustrele. Danes so •ti trije prijatelji prišli k Ro-driguezu z neko staro lovsko puško. Mislili so — tako so vsaj pozneje zatrjevali — da je prazna. Toda Rodriguez je bil med streljanjem, ki naj bi bilo samo navidezno, smrtno ranjen. Policija je aretirala Rodriguezove tri prijatelje in neko pričo.
V devetih mesecih so v Italiji pokadili za 366 milijard lir
RIM, 4. — Od 1. julija 1959 do 27. marca 1960 so v Italiji porabili 40.230.000 kg tobaka za nad 366 milijard lir, kar je za 8,81 odstotka več kot v istem času leto prej. Od tega so kadilci pokadili 86,94 odstotka v cbliki cigaret, ka-
terih je šlo 35 milijard komadov. «Nazionale» (v raznih zvrsteh) je še naprej najbolj priljubljena cigareta; sledi «Alfa» in potem druge. Cigaret «Nazionale» so pokadili 22 milijard in 750 milijonov, «A1-fa» pa 6,9 milijarde.
 «»-------
Pričel se je v Cannesu
filmski festival
CANNES, 4. — Danes zvečer se je v Cannesu pričel 13. filmski festival. Za gala predstavo so izbrali ameriški film «Ben Hur», ki so ga prikazali izven konkurence.
Od filmov v konkurenci bo prvi na sporedu jugoslovanski film »Deveti krog* slovenskega režiserja Štiglica. Film ima za vsebino antisemitizem v Jugoslaviji, okupirani po nacistih. V petek je na sporedu japonski film «Kagi» ter norveški film «Lov». V soboto bo sledil ruski film «Vojakov balet* ter »Čarobna senca* iz nacionalistične Kitajske.
Darilo iz Amerike tudi za 285. prebivalca
S. MARCO D^URRI, 4. — Te dni je prispel v S. Marco d’Urri nov paket delnic Bank of America v vrednosti skoraj 800.000 lir; darovala sta ga brata Joe in Victor Satur-no iz Rena (Nevada, ZDA). Ta dva sta že lani darovala vsem prebivalcem kraja, ki jih je bilo tedaj 284, nad 200 milijonov lir. Sedanjo pošiljko pa je prejel Giovanni Marco Macaggi, ki se je rodil 18. junija 1959, to je štiri mesece potem, ko je bil napravljen seznam vseh prebivalcev kraja, katerim je pripadlo volilo bratov Saturno.
Brata Saturno sta že priletna, bogata farmarja, ki nista bila poročena. S svojim darilom «vsej vasi* sta hotela počastiti spomin svojega očeta, ki je še zelo mlad emigri-ral iz S. Marca d’Urri, in matere, ki je bila prav tako iz te vasi. Stari Victor Saturno je zbral lepo premoženje v San Franciscu v Kaliforniji, pozneje pa še v Renu v Nevadi. Sinova sta delničarja pri raznih družbah.
Nacisti so obljubljali, da bodo Marlene Dietrich ob njenem povratku v Nemčijo sprejeli z gnilimi jajci, v resnici pa Je občinstvo po 31 letih odsotnosti umetnico sprejelo z velikim
navdušenjem
iiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
Princ, ki mu zaradi ie	se sv.	Ludvik
PARIZ, 4. — V družini Bour-bone-Parma vlada razburjenje, jeza in ogorčenje nad pohujšanjem, ki ga je povzročil princ Andrej. Pravijo, da je direktni naslednik francoskega kralja Ludvika Svetega, ki je vladal od 1226 do 1270. Včeraj pa se je ta princ kar civilno poročil s 26-letno Marino Gacry, bivšo manikirko in sedaj lastnico majhne trgovine.
Seveda se je družina slav-
nega imena odločno uprla tej poroki. Ker pa to ni nič pomagalo, je danes poglavar rodbine princ Ksaver po sporazumu s parmskim vojvodo in drugimi princi te veje izdal poročilo, v katerem obsoja poroko, «ki je bila sklenjena proti tradicijam in navadam rodbine*. Družinski svet je ženi princa Andreja ter otrokom, ki bi se rodili v tem zakonu, odrekel pravico, da bi nosili plemski naslov in se kako okoriščali s
privilegiji rodbine Bourbone-Parma. «Ni mogoče osvoboditi se obvez lastne krvi ter pri tem ohraniti privilegije*, zatrjuje poročilo.
Ze ob času poroke o božiču lanskega leta je rodbina pokazala svoje nezadovoljstvo. Pri tej priložnosti — tako piše danes neki pariški dnevnik — je baje mladi princ Andrej svojemu očetu izjavil; «Ljubim Marino in sv. Ludvik se lahko tudi obrne v grobu, pa to. ne bo nič spremenilo*.
Najboljši boksarji po mnenju revije «Ring Magazine»
Poneju Kingpetchu (Tajlandija) naslov «najboljšega boksarja meseca»
J--.::	Liston izzivalec št. 1 v težki kategoriji
NEV/ YORK, 4. — Pone Kingpetch si je z zmago nad bivšim svetovnim prvakom mušje kategorije Pascualom Perezom zagotovil tudi naslov «boksarja meseca)), ki mu ga je priznala znana športna revija «Ring Magazine«. Revija je vnesla tudi nekatere spremembe v lestvici najboljših boksarjev sveta in je priznala Sonnyju Listonu prvo mesto v težki kategoriji takoj za prvakom. S tem je postal Liston izzivalec št. 1 svetovnega prvaka.
Ostale lestvice so sledeče: TEŽKA KAT. — prvak: In-gemar Johansson (Šved ).
1. Sonny Liston, 2. Zora Fol. Jey. 3. Floyd Patterson, 4. Ed-die Machen. 5. Henrv Cooper (VB), 6. Alex Miteff (Arg.), 7. Billy Hunttr, 8. Mike De John, 9. Dick Richardson (VB). 10, Roy Harris.
SREDNJETEŽKA — prvak: Archie Moore.
1. Harold Johnson, 2. Eric Schoeppner (Nem.), 3. Mike Holt (Juz. Afr.), 4. Chic Cal-derwood (VB),	5. Germinal
Ballarin (Fr.), 6. Johnny Ha-lafihi (Tonga), 7. Giulio Rinal-di (It.). 8. Sixto Rodriguez, 9.
ce z istim številom točk in med njima se bo nadaljevala borba, iz katere bo izšla enajsto-rica, ki se bo udeležila turnirja za naslov pokrajinskega pr. vaka.
Prvi idel turnirja bo že v nedeljo med Ponziano in Civi-dalese. Tekma bo ob 16. uri na igrišču Ponziane.
•iiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiimimiiii
Končano diletantsko prvenstvo C skupine
Edera	in
na prvih
Za njiju bo potrebna kvalifikacijska tekma za končno kolo
Tudi diletantsko prvenstvo C skupine je končano. Preteklo nedeljo se je zaključilo v B skupini, kjer je Ponziana zasedla prvo mesto, v nedeljo pa so tudi ostale enajstorice zaključile borbe. Amoco in Juventina sta se morali posloviti in prepustiti mesto drugima enajstoricama. Na vrhu lestvice pa še ni nič jasnega. Edera in Mossa sta končali prvenstvo z istim številom točk, zaradi česar se bosta morali pomeriti Se med seboj za prestiž in tudi za prvenstvo. Od rezultata
medsebojne borbe bo namreč-------------------------
odvisno, katera se bo lahko u-deležila končnega kola s Ponziano in- Cividalese, ki si je za-gotivila prvo mesto v A skupini. Tako Edera kot Mossa sta v nedeljo odlično zaključili pr. venstvo. Prva je odpravila s 4:0 Torriano, druga pa je z Ju-ventino dosegla isti rezultat.
Ostale tekme niso bile tako važne za lestvico. Le za Amoco bi zmaga pomenila upanje, ker bi morala odigrati še eno tekmo z Italo. Toda poraz je pokopal še zadnje upe.
Lep uspeh je v tem prvenstvu dosegla enajstorioa CRDA, ki je zasedla tretje mesto. Od iržaških moštev pa se je San Giovanni komaj obdržal na površju nemirnih voda na dnu, medtem ko si je znala Liber-tas zagotoviti toliko točk, da praktično ni bila nikoli v nevarnosti za izpad.
Rezultati nedeljskih tekem so sledeči:
Cormonese- Itala Ronchi- Amoco Mariano-Romans Edera-Torriana Mossa- Juventina S. Giovanni-Libertas Crda- Muggesana LESTVICA Edera 26	14	8	4 46	21	36
Mossa 26	16	4
Crda	25	10	11
Cormonese 25	11	7
Marianese 26	12	5
Ronchi 26	12	5
Torriana 26	9	9
Muggesana 26	6	14	6 26	28	26
P. Romans 26	10	6	10 31	39	26
Libertas 26	9	5	12 31	37	23
S. Giov 26	6	7	13 28	42	19
Itala	26	7	5	14	26	44	19
Amoco 26	6	5	15 21	46	17
Juventina 26	4	7.	15 21	48	15
PoKrajinsk: odbor nogometne zveze je določil, da se bosta srečali Mossa in Bdera v nedeljo na nevtralnem igrišču.
Tekma, ki'se bo začela ob 16. uri na igrišču v Ronkah, bo morala dati odgovor, katerega ni dalo dolgo prvenstvo diletantov. Edera in Mossa sta se znašli na prvih mestih lestvi-
2-0
1-0
2-1
3-1
1-0
6 59 33 36 4 33 19 31
7 31 26 29 9 46 28 29 9 29 26 29
8 40 38 27
Doug Jones. 10. Jesse Bowdry.
SREDNJA — prvak: Paul Pender.
1. Ray Robinson. 2. Genne Fullmer. 3. Joey Giardello, 4. Henry Hank, 5. Gustav Scholz (Nem.), 6. Spider Webb, 7. Dick Tiger (Nigerija), 8. Joey Giambra, 9. Carmen Basilio, 10. Ralph Jones.
SREDNJELAHKA — prvak: Don Jordan.
1. Luis Rodriguez (Kuba), 2. Benny Paret (Kuba), 3. Fede-rico Thompson (Arg.), 4. Ralph Dupas, 5. Rudell Stitch, 6. Charley Scott, 7. Denny Moyer, 8. Florentino Fernanidez (Kuba), 9. Kenny Lane, 10. Sugar Hart.
LAHKA - prvak: Joe Brown.
1. Carlos Ortiz, 2. Paoli Rosi, 3. Dave Charnley (VB), 4. Len Matthews, 5. Battling Torres (Meh.), 6. Carlos Hernandez (Ven.), 7. Flash Elorde (Filip.), 8. Doug Vaillant, 9. Paul Arm-stead, 10. Gene Greshamo.
PERESNA — prvak: Davey Moore.
1. Ricardo Gonzales (Arg.), 2. Gracieux Lamperti (Fr.). 3. Percy Lewis (Trin.), 4. Sergio Caprari (It.), 5. Rafiu King (Nigerija), 6. Harold Gomes, 7. Ike Chestnut. 8. Sugar Ra-mos (Kuba), 9. Kazuo Takaya-na (Jap.), 10. Manolo Garcia (Sp.).
PETELINJA — PRVAK: Joe Becerra (Mehika).
1. Alphonse Halimi (Fr.), 2. Eder Jofre (Br.). 3. Piero Rol-lo (It.),	4. Kenji Yonekura
(Jap.), 5. Freddie Gilroy (Irs.), 6. Leo Espinosa (Filip.), 7. Er. nesto Miranda (Arg-.), 8. Igna-cio Pina (Meh.), 9. Joe Medel (Meh.), 10. Jose Lopez (Meh.).
MUŠJA — prvak:	Pohe
Kingpetch (Tajlandija).
1. Pascual Perez (Arg.), 2. Satdao Vaoita (Jap.), 3. Mimum Ben Ali (Sp.), 4. Hiram Ba-callao (Kuba), 5. Dommy Ur-sua (Filip.), 6. Johnny Cald-well (Irska), 7. Ramon Arias (Ven.),	8. Risto Luukkinen
(Finska). 9. Ray Pacheco, li). Naeho Escalante (Meh.).
Vrsta kolesarskih dirk po Evropi
Assirel/i
Ruegg pa	Nemčiji
V tretji etapi dirke Praga-Varšava. Berlin je zmagal sovjetski kolesar
MADRID, 4. — V šesti e-tapi kolesarske dirke po Španiji je mladi Italijan Assirelli presenetil vse na cilju v Madridu in si je zagotovil etapno zmago. Drugo mesto je pripadlo tudi Italijanu, medtem ko se je na tretje mesto plasiral Spanec Montilla.
Vrstni red šeste etape dirke po Španiji Zamora — Madrid (250 km):
1. Nino Assirelli (It.) 6.30’50”
2. Dall’Agata (It.)
3. Montilla (Sp.)
4. Segu (Sp.) 6.38’37”
5. Manzaneque (Sp.)
6. Bahamontes (Sp.)
7. Campillo (Sp.).
Sledijo: De Cabooter šBelg.),
Varigil (Sp.) San Emeterio (Sp), Christian (Avstrija), Mas (Sp.), Barcelo (Sp.), De-mulder (Belg.). Herman (Sp.), Iturat (Sp.) itd.
* * *
TREVES, 4. — Manj sreče pa so imeli Italijani v kolesarski dirki po Nemčiji, kjer je Švicar Ruegg prišel prvi na cilj šeste in predzadnje e-tape. Na drugem mestu je Nemec Friedrich, tretje mesto pa je pripadlo Italijanu Radovanu.
Vrstni red šeste in predzadnje etape dirke po Nemčiji Ludwigshafen — Treves (238 km):
1. Ruegg (Sv.) 6.19’
2. Friedrich (Nem.)
3. Padovan (It.)
4. Van Steenvolrden (Hol.)
5. Rudi Altig (Nem.)
6. Fantini (It.)
7. An Den Morgh (Hol.)
8. Denys (Belg.)
9 Reinecke (Nem.)
10. Doora (Belg.) itd.
SPLOSNA LESTVICA:
1.Geldermans (Hol.) 33.05’55”
2. Plankaert (Belg.) 33.07’44"
3. Bugdahl (Nem.) 33 08T5”
4. WollshohI (Nem ) 33.08’29”
5. Van Derpsoeen (Hol.)
33 09’09”
6. De Haag (Hol.)
7. Van Est (Hol )
8. Kerstens (Hol.)
9. Junkermann (Nem.)
Z 2,20 m v višino Thomas na olimpiado?
Po presenetljivem rekordu v skoku v višino, s katerim je John Thomas preskočil 2,17 m, so se začele, kot vedno v takih primerih, diskusije, če bo rekord priznan. Dejstvo je, da je Thomas rabil za skoke čevlje s krajšimi in ostrejšimi žeblji, vendar kaže, da mera teh ni predvidena v pravilniku za priznanje rekorda.
2e po Stepanovem rekordu so bile diskusije, ker je sovjetski atlet rabil čevlje z debelejšimi podplati. Svetovna lahkoatletska zveza je morala rekord priznati, toda določila je, da debelina podplata ne sme presegati 1,27 cm.
Brez dvoma bodo tudi Thomasov rekord potrdili. Thc-mas se je vestno pripravljal za lahkoatletsko sezono na prostem in čeprav je zadnje tekmovanje motil dež, je vendarle skočil v višino 2,172 m. Kot že pri Stepanovu, ki je tri leta branil rekord 1,160 (skočil je 1,162), bodo Thomasu priznali znamko 2,17.
Črnec je začel tekmovati v skoku v višino že s 13 leti. Tedaj je preskočil 1,45. Sedaj pa je z 19 leti prišel do tako zaželenega svetovnega rekorda.
Njegov trener na univerzi, ki jo Thomas poseča že dve leti, je izjavil, da črnec ni
potreboval pouka. Poznal je vse, kar je treba poznati dobremu skakalcu. Pripravljal pa se je v telovadnici in je stremel predvsem za tem, da si pridobi elastičnost in moči za dvig. Sedaj pa je dosegel cilj kljub temu, da je postal lani žrtev banalne nezgode, zaradi česar je moral popolnoma opustiti kakršenkoli trening.
Tik pred olimpiado v Rimu je Thomas stopil na plan in dokazal, da je favorit št. 1 za zlato kolajno. Izvedenci so celo mnenja, da se bo mladi in dolgonogi črnec predstavil na olimpijskih igrah z znamko, ki ne bo daleč od 2,20 m.
10. Altig (Nem.)
14. Padovan (It.)
18. Fantini (It.)
19. Pettinati (It.)
31. Garello (It.)
37. Massocco (It.)
* * *
GOTVALDOVO. 4. — V tret. j; etapi mednarodne kolesarske dirke Praga - Varšava -Berlin na progi Bratislava -Gotvaldovo (203 km) je zmagal sovjetski Ikolesar Gajnan Sačuškiin s časom 4’54”58. Drugi je bil Schleder (Vzhodna Nemčija).
Jugoslovanski kolesarji so zavzeli naslednja mesta: Levačič 38, Bajc 44, Šebenik 50, Novak 78, Vukojevič 86. mesto.
Nemec Sehur je še vedno prvi v splošni lestvici.
Rus Evguernji prvak v peresni kategoriji
MILAN, 4. — Nocoj se je nadaljevalo evropsko prvenstvo v dviganju uteži. V peresni skupini je sovjetski atlet Miinajev Evguernji dvignil 115 kg, medtem ko je bil Italijan Mannironi drugi z dvigom 105 kg.
S potegom pa je zmagal I-talijan Mannironi s 107,5 kg, s čimer je izboljšal lastni državni rekora.
V skupni oceni je bil prvi Evguernji (Sovjetska zveza), ki je tako postal evropski prvak. Mannironi pa )e zasedel drugo mesto.
 «»-------
NOV SVETOVNI REKORD
Elvira Ozolina (SZ) v metu kopja 57,92 m
MOSKVA, 4. — Danes so uradno javili, da je Elvira Ozolina dosegla med lahkoatletskim tekmovanjem v nekem kavkaškem mestu nov svetovni rekord v metu kopja z znamko 57,92 m. Prejšnji rekord, 57,49 m, je pripadal sovjetski atletinji Zalajgatiteje-vi, ki ga je dosegla 1958. leta.
Na istem mitingu je Vasilji Rudenko izenačil lastni evropski rekord v metu kladiva z znamko 67,92 m.
Pridobitev v slovenski strokovni športni literaturi
Teorija telesne vzgoje in športnega
Knjigo prof. Draga Ulage priporočamo ne le športnikom, temveč
se
Pred kratkim je izšla v založbi ljubljanske Mladinske knjige v okviru zbirke «Priroda in ljudje» knjiga Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja. Njen avtor je priznani športni strokovnjak prof. Drago Ulaga, predavatelj na ljubljanski Visoki šoli za telesno vzgojo.
Knjiga predstavlja v slovenski in celo v jugoslovanski športni literaturi novost, saj smo doslej prebirali le dela, ki so obravnavala več ali manj omejeno tvarino, to je le snov določene panoge ali podobnega, niso pa posegla v telesno vzgojo in šport tako široko, kot je to primer pri Ulagovi knjigi. V tovrst-
   iiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimmumiiitii ....................
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Dinamo in Crvena zvezda skupaj v lestvici I. lige
V drugi je Odred v slabih vodah
Po nedeljskih tekmah v I. jugoslovanski nogometni zvezni ligi ni bilo nobenih posebnih sprememb v lestvici. Crvena zvezda si je šla po zmago v Velež, medtem ko je zagrebški Dinamo končal tekmo v Beogradu neodločeno. Tako se mu je Crvena zvezda nevarno približala v lestvici in če ne bi imeli Zagrebčani boljši količnik v golih, bi se morala zadovoljiti z drugim mestom.
Borba za prvo mesto bo, kot kaže, potekala med Beograjča-
ni in Zagrebčani. Toda tudi Partizan preži in če se mu bo ponudila prilika, bo skušal o-gražati položaj najboljših. Preteklo nadeljo je šel po zmago nič manj kot v Sarajevo in ta je bila, kot govori rezultat, povsem upravičena in zaslužena.
Hajduk pa nikakor ne more najti pravilne forme. V nedeljo je moral celo na lastnem igrišču, potem ko je vodil z 2:0, prepustiti točko Radničke-mu. Tudi Vojvodina je slavila zmago nad Slobodo in isto velja za Rijeko, ki je imela v gosteh enajsterico Budučnosti, ki je v nevarnosti, da izpade iz tega prvenstva.
Rezultati nedeljskih tekem so sledeči:
Beograd - Dinamo 0:0 Velež - C. zvezda 1:2 (0:1) Rijeka Budučnost 2:0 (2:0) Partizan . Sarajevo 4:1 (2:0) Vojvodina Sloboda 5:2 (3:0)
V drugi z vezni ligi je položaj bolj zapleten. To velja posebno za dno lestvice, kjer je Elektrostroj skoraj dokončno obsojen na izpad. Kldo pa bo drugi kandidat? Danes je težko predvidevati, vendar se bodo za obstoj v tej ligi borili Lokomotiva, Igman in tudi ljubljanski Odred.
Odred je v nedeljo na gostovanju prepustil obe točki Varteksu. Igman pa je izgubil nič manj kot doma. Res je, da je imel v gosteh drugoplasira-no Trešnjevko,' toda poraz na domačem igrišču je vedno slabo znamenje, posebno za moštvo, ki ima vodo že skoraj do grla.
V tej ligi so bili doseženi sledeči rezultati:
Varteks Odred 1:0 U:0) Lokomotiva - Split 1:1 (1:1) Igman * Trešnjevka 1:2 (1:0) Proleter Borac 3:2 (2:1) Zeljezničar - Šibenik 3:3 (3:1) Zagreb - Elektrostroj 4:2 (2:1)
V slovenski conski ligi se za prvo mesto še vedno borita le Branik in Kladivar. Ostala mo. št v a sploh ne pridejo več v poštev za ti dve mesti in se bodo kvečjemu borila za častno tretje mesto.
Branik je našel v nedeljskem mestnem derbyju v enajstorici Maribora trd oreh. Bil je še celo pretrd, tako da ga ni bilo mogoče prebaviti. Posledica ni izostala in tako je moral Branik prepustiti obe točki nasprotniku v veliko veselje Kla-divarja, ki je z nedeljsko zrna.
I. ZVEZNA LIGA Dinamo	17	11	3 3 32: 9 25
Zvezda	17	11
Partizan	17	9
Vojvodina 17 Hajduk 17 Sarajevo Beograd Velež Radnički Rijeka Budučnost 17 Sloboda 17
17
17
17
17
17
3 28:15 25
4 35:19 22
5 28:17 20 5 35:17 19 7 21:26 17 7 19:21 15
7 19:28 15
8 21:23 14
9 25:40 14 3 11 12:32 9 3 11 11:38 9
go nad Izolo zmanjšal razdaljo s prvoplasiranim.
Rezultati so sledeči:
Maribor - Branik 1:0 (0:0) Kladivar * Izola 6:0 (1:0) Sobota - Krim 5:4 (3:2) Ilirija - Nova Gorica 5:2 (3:1) Grafičar - Triglav 1:1 (1:0) Rudar-Ljubljana 5:0 (1:0)
NA OBČINSKEM STADIONU
Triestina-CRDA 2:0
Triestina je imela včeraj še kar uspešno trening tekmo. Njen nasprotnik je bilo moštvo CRDA iz Tržiča, ki . igra v ser. C. Celotna tekma je trajala točno uro. Triestina je zmagala z 2:0. Prvi polčas se je končal z istim rezultatom.
Igra je bila na obeh straneh še precej živa in Tržičani so še kolikor toliko zadrževali napade Tržačanov. Z druge strani pa niso niti enkrat streljali na Bandinijeva vrata. V moštvu Triestine so nastopili vsi titularoi, razen Del Negra, ki je v Milanu na skupnem treningu olimpijskih kandidatov, Bracha in Puie, ki ju je trener pustil počivati.
II. ZVEZNA LIGA Split	17	12	2	3	47:19	26
Trešnjevka 17	10
Borac	17	10
Šibenik	17	9
8
Zeljezničar 17 Proleter 17 Zagreb Varteks Lokom.
Odred Igman
17
17
17
17
17
Elektrostr. 17
LAHKA ATLETIKA
Zmagi Jugoslovanov
ria iq LgčM
HANNOVER, 4. — Na medne.	.	-xem ... i...fcU
v hannovru sta	jugoslovan-
ska atleta Stanko Lorger in Roman Lešek dosegla dve pomembni zmagi.
Lorger je bil prvi v teku na 110 m z ovirami s časom 3	6	27:22	19} 14,4 pred Brandom (Nem.)
3	7	31:30	17	114,6 in Timmejom	(Niz.) 15,7.
3	7	38:41	171 Roman Lešek pa	je bil prvi
4	7	21:28	16
2 5 36:25 22
1 6 35:26 21
2 6 35 26 21
in
ni italijanski literaturi, bi jo morda lahko primerjali delu II gioco e gli šport v izdaji Zanichellija, le da je skromnejših razmerij, saj je Ulaga pisal svoje delo sam, II gioco e gli šport pa je sestavljala vrsta avtorjev.
Čeprav smo zapisali, da je najnovejše Ulagovo delo za Slovenc'e novost, pa lahko vendarle ugotovimo, da je v bistvu le močno izpopolnjen, izboljšan, razširjen, zrelejši in z najsodobnejšimi ugotovitvami obogaten naslednik knjige, ki jo je isti avtor izdal pred dobrimi petindvajsetimi leti pri celjski Družbi sv. Mohorja. Tu mislimo na Knjigo o športu, katere izdaja je bila v tedanjih slovenskih športnih razmerah pomemben dogodek,
Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja je pisana v tekočem, lahko razumljivem jeziku in skoraj poljudnem slogu. Razdeljena je na deset poglavij z dodatkom krajšega slovarčka tujk, strokovnih izrazov, kratic i.p. ter navedbo vse pri sestavljanju knjige uporabljene domače in tuje literature. Po uvodnem poglavju prikaže avtor krajši zgodovinski razvoj telesne vzgoje, nato skuša razjasniti pojme «šport», «telesna vzgoja», «telesna kultura», poda opis vpliva telesnih vaj in daje v petem poglavju razne napotke trenerjem. Sledi razpravljanje o starostnih razdobjih, sestavek o ženski telesni vzgoji in nekaj zelo uporabnih metodičnih napotkov. V poslednjem delu pa čitamo o telesni vzgoji v šoli in pa poglavje o treningih.
Kot vidimo, je torej delo resnično mnogovrstno in vsebinsko bogato. Jasno je, da
se avtor pri toliki	8
snovi ni mogel sp“ tudi podrobnosti, kar goto
tu bil njegov namen. _
u pa obravnava poso
  poglavja temeljito,
ščeno in s pravilnim v ^ Ijanjem poudarkov ključna vprašanja, j® rjsče, stom so številne slin ; ^je-diagrami in črtezi, .	^
dilo pestro in ucinkovt polnjujejo.	lje„
Knjigo bodo ,z .■ gj st vzeli v roke vsi "”'nj »a; ukvarjajo na ta ali ^ njej čin s telesno vzgojo- jesat bodo našli marsika). ,	„.
jim doslej po ‘snt.Tat*r* smerjena športna ** -^poni nudila. Toplo Pa ‘ ročamo tudi našemu ^te. nt.viL in. seveda . r. ni'
Ijiščnikom. Tem sta ?. it menjeni poglavji ‘ tg0isU telesne vzgoje...»	‘ jj, j t
telesna vzgoja», v	^
vrsta napotkov, ki . se po; ral poznati vsakdo, * sij klicno ukvarja z ml jfljj|ct pa se pripravlja na poklic.	_ „slte
Zunanja oprema „ ji bel jo je Savo Sov ^ 0(j. lična, žal pa notranj vsCbin« govarja kakovostni --idejo dela. Knjige kot je f de-morda le enkrat v ^ & setletjih, zato bi zas „ uso) že ne bolj razkošno, v . p. manj skromno not ^ pt premo. Ta nedost jai) delu seveda vrednoti' nič ne okrnjuje. ,u(jil 0 Pojav knjige je v	p o-
športnih krogih ..jfiien0.’ zornosti in to up 0b»-saj pomeni veliko v -c s tev. Avtor prof. y JLno ,zi svojim delom neav u0ciii polnil v slovenski športni literaturi P vrzel.	f, 0■
tul'
Primorsko nogometno prvenstvo
lini«1"1
t,««"'"
Na vrhu že odločeno
7
Naslov prvaka bo prav gotovo ostal v goriške®
rve»!
V šestnajstem kolu primorskega nogometnega P so dosegli naslednje izide:
Primorje - Postojna 2:6, Sidro - Tomos 1:0. "š.„v,or Rudar 3:0 p.f., Tolmin - Adria 1:0 in Branik -Anhovo je bilo prosto.
To kolo je spet prineslo ne-
okr»i“
stv*
II-
foK-
5 8 26:31 13 1 10 21:32 13 1 U 25:36 11 1 12 18:41 9
SLOVENSKA CONSKA LIGA
Branik Kladivar Maribor Triglav Rudar Sobota Ljubljana Ilirija Krim N. Gorica 17 Grafičar 18 Izola 18
18 14 1 18 13 2
17 9 3
18 10 1 18 9 2
18
18
18
18
3 75:16 29 3 55:36 28 5 29:22 21 7 43:34 21 7 47:21 20 2 7 42:44 20
1 8 37:34 19
2 10 26:36 14 5 9 22:42 13
3 10 32:52 U 5 10 16:47 U 7 11 14:53 7
s skokom 4.30 pred Lehner-tzom (Z. Nem.) 4,20 in Moeh-ringom (Z. Nem.) 4,10.
 «»-------
Svetovno šahovsko prvenstvo
Talj-Botvinik 11,5-7,5
MOoKVA, 4. — Prekinjena 19. partija Talj - Botvinik za svetovno prvenstvo v šahu se je danes brez nadaljevanja končala z zmago Talja, ker se je Botvinik prepričal, da nima izgledov, da bi rešil pol točke. S tem Talju, ki ima 11.5 točke, manjka samo še ena točka za dosego naslova svetovnega prvaka. Stanje po 19. kolu je 11,5 proti 7,5 v korist Talja.
kaj velikih presenečenj. Zlasti je treba omeniti visoko zmago Branika nad Taborom. Zdaj je boj za prvo mesto skoraj zaključen. Naslov prvaka bo ostal v goriškem okraju, gre še samo za to, ali bo pripadal Tolminu ali Braniku.
Sežančani so v igri z Branikom odpovedali. Domači so igrali z velikim poletom in zasluženo zma-ali. Res pa je tudi, da so bili tokrat precej bolj iznajdljivi pred vrati kot prejšnjo nedeljo v igri s Tomosom.
Ajdovci se nikakor ne morejo izkopati iz krize. V nedeljo so doživeli že četrti zapovrstni poraz. Sicer je bila tekma v prvem polčasu enakovredna in se je zaključila 2:2, po odmoru pa so gostje popolnoma pregazili domačine. Značilno je, da je pihala v drugem polčasu močna bur-ja. Gledalci so pričakovali, da se bodo domačini v vetru bolje znašli; zgodilo pa se je ravno obratno.
Tolmin ni imel lahkega dela z Adrio. Zmagoviti ,>ol je dosegel šele v drugem polčasu po desnem krilu Rističu. Adria je igrala borbeno in požrtvovalno toda premalo učinkovito, da bi lahko osvojila točko na tujem igrišču.
Tomos je že tretjo nedeljo
po
vrsti ostal Pf.8^” pttfj
žo
.rava^ro
v „ rjr*r Moštvo se ie, °,d.1’.Cs'ito Pp’%
vilo na spomladan
stvo, saj je v Pr^,]0 -'tiču tekmovanje Prern ein z 9:1, Izolo na njen	.
pa s 4:2. Toda od ti ne in učinkovite^ 0p1^e
duha ne sluha. b8 P idi Tomosu je sicer	n8jb't
dati, da so šli stirj )()£j8 igralci k vojakom,
mos je imel dovolj r igr ^
bi lahko zmagoval,
igrali bolj Prlbolje
&e<ts»
ci igrali noi.1 h--. ue lf,<* nedeljo so sicer tocld ■ kot z Branikom, to šli tudi tokrat P°_,
Ruda.1
gobe-
•t- f8 inkfl luna 1 iz neznani« jn t»
ni prišel v II. R,lS . bre* so prišli domačin
Tolmin Branik Postojna Tabor Sidro Tomos Primorje Rudar Adria Anhovo II. Bistrica
1510A
16 O 5 34;2f Jg 15	8	l	4	j7
14	n	\	5	81*
15	I	t
15	l	i	6	52	ll
16	6	4	8	36:3f,o
154 4 3 l ■5
15
kolu
se
****** ****»«*« *************fc
CIRIL KOSMAČ.
mmmm m
Otrok je bil tako slaboten, da sta ga babica in mama sami krstili.
— Kako ji je ime? — smo vprašali.
— Božena, — je povedala Terezija, ki je bila zgovorna ženska
Zjutraj so se prizibale vse tri Vojnačke, vsaka s svojim dojenčkom v naročju. Bile so plahe in ponižne. Iz same spoštljivosti do mame so stale ob steni, od daleč gledale Justino in njenega otroka, smrkale, si brisale svetle nosove in tožile:
— O ti ubogi otročič! ...
— Saj ne bo živel...
— Med angelčke naj gre, ki ne jedo kruha...
Mama jih je precej časa potrpežljivo poslušala, potem pa jih je brez besede pahnila v vežo. Vojnačke pa se niso dale kar tako odgnati. Posedle so po skrinji in začele dojiti.
  Le piji Le pij!... — je Vojnačka govorila svojemu
otroku.   Le pij! Saj drugega ti ne morem dati. Ničesar ni
več pri hiši. še repe ne...
Ded, ki je v veži podpletal oprtnik, je vstal, potegnil Vojnački ruto z glave in odšel po stopnicah na kaščo. Ko se je vrnil, je postavil prednjo v culo zvezano ruto; iz nje so gledale presušene skorjice komisa.
— Bog vam plačaj! ... — s® j® zacmerila Vojnačka.
— Tebi je že poplačal! — je trdo rekel ded, ki le ni mogel popolnoma zadušiti svoje zlobe,
Vojnačke so vstale, se še enkrat useknile in obrisale svoje zavihane nosove, pobrale culo in se pripravile na pot. Na pragu so se ustavile in vprašale:
— Kdaj naj pridemo po Justino?
— Bomo že povedali, — je mrko rekel ded, ne da bi dvignil oči od svojega starega oprtnika.
Justina je ležala pri r.as še mesec dni. Ko je vstala in odhajala domov, sem ji nesel košaro presušenega komisa, prašek sladkorja, tri peščice bele moke in štiri jajca. Stala je pred hišo, si brisala solze ter se ni in ni mogla odtrgati z mesta.
— Pa še kaj pridi. Saj si blizu, — jo je tolažila mama.
— No, pa srečno! — je vzdihnila in se prestopila.
— Srečno! ... — smo odgovorili vsi.
Ded pa, ki se do zdaj še ni zmeni! za njenega otroka, je stopil k njej. Počasi je odgrnil prtiček z Boženinega obrazka in se zamaknil vanjo. Nato se je nasmehnil in nagajivo rekel:
— Eh, ti, ti! Prava kadetka si mi! ...
Justina je glasno zajokala — in je jokala skoraj do doma.
Oktober se je nagibal h koncu. Gibki, mnogokrili jesenski veter, ki nas zvesto obiskuje že iz pradavnih časov, je planil v dolino in zagospodaril v njej. Premetaval se je od hriba do hriba, se tiho valjal po ajdovem strnišču in s suhim šumom švigal med posušenimi stebli visoke turščice. Smukal je orumenelo listje z drevja in vrtinčil prah po razritih cestah, trgal preperelo strešno lepenko z vojaških barak in ponoči zateglo žvižgal v razmajanih opažih starih hiš. A kljub vsem tem opravkom ni pustil iz vida svojih zanikrnih sovražnikov, debelih, sivih oblakov, ki so mrko buljili izpod neba. Igral se je z njimi, kakor se lovski pes igra z utrujeno divjačino: zlobno se je potuhnil, da so oblaki zdrseli niže, nato pa je planil kvišku, vzbočil svoj prožni hrbet in zaprhutal ter jih
naglo raztrgal in sunkovito pahnil nazaj v višave. Ko se je pri nas naveličal tega enakomernega igranja, se je sredi noči potegnil drugam. Za njim je prišel trenutek blage, goste tišine, kakor bi	bil	kdo vso	dolino prekril	z debelim in
mehkim, starinskim baržunom:	zadišalo je po trohnečem
listju in po vlažni, spokojni zemlji. Toda še pred jutrom so se zabuhli, namrgodeni oblaki tesno objeli in se zlili v eno samo težko sivino, ki je takoj zdrknila zelo nizko ter se razklala — in začelo se je jesensko deževje. Vode so kar vidno naraščale,	se	razlivale	po steptanih,	križemkražem
razhojenih travnikih, ter se kalne valile proti Soči. Iz Soške doline pa se je oglašalo strahotno treskanje in zamolklo bobnenje, kakor bi tam neka razdivjana sila klala in poirala stare skalnate gore. Težki, okrogli odmevi topovskih strelov so padali v dolino, se kotalili od pobočja do pobočja, butali ob stare bajte, da so žvenketala okna in se stresala vrata v razjedenih tečajih, ter lajali, lajali bolj in bolj zateglo in brezupno, dokler	se	naposled	niso zadušili v	ozkih grapah,
ker niso mogli najti	široke planjave, da bi se	na njej lahko
razgrnili in mirno umolknili. Na soškem bojišču je rohnela XII. ofenziva. S Krna so vso noč sikali ostri žarometi in poševno rezali pobočja hribov. Pod bleščečimi ostrinami te luči, v temnih, razmočenih grapah in globelih, v samem črnem peklu pa Je hrumela in se premetavala razburkana reka tisočev in tlsočev oboroženih ljudi. In valovi te reke so pljusknili tudi k nam.
Sredi noči nas je zbudil trušč. Takega vpitja in preklinjanja nismo še nikdar slišali. Vsi otroci smo zlezli v posteljo k mami in zadrževali dih ter hkrati ponosno zaupali v deda, ki se je v pritličju boril kakor lev. Samo njegovi odločnosti in sivi glavi smo se morali zahvaliti, da nas vojaki niso vrgli pod kap. Ded je namreč sedel v strmih stopnicah ter branil svoj rod z vso strastjo trmastega in srditega starca. Pred vsakim vojakom, ki je stopil predenj in je hotel po stopnicah na vrh, je razširil dolge, suhe roke in rezko zahreščal;
V prihodnjem	pp-
pomerili:	Tom°s	^
Tabor Sidro, morje, Postojna ' jjuca dria II. Bistrica 10 žival-hovo. Branik bo P	^0
,fl»
—	Stran!... Gori spijo otroci... Kinder!	o^P'^
Ko se je hrup nekoliko polegel, je mama	v t»
vrata, toda ostrouhi ded je takoj zahreščal vanjo trdo kakor v vojake:	peKel	S
—	Poberi se	mi	pod odejo in	drži	kljun!. • •	v
da ni nobene ženske v hiši...	z®
Mama je spet legla, nas stisnila k sebi in navaii. V ^ naj molčimo. Zdeli smo brez besede in prisluško ^ je	še	vedno šumelo kakor v panju. V izbi, ki JI	0dp‘ «
nami,	so nekaj hrupno prekladali, žagali in zabij > vSe Fj,
in zapirali okna ter vmes rezko preklinjali-tišalo,	a samo za	hip, kajti kmalu	se je	skozi sk ,jjapo, *
stropa	oglasilo zdaj	zateglo, zdaj ostro,	zdaj nave
veselo	klicanje:	^
— Ha-lo! ... Ha-lo! ... Ha-lo! ...
— Tiho! To je telefon, — nam je šepetaje P°v £ai&
—	Ali je hud? — je prav tako šepetaje VP mlajša, triletna sestrica.
— Kdo je hud?	mi.	jjv-
— Tisti Telefon ... — se je sestrica stisnila k j	. jp
To
J«
14»
— Ne, ni hud, — se je nasmehnila mama,
— Govori pa le, — je vztrajala sestrica.
— Seveda govori, — sem posegel vmes. stroj, kakršnega imajo tudi v Peknem domu.
— A šivalni stloj? — je z nenavadno viso 1 vprašal mlajši bratec.	^
— Tiho! — je pridušeno šepnila mama ih 0 S°vor-
Zdanilo se je. Ded nam je prinesel lonec vre ^	^
kave, ki jo je sam skuhal. Povedal Je, da so ^nifuLjii oficirji in v njej namestili svoje «hudičarije>.	v**1
da je tudi vse narobe, ker tam kuhajo kakor semnju.
(Nadaljeval
S
A