'rW'h%^S!T
k. Hot'bibliotbek,
Wien
St. 52.
V Gorici, 28. decembra 1883
Tecaj XIII.
Po-.-'inozno 'fovilke se doliivajo po 8 kr. \ u)hnk.i!!iicali v gosposlri nlici l'i /n •'¦cli !'!?••', Ha starem trgn in v n:>'i!:i ii ci ur v Trstu, via Ca-«i*n»ft, "..
lit. ; i na; ;• Wagovoljno poSiljajo iif.-itni^-. i: ..S<n'i'¦'¦ v CfAiici na Travniku * 10,1., iiii.oinhm pa opravniStru „So8o" Via ilella Croce St. 4. II.
Rokopisi se ne vraflajo; dopisi naj se hjitgoroljno fraiiKiijojo. — Delalcem in dwgiiii iiepromoftmii) so narociiina wiia, aliuKc oglasc pri opiavni&tvii.
Koncem leta 1883.
Lastna hvala ne vclja; to vemo. Tudi 111 nam v mislih, da bi sami sebi hvalo peli. Omeniti hocemo le to, kar dmgi o nas sodijo; ce je pohvalno, ni nas>. krivda, Ako moramo grajo sliSati, ne vemo, zaknj bi moral i hvalo zamoleati. Ljubjauski „Sloveuski Narod" prinaSa uze dalje casa v Iistku dolg Clanek o casni-karstvu in tmSili casnikib. V tem spisu omenja pisa-telj, ki kaiSe izvanredno poznanjc Casnikarskih in dru-gih razmer na Slovenskem, na§ list v St. 290. z na-slednjimi besedami:
BPo smrti „I) o m o v i n ett je bilo GoriSko brez slovenskega polittcnega casopisa. Ko se je lcta 1870 zacelo zlvahnejSe gibauje mej Slovenci, u.stunovili so si ti knialu posebno politicnn druStvo, ki jo imelo narodno zavest Siriti mej prostini Ijudstvom in brail iti narodne praviee. V ta namen si je drustvo ustu-novilo lastno glasilo, rekSe „Soda", (organ [glasilo] tdovcnskcga politicuega druStva goriSkega za brainbo narodnih pravie). Ta list je prvo lcto izhujal po dva-krat v meseci, pnzneje pa po jedenkrat v tod mi nil eelej poli. Ta casnpis, /.vest svojemu prveinn progra-iniit izliaja npprostauo Se dandeunSnji tot* je tvkom miuulih let neiznierno koristil slovenskemu prebival-stvu goriSke pokrajine. Ohrauil ae je evrst v raznih borbah, tudi taknit, ko so ga „domacini- sami hotoli ugonobiti. Sloga jaci, pokazalo se j<* pac uajoeitnejc pri „Socitt. In prav so imeli goriSki rodoljubi, da Vbled laznih p«'gajanj in tudi tu onetii slioclu v Na-bre^ini ne.so hoteli nekaterim tr?U§kitu sebifineii'iii v kotist opustiti „Socea in oklenitt se Bog v6 kakega lista v Trt»tu. Dokler bode Sofia tekla od Triglava po hlovenskih tleh in mi mo Gorice na zahodnji strant Krasa v niorje, ne pa prek Krasa v Trst, ostala bode Gorica narnvno sredi§Ce in s t o i i § C e vsem goriSkmi Slovencem, izimsi jugovzhodne Krasevce goriSke grofije. Kolikor so pisatelju teh vrstic znaue razmere v Trstu in na Primorskem splob, lehko trdi, da Trst ne more po^tati sredi§Ce p r i m o r s k i in Slovencem, vsaj toliko casa ne, dokler bode cvetoee skladiSce obSirne, svetovrie trgovine. Floreat, crescat ne Trst, ampak goriSka ,SoC|aala
Pisatelj omenja daije obzalovanja vredni prepic, ki se je bil vnol pied leti nied Mlado-iu Staroslovenei in nadaljuje; „Iz tega ravsa in kavsa se je bilo oni cas pororliio nekaj hstov, ki ali §e sedaj izhajujo, ali so pa 2e davno poginili. V G o r i c i so bill tako zvaui Staroslovenei — nasprotniki so jih psovali flna-zadnjake" — stedi leta 1872 (18. dne juriija) u-ita-novili Casopis rckSc „Glas", ki je izhajal v detvoiki po jedenkrat v tednu. Kako nevarno je bilo, narodne sile dvojiti ob laSki meji! kako nenaravuo je bilo strankarstvo zast'jati mej razmerno malo Slevilo gori-§kih Sloveaeev, kajti prav za prav so morali gonSki Slovenci sami nositi prevelika bremeua, ki so jih do* tieni dasopisi in druge strankarske zahteve jim na-kladali. Ko so se razdivjane strasti nekoliko polegle, spregledali so rodoljubi obeh strauk svojo pretiranost in prenagljencst tcr su mej seboj lepo porazumeli in pogodili. ,,Glasu je prenehal in „SoLaa je od leta do leta krepkej§a, ker jej redoma naraSCajo narodni podpiratelji i n s o-delavci." V st. 292. pravi pisatelj, da je „Soeau goriSkim, Slovencem to, karje »MirB koro§kim, „Slo-venski Gosporiar" §tajerskim in „Prijateltt ogerskim prekomurskim Slovencem.
Tako prizoanje nas ne napihuje, ampak nam le olajiuje delo in nam daje poguui, ker nam prica, da smo v svoji pisavi pravo zadeli. Jako bi nas veselilo, da bi tudi drugi nasi citatelji bili z nami tako zado-voljui, da bi nam ostali zvesti naroCniki in dobri pla-Cevalci ter da bi hoteli list Siriti med svojinu znauci. Priporoeamo se rodoljubnira Slovencem z nova tei j ih prosimo duSevne in gmotne podpore po dopisih ;n naroenikih, da bomo mogli brez ovir hoditi po poti, ki vede do boljSe prihodnosti. V lepi nadi, da osta-nejo aSoea* in njeni Citatelji tudi v novem letu dobri prijatelji, vo§ci BSocaK vsem svojim sodelovalcem, na-roCuikom iu citateljein
sredno novo leto,
I         Kako sodijo Nemci o nas!
|            Obic je znano, da imajo im§i Nemci Cudne poj-
me o nan Slovencih in o naSih razmerah,  Kdor pre-
bira nekatere ncm§ku casopise,  mora imeti res ovfijo
naravo,  da mu krv ne vzkipi pri tollkem /aiiitevatijt
nas Sloveiiccv,   pri   tolikein  zvijafinem   zasukavanji
resnice o naSili razmerah,   pri tako o&ibuem vedenj'i,
ki gleda iz vsakc vrstiee omenjenega casopisja. Konm
niso znani   strupeni  elanki in  dopisi  o Slovencih v
„Tagesposti", iz katere zajema navadno tudi neki go-
riski  list svojo ufcenost o nas in o naSih razmerah,
kakor da bi bili Slovenci 200 milj od njega oddaljeni
in da bi ne imcl prilike doma ogledati si nas?  Kdo
ni cital v novi BPressi" in drugih nem§kih listih ne-
sramuih la^ij, osebitno o  iiaineuih in razmerah gori-
skih SlovLMicev'/   Kdo ni strme  fiital  v  istem  listu
prt'drzuega  iu  nesrauinega Lhuika nekega profesorja
v Mariborn o naAem jeziku in o naSih Solnli V Clovek,
ki ni bil nikdar v Slovencih in ki  naSega jczika no
I pozna,   drznil se je trditi,   da naSt kmetju „hovobIo-
j vetififiiiie* popolnomu nil": m razuniejo in da jezik, ka-
i torega kmetje govore, je la zmes,   v kateriyje vi'fiiim
j ncmskili hi'sinHj h slovenskimi koneiiicami. (5e 'h\ na§i
i Nemci tako o nas sodijo, kako&nc misli morajo imeti
! o nas pa Nemci v „rajJiu*, smo si ve^krat mislili. Ti
j so gotovo uverjt'iii,   da to „pleme nii^je vr«tc" M na
! siroko zije, da bi avstrijsko-nemska in laSku »jagnje-
'. ta" po^rlo. Toda tcmu ni tako. Nemec zunaj Avstrije,
i katereiuti ne slepi  \ida  sovraStvo in fauatizeui,   sodi
n Jims milejSe in bolj stvarno. Dokaz temu je cJanek,
katini je zagledal beli dan v Lipsiji, v fiasopisu „Un-
scrc Zeitu. *) Pisatelj onega Clanka je neki nam pov-
sem neznan Samuel Singer.
i            Na§e citatelje bo gotovo zauimalo,   ako jim po-
damo v primeiu s prostorom svojega lista glavne po-
tezi; nncga 18 stranij ohsegajoCega Clanka.
nVclike politicne premembe zadnjih let", tako zacVuja dopisuik, n<nso le utrdile v/ajemuosti Jugoslo-vanuv, temvec obnnle so tudi pozornost druzega sve-ta na to nizvoja zmozno, pa zalibog premalo znano ljudstvo. Izobra2eiii nvet bi rad poizvedel, kake nade so Jugoslovanom v dnevih bridkih stisek dajale moc, kake sile so podelile svobotlnemu gibanju balkanskih narodov Jkrepost iu vstrajnost ter mu priborile Clove-§ko zivljenje. Toda svet je tako obsireu, da bi ne bilo mogoce v kratkc.m mislikati podobo duSevnih mocij vseh Jugoslovanov. Vsled tega si hofiemo za danes ; ogledati zahodue Jugoslovane, Slovenco".
Na to razpravlja pisatelj zgodovino Sloven-' cev od onega due, ko so se naselili v pokrajine, kjer zdaj bivajo, do danaSujega due. Vse to pi§e pa tako temeljito in objektivuo, da bi se na§i Nemci na njem . lahko vzgledovali, ako bi imeli kaj dobre volje. A i ker je to mnogim Citat« ljem ze vecinoma znano, opu-i stimo doticno razpravo,  katere konec nagla§a,  da bi
*  bila Sloveuce gotovo oua oaoda zadela, kakor Slovanc ; na Labi, ako bi ne bili pri.ili pod Avstrijo, katera kot \ velevlast jo bila sama sebi smoter. Leta 1804 postala ! je ta velevlast cesarstvo, v katerem je naCclo u a-j r o d n e j e d a a k o p r a v n o s t i zafietkom bojazljivo
*  stopilo na dan in le sem ter tje splavalo na povrSje, 1 sedaj pa je postalo dr2avuo nacelo, katero je Se dan-, danes povod notraujim prepirom in ustavuim vprasa-I njim.
i            BNa to uacelo narodne jeduakopravuosti", nada-
i ljuje pisatelj,   „zidajo Se  ostaii Slovenci svojo nade.
1 Res, da je mnogo Slovencev proti soveru 2e pouem-cenih,   na vzhodu so   Madjari veCino  panonskih Slo-
' vencev unicili, na zahodu so la§ke diiavice, posebno beneska ljudovlada, sloveuske meje zelo skrede; pri vsem tern je dusevni razvoj alovenskega ljudstva dan-daues tak, da mu vsakako pripada cust,uo mesto med razlicnimi narodi avstrijskega cesarstva".
nPripoznati   moramo,   da   je   nadarj enos t
Slovencev   velika;   se ve da se uc  smejo soditi
se staliSca turistov (potnikov  za kratek 6as),   ki de-
zeio le preletijo, ne da bi z ljudstvom v dotiko pri§li.a
*)TUnsoie  Zoit. Deutsche Revuo  der Gegoawart.   Von
. Rudolf von Gottschall. JaUrgang 1833- Zwfilftos iHeft.—Loip-
*   zig, Brockhau5-
Tako nadaljuje pisatelj ter uavaja v dokaz svoji tr-ditvi znano izjavo grofa Aiiersperga (Anastazija Gtttna), ki ni bil ua5 prijatelj, a je med nami bival. Dalje piSc Singer:
„Godbo, posebno pa potje ljubijo Slovenci fiez vse, Zulibog, da se je vsled nosprotstva od stratiI duhovSfiine proti posvetnemii petja in godbi raarsikak biser ljudske poessije zgubil. Mnogim starim pesmam ohranile so se le besede, napevi so pozabljeni. Kdor jih hoce sliSati iz ust ljudstva, mora u2ivati njegovo popoltio zaupanje, posebno pa tedaj, ko bi hotel take pesni nnpisati, V teku Um je postalo Ijudstvo ne-zaupljivo, kiijli prcveltkokrat se jc inoralo preprifiati, ila gospoila njegove pesiii in navade zasmehuje in s?p.» nifiuje. Sedaj ju m vo da Urngace; cola drufitva m trudijo, da bi zaklado stare vero, starih navad in narodnih pesni pogiua reSila; toda delo je postalo zelo toftavno in mnogo blaga je m vse Saso zrjub-Ijenega.*4
„N a r o d n e p e i n i Blovenske se no dajy pri-merjati hvvaSkim iu srbskim, vendar m v oboe bo-gatej^e nego so navadno misli. Sloveuske narodno pesni sueejo se kakor v obce vse jugoslovansko okolo bojev z nnjvecjim sovraznikom kristjanskiin, 8 Tur-kom, ki je skozi stoletja tudi Slovenco napaflal.* Pisatelj navaja dalje 2e znano razsodbo gn»fa /iuorepei-ga o nasih narodnih pesuih ter dostavlja: „55godo-vinske podlage tedaj Slovencem ne manjk-i, dasi jo ljudstvo v turn oziru premalo zaved'io. Jnnaki jugo-slovanskih narodnih pesni, kraljevic Marko in kralj MatjaiX, nahajajo se tudi v slovenslah pesnih".
Ilazeu teh je pa So mnogo zaljubljenih in drugih pesnij, katere ljudstvo Se danes prepeva in so se od rodii do rodu ohranile. Pisatelj navaja nekaj takih v prav lepem prevodu ter klice zopet Auersperga na pomoc v dokaz notranje veljave slovenskih narodnih pesnij, kateri pravi: „Ljudstvo, Legar poeticni dnh je v takem preobra^enji rakve krov predrl, moramo poz-draviti kot vuovic pridobljeno de^elo, kot prirastek moci, posebnosti in lepote na polji Cloveskega napved-ka in ljudske oniike."
Pisatelj govori dalje prav pohvalno o naSih b a s-n i h in pravljicah tcr nadaljujt. ;
„Sedaj, ko smo iz narodnih pesnij in basuij du-Sevno no t, ran jo vrednost siovenskega ljudstva spqznali, hocemo dragega Citatelja seznaniti tudi sh sloven-skim 1 e p o s 1 o v j em in njegovimi prvimi z as t o p n i-k i. OmenilL smo 2e, da se je Stevilo Slovencev pod vlado silnih Fraukov veduo bolj kr&lo; a tudi potem se jc 2alibog knialu pokazalo, da so oui stanovi, ki so bili prvi' poklicani narodno idejo v novem poli-tKnein poloznji zastopali, z vso silo na to delali, da bi ljudstvo izueverili njegovi narodnosti. Od razura-nistva zapuSfieno, obupalo je ljudstvo samo nad seboj ter je sprejelo s ptujim jarmom tudi ptuj jezik in ptuje navade. Ta galostni polozaj trajal je do refor-macije, ki je miniogrede tudi Slovence iz narodnega spanja prebudtla. Trubar je postal zagovornik nove vere ter je iz NemCije poSiljal ljudstvu knjige v do-macem jeziku. Toda odtisek je bil silnejSi od Tru-barja in seme narodnega delovanja je vsahnilo, ne da bi bilo kali pognalo. Trubar je bil svitla prikazen — meteor — na naroduem nebu, a ko je ona zginila, propalo je ljudstvo §e v vecjo slovstveno temoto."
Pisatelj naglasa dalje, da bi bili Slovenci gotovo zgnbljeni, ako bi se jim ne bil rodil „prorok in u5i-telj,K Valentin V o d n i k. Njegova izredua omika vce-pila mu je zlata misel, postati buditelj in odgojitelj svojega naroda. A Vodnik je moral, ako je hotel ljudstvo podueevati, narodni jezik izkopavati izpod ptuje navhke.                     «
„Sestavil jeob§iren slovar, spisal mnogo Solskih kujig, koledrov in slovnic tor osnoval leta 1797 v Ljubljani prvi Casopis nNovicctt. Obdcioval je nspeSno pesnisko polje, v obce je bil pa mnogostvansko in uspesno delaven. Njcgov trud je bil plodonosen, kajti ljudstvo se jc prijelo njegovega — Vodnikovega jczika, predno ga je bozja previdnost poklicala s tega sveta. Vsled tega Castijo io hvalijo Slovenci Vodnika kot svojega preroditelja."
^Toda, Vodnik ui bil wdavo^jeu a tem, da b|
,,S(.^:i"  izlnjn ^:ii;  pftol:   'it   vf»!.jji
po posti i>rojf> man ¦   ili v (1or:<    na <\on
jio^ilj.ina:
Vse lot»     .         ...         i.40                  .
Pol leta.....         '2'»                 j
Čfttvrt !"ta     .....   1.1"                 1
Pri oznanilili ¦:,      I¦ . tudi    i     ..<«>•          *
S unicuh" se plačuje /* navitimi w>.-a<»fi-
no vrsto:
8 kr. to «o tislm 1 Urni                       .
?    ,.......5    ••                      I
;• -, •:,- ••:t •¦       \
/a vr«V <ri!.-r   po  pr«>t..!:s
i—MmBMMMM————>i i ¦ ¦ — m i Murium i......mttam—
ljudstvo le ;z spanja prebudil,  temveS skrbei je tadi za nasledoike na slovstvenem polji. Eopitar seje poprijel njegovih jezikoslovnih prejskovaoj in je postal svetovuo znan ucenjak. Pre§iren sprejel je njegovo | pesnisko nalogo ter je postal ljubljenec in ponos na- j roda. Njegova ognjevitost in strastni cuti, katere je le globoka svetovna bolest ute§ila, nesli so ga v solnCne j visave umotvornega deiovanja, ne da bi ma delal je- ] zik, takrat §e precej okoren, najmanjSih orir.   Nas-protno, Preslren je celo dokazal, da je mogoce v slo-venScini v takik oblikah peti, kakor le v najstarejSik kulturnih jezikih. On povzdiguje gloso iz preprostega kotifca, igra se s Sestomerom, ureduje elegifini distih, ima v oblasti oktavo in tercino, siplje sonete iz rokava, prilizuje se v gazelah, prepleta srbske speve s Span-skimi rimami, premaguje meio „nibeluugov4 ter za-kroli zopet ono preprosto narodno pesen, ki se sania I poje. S kratka, PreSiren je dosegel Petrareo v jezi-1 kovni milini in njeinih cutih, a piekosil ;a je v globo- I kem ini§yenji. Kadi tega zagotavljajo rau njegove pes- I ni stalno slavo; pnstale so lastina celega slovenskega I naroda in se pojejo v borni koci kmecta in v bogatih I kiogih.   Njegovo „Pod oknom8 poje vsak Slovenee." I Pisatelj podaje  nato to pesnico v nemSkem prevodu, I isto tako „Nezakonsko mater8 in jeden sonet.             I
Za PreSirnom omenja pisatelj tudi za leposlovjc I zelo zasluinega Fr. L e v s t i k a kot moza svetovue I znauosti, kateri ima v oblasti vezano in nevezano be- j scdo v jednaki men.                                                       I
,lz vrste najboljiih lirikov no smcmo zabiti I Simona Jenka, kateri je spajal vsebi ljubeznjiv hu-1 mor in rakloeuteco turobnost z vedko razumuostjo I vsakdanjega zivjjenja", nadaljoje pisatelj. „Kaj je imel I od njep slovenski narod prieakovati, svedoCi najbolje [ njegov »Naprej", ki budi navdugeoje od jednega do I drugega kota slovenske zemlje. Njegove pesni (katerih | par ? prevodu citateljem podaje) so polne cutja.tt      j
,A zoprua nezgo la odteguje Slovencem najbolj-§e moci v uajIepSi dobi njihovega  deiovanja, vendar nadoinestujejo takoj novi talenti obeutljive zgube. Na j pesnisacm polji uastopil je za tern Josip S t r i t a r, , ki je to polje z nwimi mocmi obdclovol in je v mar- { sikakem oziru razsiril in globokejSe razoral.   Njegove i pesni razlikujejo  se od drugih po razlifinosti vsebine j in izredni dovrSenosti v obliki. Vsem njegovim umot- I worn vtisnen je pecat izvirnosti in redke IiCnosti; sploh so njegovi poskusi v razlicuih slovstvenih oddel-kih izvrstui,* Kot vzgled navaja Singer v dovrSeuem prevodu jeduo Stritarjevo pesnico.
0 uaSem rojaku Gregor&el pi§e pisatelj tako-le: l
»Pesnik, kateri je 2e pri svojem prvem nastopu j pokazal toliko zrelost bistrega uma, tako g 1 o- j bokomiSljenost in dovrSenost pesniS- \ k i h o b li k, kakorSne iraamo priliko obcudovati le pri   najboljgih   umotvorih    najvecjihi mojstrov, je Simon GregorLic\ Dasi se krizajo j zadace na§e razburjene dobe vsestransko, veudar mora j biti blazenje cloveka in po njem eloveSke druZbe glavni sraoter civilizacije.   Poezija mora biti svecenica onih vzviSenih mislij, katere unifiojejo nagone nizje vrste j ter nas blizajo   dosegi odkrito—srcne, vse narode i obsegajoce ljubezni.   In kaj  nas bliza temu smotru j najbolj?   Odlocno iu dekvno cuvstvo za dolznost, ki ; podrejuje osebne koristi in prospehe zahtevam doino- j vinske ljubezni  in zadnjo zopet poveljem  vesoljnega ! cloyeSkega namena, Pravica do vseb, djanska ljubezeii i tudi do onih, ki niso v krogu naSih koristij. je vzvi- I Seno geslo naSega iasa,  ki je v Slovencih castno za- j stopano po Simouu Gregorcici.  Pesnikovo srce je sve- i tiSce prave aiovegke ljubezni, katero sanja  krasne sanje, da je Bog prokletstvo od sveta odvzel ter au- ' gelje razposlal. da bi greh in  skib s sveta prtpodili j in povsod cvetlicc prave srefie razsipali.  CloveStvo je \ prerojeno, svet je postal zopet paradiz, tako kraseu* (sledijo v nemSkem prevodu zadnje kitice pesni -Sveta odkletev.0)                                                                       i
BTu smo navedli ie prvake slovenskega pesni&va; ! prevec bi zasii, ko bi hoteli Citateljem oznaaiti tudi izvrstne romanopisce: Jurcica, Kodra, Krsnika, Men- ! cigerja itd., katerih dela so ze davno duSevna vlast | naroda; pa ia ta povrSni nafirt kaze, v kako kratkem I Sasu ae je povzdignil slovenski narod po lastni moci do prave nravnosti.*                                                       I
Prihodnjic o na§em politifinem polo^aji.               I
Dopisi.
V GoriCl", 28. dec — Slovensko bralno in pod-porno drnStvo v Gorici imelo je preSIo nedcljo, 23. t. m., predavanje zdomafio zabavo, katero so bill poea-stdt s svojo navzo5nostjo mnogi eitalnidarji inodliCni goriSki narodnjaki, med njirai dr. U. Tonkli pa mejni grof Anton Obizzi. Drn§tveniki so se biii zbrali v lepem gtevilu s svojimi dru^inamt; pevci, podpirani od nekatenh prijateljev dta§tvas so prav cvrsto pop«-yali razne slovenske pesmi. G. podpredsednik govoril je o bo2iLDih jaslicah in njih napravi, o naukih, katere podaje v jaslicah Meee dete svojim Castilcem, in o cntih, katere bi moralo vzboiaU v srcih dru§tve-wkov, k siaTijo steto rojstvo. G. jredsednik nazOra-
. vil je dru§tveniku ia podpiratelju dr. J. Tonkliju za-
! rad cesarskega odlikovanja, drustvenikom pa je vo§fiil
j sreene in vesele prazaike,   na kar so se zbraui dru-
Stveniki  in  gostje raz^li,   veseli  iepega veiera in z
I nado, da se bodo primerni poducni in zabavni govori
[ s petjem nadaljevali tudi v noveua letu poduovimod-
| borom, ki se izvoli prihodnjo nedeljo.
I           Obcai zbor slov. bralnega in podpornega drustva
v Gorici bo pribodnjo nedeljo, 30. t. m.,  ob 2 urah
popoldne v dmstvenih prostorih ua Travniku,  h. St.
16, z nasledttjiia daevniui redom:   letno poroeilo od-
borovo;  raCunski sklep za leto  1883; proraeun za
Ieto 1881; predlog za imenovanje 6astn»U udov;   vo-
Htev novega odboia; posamezui piedlogt. PredobCnim
zborom ob l%[%  se bosio   drazili  druStveni   Casopisi.
DotiCnemu vabiiu k ob^neniu zboru pridjano je kratko
poroCiio o druStvcnem in odboruveui delovatiji v pre-
teklem letu, pregled dmstventkov, katerih §teje dru-
§tvo 303, in racun za I. 1883.
Iz zadnjega smo posueti, da je imelo druLtvo v minolcm letu slcdece dahodKe: ostanek gotoviue 30. nov. 1882. 454 ghl. 41) kr., mesectiina dtuStvenikov 1007 gl 20 kr., vstopniua in kupice J)5 gl. 70 kr., za prodane casopisc 32 gF. 28 kr., cisti dohodki ve-selic in zabav 41 gl. 19 kr., darovi 70 gl, obresti od glavnice 30 gl. 20 kr., vkup ITiO gl. 15 kr. Stro-ski so se razdelili tako le: podpora bolnim udom 237 gl., zdravniku 124 gl. 82 kr., zdravila 08 gl. 8 kr.; stanovaaje, postreiba, svecava itd. 136 gl. 84kr.; pisarna in poStnina 10 gl. 90 kr., tiskovine in vezauje I knji^ic 30 gl. 6 kr.; dasniki, kojige, muzikaitje 44 gl. 60 kr.; ruzut stioski 49 gl. 22 kr., ostanek goto* viue 30. nov. 1883. 1008 gl. 63 kr. DiuStveno ptc-inozeuje, obstojeCe v ostanku gotoviue, pohistvu in tirjatvah 30. nov. 1883., zuaSa vkup 1369 gl. 79 kr. V dveh letih svojega obstanka (in Se teh ne ce-lih, kajti druStvo se je ustanovilo zaCctkom marca 1882.) je podporno draStvo prav lepo napredovalo. Zeliino mu, da bi se tudi naprej krepko razvijalo in da bi svojo nalogo na vsako at rau dubro izpolaovalo. Dru§tven»ke vabimo, naj se v obilnem Stevilu adeleze obCnega zbora, da bodo sliSali odborovo poroeilo, da se bodo posvetovah o racunu iu prorafiunu in da iz volijo zopet odbor, ki bo skrbei za druStvcuo korist.
S Tolminskega, 25. nov. — Z veiikim vesi;-Ijem brali smo v zaduji „Soci", da je naS rojak, dr. Jo2ef Tonkli, dobd visoko odiikovaujc od Njcgove-ga VeliCaustva presvstlega cesarja. Da bi se borilct za sveto narodno stvar odlikovah, je prav redka pri-kazen; zato smo toliko bolj ponosui na to neuavaduo odlikovanje. S podelj.mim redom zdru^cno je, kakor si pisala, draga ^oca*, deduo viteStvo. Tega sm-.» na Tolminskem veseli. Dr. Tonkli se je do zdaj res vi-tezko bojeval za uarodno stvar, kajti bd je ucupogljiv proti nasprotniku, a proti zmagaucu pozabil *ie vao uasprotnost ter mu je bil dober, kakor bi si ne bila nikoli nasprotovala. Zdaj, ko je v resuici vitez, nuird bo, ako je mogofte, se bolj viteSko postopati, mora! bo ucupogljiv ostat: v tirjanji naSih pravic iu ueiz-prosljiv gicde narodnih na6el. V boji za narod prtdo-btl si je Cast in pnzuanje; v boji za narod naj si oboje ohraui. Ne moremo si misiiti, da bi mu radi odlikovanja jezik postal tezjt, ali da bi radi vitestva iiuel vec usiniljenja z nasprotnikoin, ko s trpecim svojim rodoin. KakorSni ste bili do zdaj, g. poslanec, v delovauji za narod, taki ostauite dalje in slavtli Vas bomo po imenu in po resnici — viteza.
Veliko zadostenje je imeuovano odlikovanje g. poslancu in nam, njegovim pmtasem na poltticnem polji. Celo pri zadnjih volitvah so ae uekateri bali zamere pri vladi, ako bi poudatjali s Touklijera na rodui program in dclali za narodue kaudidate. Zdaj lahko spoznajo, da sam presvitlt cesar odobrujc poli-tiko dr. Toukiija, katerega je imeuoval tudi nauiest-nika dezelnega glavarja goriskega. Moz, katerega na-eel iu poiiticuega deiovanja vlada ne odobruje, ne dobiva uajvisjega odlikovanja. Narodua uasa politika vjema se tudaj popolnoma z ustavo, ki dolocuje ena-ke pravice vsem uarodom, s cesarjevuni beaedami, da naj se napravi nur med nurodi, z obetaujem visokega ministerstva, da izvede euakopravnost, ki je izreficna v drzavnik osnovuih postavah. Tako soglasje najvaz-nej§ih faktorjev mora vzbuditi za narodno pohtiko tudi tiste bojazljivce in koristolovce, ki se povsod iz-govarjajo z visjo voljo. Tu imajo uajvisjo voljo, to je: najviSje pnzuanje, katerega ne niorejo tajiti. Ako je iskrica posteuja v njib, morajo se okleniti natod-uega programa, morajo podati roko — spravi iu spri-jaznenju.
Iz Brd, 23. decembra. Neka groza pretivse aloveka, ko vidi, kako krepkemu mladeucu ueprifiako-vano naglo luc ^ivljeuja ugasne, ter srcao pomiluje to mlado zrtvo sinrtne kose. Enako obfiuo pomilovauje prouzro&Ia je smit ranjkega g. zupnika Ignacija Fabianija v naSeui Siovrenci, kteremu je podko-zen tor na vratu vsled zaoemarjeuodii in mrzlote krv ostrupil ter splosno uuntje uapravil iu mlado zivljenje preuaglo pozgul.
Fogreh njegov, ki je bil 13. t. m., privab.il je
f silno mnozico Ijudstva od blizu  in dale5 v Slovrenc. j Tudi duhovscine je bilo primeroma obilno Stevilo, 16
I* gospodov, med njimi prefi. gospod dekan loCniSki, ki je vodil sprevod in zalostno opravilo in je z lepim govo-roui vcerkvi povisal tuzao slovesuost. Ceikev, sicer pre-¦ prostorna, bila je ta dan uatlafiena. Pred zupnijsko | hi§o zapeli so ranjeemu pevci iz Kojskega pod vod-I stvom uadarjeuega mladenCa Ciriia Metoda K. Spre-| vod je §el po daljnem oviuku v cerkev, da se je lep-I §e razvrstil; spremljala ga je tudi godba kojStanska j s tuiuimi giasovi. Med lepimi venci, kteri so kincali I „lesenovhi&ico", odlikoval se je venec na krizi, izde-| Ian iz Sambordovih vencev. Na grobu so zopet za-J pidi kojScanski pevci prav ginljivo. Hvala ajim in I vsem, ki so pripomogli, da se je ta pogreb za naSe I kraje nenavadno lepo izvrSil!
Z clezele na Primorskem, due 20. dec. (Go-
spodu „anteeecilijancuu v HGdinostia st. 1.01.) KakSna logika pa je to, —g. „untececiUjanec<t, da ste na p r-vo mesto postavili odgovor zadujim vrsticam nu-jega odgovora? Vcu koristi ua^umu uarodu jedeu novo izurjeni pevski zbor, nego vsi citati nemSkih pisate-Ijev, katere ste tako slastuo prepisali.
Kaj ne, da je laze prepisovati par vratic iz n e in s k i h kujig, nego se trudili s p o d u c o v a n j c m cccilijauskega petja? To tirja veliko zttvovanje, obil-nega truda, kar Vaiti ne disi, — zato tudi tie c»cili« jausko petje I Kdo ne ve, da cecilijan.sko petje tirja vecjo izurjenost pevcev? zato pa je mnogo orgljavccv proti ujemu, ker ae jim zdi lepSu iu laze, do s pevci v kratkih poskuSnjah zgotov6 jeduo starih pesni, mesto da bi se s cccslijaiLiko trudili vec duijl Za tern grmom tiCi zajec. Kar so spozuali za dobro, casu p r i in e r u o slovenski v c 1 j a k i na Kriuijskein in Go * rigkem, kjur he „zdruzenimi imifimi* Ueluje v povzdigo jediuo pravega cerkveaega petja, sem prepri-can, da ne unici ui ta, ui oni orgljavec nantccecili-janec**.
Kdo pa je kaj pisal zoper cerkveaega skladate-ija, slavuega Uiharja? Kdo krati njegovo slavo ? Iti-harju je in bode hvaiezen slovenski luirod za njegove skladbe. On nam je odprl pot v buljSo bodocuost. Kaj mislitu g. „autecuctlijanec'4, ali bi nlavni Hihiir zdaj, ako bt gu nam tie bila suirtiia kosa pro/godaj pokosila, trobil z Vatui v „uutececili,jauskiu rog V — On je dobro pozual potrebe nasega naroda tu njega stopi ii jo; zato Jl> tej priinuruo u.stvarj.U svojo umet-iiost. Od iste dobe pa je tudi sluvcii.ski narod n a-predoval, postal je populiietn kos Uiharjevun sklart-bam; a zdaj hoce se uapredovati in zmozen je za to. Morete h teuiu oporekati V Bodocuost bo do-bra priCa !
Poskuuite, potrudite se poduccvati cccilijansko petje; stopite v veliko druzbo slovcuskih podpi-rat-ijev cecilijauski-ga petja, pa bodete uarodu vec koristili, kakor ee spisete „celo knjigo" (!) bvojih 0an-tececiljjauskih" uacel I
Se uekaj logicuegal I.) Kako morete pisati, da se jaz motim, ce nitshm, da ste zoper cecilijausko petje, ako uze Vas podpis „antececi lijanec" to uaravuost potrjuje ia ako v predzadnjem stavku pra-vite, da je Vasih p r o 11 c c c i 1 i j a n s k i h n a c e 1 za „ceio knjigoay Daste moje besede o duhu cecilij. petja po svojc oDrnih ter s tern v logiko dregniii, Vam ta ne bo vedela hvale.
2.) V prvem dopisu ste trdili, da uCitelji neot -gljavci ue morejo tudi v ljudski Soli gled6 petja tako dduvati, kakor drugi; a v drugem dopisu pisete: „Da so gosli za pouk v Ijudski Soli res boljse od glasovira, iotiuaje, katere tudi jaz ue zauikujem*. Prav je, ko pravite konevtu dopisa, da naj zadostuje, ker v tretjmu dopisu bi zua-li §e cemu pritrditi, kar ste do zdaj zamkali.
3.) Kako morete vprasati „v vsej puui2uostitf (ali osabuosti, kakor Vam drago), da bi Vam povedal, kateri Bmlajsi" u6itelj je ve6 storil v prospeh slovenskega petja, kakor nasteti nstarejsi" ucitelji'? StarejSi ucitelji so svoje 2e storih ter delom se delujejo, a mlajsi so Se le prificli kuzati uspeh svojega pri-(ietega deiovanja. (Pogiejte jeduo zadujih st. „Edmo-sti*!> Bodocnost se le pokaze ujih uspeh, kateri, kakor upam, ue bo zaostajal za ouiin starejSth gospodov. Kako se more v par ietia toliko storiti, kakor v dobi cetega zivljenja V
G. nautececUijauecu, kedar zelite, pridite k me-ni in videii bodete „Socinegaft „refereutatt pou-cujocega se svojimi gosli ueizve2baue (zdaj so 2e precej I), kmecke pevce iu pevkiuje ne le Forsterjevo nGlej o greSuik", ampak se muogo tezje cerkvene in posvetue pesui. Za moje bivalisce pa Vam pove slav-no ureumstvo BSocett.
Takrat pa Vam poveni, ce Zelite, §e marsikaj „IogiCnegaa o VaSik dopisihl Do tedaj, ali dokler ne zagieda belega due „ceia kujiga" (!!) VaSih nautece-cilijanskih* naCei, pa — z Bogoin!
__________                         a—b.
Iz Barke pri DivaLi, 20. dec. Prvi dan t. m. je prisei k nam C. g. duhovnik Jauez Kravanja, ki je bil 13 let na Sv. Gori pri Gorici. Cakali smo ga zbraui obcinarji z veiikim veseljem poaebuo zato,
ker smo vedeli, da pride z njim 5. g. Janez R e k a r, kaplan iz Lokve, kateri je prvi pri nas kaplauoval in dosti dobrega mod nase obeinarje zasadil bodisi v slovnici, pisavi, zivinoreji, sadjereji, vinoreji itd. Bog ga zivi m mu duj zdravlje in dolgo 2ivljeuje, nepo-zabljivemu gospodu.
Ob 6. uri popoldne nas pozdravita omonjena go-spoda in se oglasijo na§i inili zvonovi in pokanje to-picev. Tudi nasa mladina ni zaostala; zapalila jo kres na gormadi. Poteai ogledata oinciijena gospoda pied 18 kti novo zidano lepo kaplauijo, katera sc je novemu dusneinu pastirju dopadla, v kateri zdaj prebiva. Nadalje ogledamo nas"o majhno, okineano cerkvico in njeno opravo. „Potem gremo k veeerji, katero je n.'*pravil g. Tone Ceper. in se tara veselimo z naSim zdravim vincem. Dosti smo govorili o krivih prerokih, ki so kriva pisma na Sv. Goro pisa'i zuper uas in nas hudo firnili. Takim grdim krivim pisacem, ki krive priimke podpisujejo, namrec: Matezok, Sla-voj, Vigardi, Mati2ik, svetujcmo to ie: vrzite va§e htidobno poro pod mizo in primite za motlo tor po-tiictajte pred svojiiu pragom, potcm bo boljSe za vus. Za danes toliko; ako bo treba, prihodujifi kaj vee".
Iz Ljllbljane, 24 dee. Od mmw, gospod urednik, u2e dolgo niste dobili nobenega glasu. Ne, kukor da bi no imcl kaj pisati, toga ne, ali bilo je malo ve-suk'ga. Z vecine je vse, kar se pri nas godi po zad-njem zasedanji dez. zbora, eemeruo in do konea zalo-stno. Glaswvanjc za nesrecne „Judezeve groSe" je pri nas napravilo razpor, kakersnega se ui bilo, odkar se je Slovencc jel zavedati. Zrak, kateri disemo, je otrovan in politiewi morala propada, Lehkomiseluost, prevrtljivost, sauiopafinost so vzplavale na vili, kori-stoiovje in kruholioratvo je zdaj v iiajlepSem cvctu. Vcliko odgovornost so si naprtili gospodje, ki so se bahali se svojo „prozuostjou, ter so nam ustvarili stanje, ki je ueznosuo. Jaz poznain Ljubljano prav dobro in, lehko retain, dezclo tndi, a odprto Vain po» vem, da take ne pomniin. Povedati mi je vender, da razunintki v mestu in pi> dcieli z inalimi izjeiuami ostro obsojujejo tiste, ki so to zakrivili. „Sofia", ti at lc z glavo zmajevala, kaj pa poreko bratje na &ta-jaiskem in Kuruskom, katciim je uz>. ituk trdi boj za narodnost s teni glasmaujem znatno ottgocen.
Socijaluu zivijeiijo je pri nas zdaj popolnoma razorano. Zastouj isces po Ljubljntii zvecer domoljub-ne diuzbe. V cttahnci je vse milvo, mrtvo v braluici, tnrtvo v igralniti, tiiio v gohtduici; ako Mucajuo kdo zablodi v te prostore, glcdtt, da eini preje zupet od-nose pete. Literaruo zahavni „jour lix" se je lazprsd 0 pivein poskiihii oziviti na z nova. A kar je naj za-lostneje, kazvjo se nasledki tega ra/.pora u:ie tuui na litoranuMii polji, in strah uasyjo, da bode pri tern trpel tudi naS h'po.-dovni list. iSe miiogo tega bi intel tia srei, pa noCeui daije, moral bi zbadati v na5e me-so, saj na§e je tuenda vender so, Co tudi divje.
Dubice in se hvali, da je prav prijeten kraj. Ni dolgo, kar je sem doSel, pa ue miruje, Coravao je zima, da trcbi in gradi. Spomladi si hoce tile saditi in po-sku§ati razna semena, ki jib je sem pi ip Ijal. Ako se bo trta dobro obna§ala, gotovo privabi se ktere Vi-pavce v dezelo. Vipavcem burja zemljo odna§a, tukaj je ne more, ker je je dosti.
Navadui ^ivez tukaj v Dubici ni drag. Koruza velja oka po 6—7 ki\, moka po 8—9 kr. Psenica 10 kr. oka; meso goveje 36 kr., vino novo 24—30, zga-nje (slivovee) 40 kr. Na spomlad bo blago dra^je. — Tukaj v Dubici je vsako uedeljo trg ali somenj za vse stvari. Cesar nimajo dosti BoSnjaki, prinesejo pa Ilrvatje z avstrijske strani. Kadar bo tukaj vse tako uaseljeno in obdelano, kakor tain, bodomorali Hrvati doma obdrzati svoj krompir in debelo kolerado. Leti-na je bila lotos tukaj le sreduja zaradi hude su^e.
Narbolje jezi tukajfinje kmeto, k»*r morajo §e sedaj turLinu tretjino odrajtovati. Nektcri mislijo, da jim tmcini zastonj prepustijo zemljo; zato so prav radi, ako pride kaj Sloveneev sem. Navadno pravijo: „Le vcliko naj pride nasih ljudi, da laze Turka od-tisnemo." Ker se ni pravega reda, tudi desetina So ni odpravljena. Jesen je bila letos lepa, suha; zato so turcini tudi veliko isasojali prerokujoi, da bode drugo leto dobra letina.
Mraz bil je tukaj nekaj dni preeej bud, tako da je zomlja zmrznila; snega je padlo prav malo do 2 prsta, ktoroga gorko solnee hitro pre^eue. Sedaj vo-seim rojakoiu Slovcucum vesele praznike in veselo novo leto. Z tiogoinl                                           B.
Dubica V BOSni, 12. dectmlirn. (Konec.) Za sadje je pusebr.o dobra dezola; pa kako; je vs.ika rei zauomarjotiu, tako tudi sadjoreja. Po dubiekom polji ni nie hadja? lo \\o bidih gaje po malem, najwc ceSp. Turki niC ne glestajo; tretjinarji (ki plaCujojo tretjino pridelkov goapodarju)Tpa pravijo: t-aj ni naSa zomlja, zakaj bomo sadili. Cesp je silno veliko po nektehh brdih iu prav bogato rodijo. Narvoi jih za 2ganju skuhajo, kterega neznauo veliko popijejo. Suhe se drago prodajo, ker so posebno na dobrem glasu v kupciji. V jeseni so so prodajale po 25 kr. oka, sedaj jih ni vee dobiti. Jabeika in kruSke so bile v jeseni prav skope, kakor pravi Bosauee, t. j. malo jih je bilo; pridna IiruSka 1 kr.; sedaj so jabeika po 10, ?2 kr. oka; orehov 10 za 1 kr. Divjoga sadnega drevja je polno po Suolah iu ploteh. Ako bi to poce-pill, imeli bi toliko sadja, da bi ga lahko ven z ile-s^ele prodajali. Tudi za vina so nektera brda. poscbuo prijetua in za vinograde; ona Skodijiva rija, ki po ue-kterih krajih rada vzame dobro kapljico, tukaj ne Skoduje, ker je svet na zraku; toplo pa je tudi za zgodnja vina.
Kakor vidite, je tukaj zemlja dobra, in bi raslo, ako bi glegtall, vse vrste blago. Ako bi lju.lje znali, potem bi imeli vsega dosti in bi ne bilo treba tako drago kupovati. Zato je treba, da pridejo naseiuiki v Bosno, da se po njin zgledu navadijo tukajsnji ljudje boljSega gospodarstva in reda; treba je Sloveneev, ki so prebrisani in znajo bolje vsake stroke gospodar-stva in so bolj pridui, ko tukajSnji Boiujaci.
Obrtniki so tukaj dragi in §e ti so slabi in le za silo. Letos je bilo prav te2ko dobiti tesarje, ker vedno gradijo nove in lep^e kuCe (hi§e). Placevali so jih po 130 do 140 kr. Manjka kovaca in enega ope-karja, da bi zgal opeko, ktero morajo iz Siseka do-va^ati.
Naj §e povem, da zemlje je veduo dosti na prodaj. TurCiui jo vedno ponujajo; blizu Dubice je dra-2ja, nego po strauah. Velja pa avstrijski oral 50 do 60 glM dobi se tudi po 10 gl. oral, se v6 da bolj v stran in v brdu. Na§ g. misijonar inia §e dosti raz-jifine zemlje za prodaj, kakorSuo si kdo izbere. Na-selnik iz Vipavskega si je kupil v brdu % ure od
Politidni pregled.
0 notranji politiki nimauio danes posebnega porocati; vsled prazuikov mirovala je tudi poli-tika, vsaj na zunaj. Zanimivo jc videti, kako so dunajski levicarji srd<5, ker je grof Taaft'o Le ziniraj na krmilu in jo pri vsom tern ccna avstrijske rente (dr&ivnega posojila) vcfija in stal-nujSa nego kedaj poprej.
V   hrvaskem dezclncin zboru so iiasUIi hudi prepiri, ki niso posneine vredni, ker so zoper vsako parlamctitariio navado. StaritovuS in drugi so v prvih scjah zoper predsednika Krestica — postenjaka — hudo zabavljali. Olani narodno stranko so radi tega sklenili, da &e kaztiita po-siaiiea Starcevid iu Pilepid s turn, da se za o-sem sej iz sabora izkljucita, kar je pouzro^ilo, da je poslauee Stareevi«5 5e huje razsajal iuro-potal. To je pa posredno ali neposreduo pouz-roeilo, da je sedaj v hrvaskem saboru pet strank: tri ze zadnjie imenovane, potcm se srbska in strauka poslaneev iz Krajine. Vse to se vrfii v veselje Madjarov in zalost drugik Slovanov, ki spoznavajo, da je medsobua nejedinost uajhajsa sovrazuica Jugoslovanov. Clani narodne stranke so odobrili program, po katerem se bodo neo-mahljivo drzali pogodbe z Madjari ter v tern oziru vlado podpiraii. — Grof Khuen se je baje ze posvetoval po posrednikih z Uauehom, kako bi se dala oziviti zloglasna unijonska stranka, pa meuda ne bo kruha iz te moke.
Ogerski minister za dezeluo brambo Raday, je uinrl.
V  Srbiji vladata se zmiraj groza in strah. Sedaj se vlada ze huduje nad Bulgarijo, ker noee prcgnati srbskih beguncev izzasvojih mej. Kralj Milan ostaae radi politician homatij v Be-lemgradu prott navadi in namerava oditi v Ni§ z druzino §e le na spomlad. Zuak polozaja.
V  petek je poeila v San btefanu pri Be-nedkah petarda; sodisce v Bologni je izmed pet zatozeneev} ki so kriCali „evviva Oberdank itd.a, oprostilo dva, tri pa obsodilo na sestmeseSni zapor in 50 lir globe.
NemSki cesarjevi6 vrnil se je 23. t. m. iz Rima v Berolin. Z laskim kraljem poSiljala sta si po odhodu jako prijazne besede po telegra-ficnem potu.
Francoska je vendar pri6ela boj s Kitajci; Francozi zasedli so ze trdnjavo Sontaj, katero so kitajski privrzenci skoro brez boja zapustili. Vendar noeejo ljudje se sedaj resno misliti na vojsko med Francijo in Kitajci. Zadnji so ho-teli le vedeti, koliko resuobe je v francoskem pretenji, ter se doseze po angte§kem posredo-vanji najbrze sporazumljenje med nasprotniki. j          Zadnje novice pripovedujejo, da napreduje
! krivi prerok — Mail — y Egiptu zma|oaosao
ter da se zmiraj blize pomika vedjim egiptov-skim mestom.
Domade stvari.
Deveti izkaz radodarnih doneskov za za-
sfcavo „Siovenskerau bralnemu in podpornema dru§tvu v Goiiei". G. MedveScek, u^itelj v Bazovici, 1 gi.; t g. J. Bajoc, vikar, 1 gl. 60 kr.; 6. g. J. Kragelj, 'de-kan, 2 gl.; g. M. KorSifi 1 gl.; g. F. KerSovani 1 gl.; g. A. Grogoricj 2 gl.; A. g. 40 kr. Vkup 9 gl. V prejSujem izkazu se je pri soStevanji vriuila pomota za 1 gl. proves. (Glej 30. St. „Socetf.) Torej jo i da -naSnjim izkazom vsega skupaj 260 gl. 10 kr, Tazne-sek je nalozen loCen od druStvenega kapitala v go-riSkej hraniluici (Monte di Pieta). Gospodje druStve-niki, ki so kasueje vstopili v na§e drustvo, bo proSc-ni lepo, naj bi blagovoljuo za zastavo po mogoenosti darovali.                          Ju§t Vuga, gospodarnik.
Obdni zbor slov. bralnega in podpome-ga drustva naznanjen je v dopisu iz Gorice,
O dr. Toakiijevem odlikovanji doSlo je toliko izrazov zivega veselja iz cele dozole, ila nam je nemogoce posebo jih na§teti. Sufiojo sso vecliioma v onib mislih, katero izraza daiuiSnji dopis s Tulmiii-skega, Lepo je videti, da je uarod koj zapozaal po-meu odlikovanja, ki prihaje z najvifijega mesta. Umev-iio je pa tudi iu dokaz politique prcvidnosti, narcko-vaue po tujih skuSujah, da castilci izra^ajo zoljo, naj bi odlikovancu njegova preteklost sluzila kot vodilo v prihodnosti. Nimamo povoda dvomiti o zna2ajnoati g. odlikuvanca, temvc6 preprioani hiiio, da viaoko od-likovanje mu ohrani poguin in v/tnijuostvsvoti sluPi-bi, s katero zveato slu/i mill domoviui slovenski. V tern prepricanji klicetno g. odlikovancu: ua innoga leta j poslavljeuo ime naj Vam nosijo poztii rodovil
Odtoor politiCnega drustva nBlogaK bo imol prihodnji cetrtek sejo, v kateri doloti poroailo, dun in duevni red za letosnji obcui zbor. Porocilo dd ae tudi tiskat iu m razdeli mud drustvonike, kur odbor jo zvedel, da h tem bi bilo muogim drustvcuikoin ustic^euo.
Zastavljavnica in l ujo tAxwUwx luanihUca ustauovljena po grofu Tluiruu v Gorici izdala jo sklep racuna za leto 1882. Skupnega cistega dobiCka imcla je tisto leto 13. 470 gl. 00 kr. V zmislu uhU-novuega pisma pripadla je petina Cislega dobicka z 20U0 gl. ustanovni glavmei. Ostalega dobifika se jo uakazalo ubogim 4000 gl., reservuemu zalogu za nio-rebitne zgube pa 0783 gl. 99 kr. Ustunovna glavniea zuasala je koncem 1. 1882 80. 293 gl. 47 */, kr., Cisto premo^enje torej 121. 217 gl. 85l/a kr.
OtroSki vrt imel je o Bo2iCi uavadne poGitui-ce, a danes je zopet zbral svoje malo v prijazne pro-store, ttaznesla se je vest, da v otroSki vrt se ne jemljejo vee otroei, ker jih je ze dovolj vpisauih. Zadnje je sieer res, a otroei se Se veduo spreieinajo, ker uze tako uavadno kdo manjka. Ko sedauji vrt ue bo zadostoval, odprejo rodoljubi pa drug; z zdra2eaiini niocmi posieci se jim tudi to.
Simon Gregorci5, na§ pesnik, znau je pri naSih slovanskih bratih, kakor doma. J. Rouble priob-Cil je v ftKvfoih" prav lepfilauek: BSloveasky basuik Siuiou GregorCic", v katerem opisuje prve naSe pesni-ke, a osobito S. G. Na kratko opisuje njegovo 2iv-ljeuju ter ocenjuje njegove aPoezije". Spisu je pride-jana tudi prav dobro uarejena podoba, katero je po fotografiji risal J. Potofika. V. Pakosta priobcil je v „Kv6tih* v fieskem prevodu pesen »V pepeluicni no-ci"; J. Hudec pa v listu wSlovausky Sbormk*. pesni „Pozabljeuimtt in „Oljka". Slovenci smemo biti po-uosni na mo2a, ki dela casttio uasc ime med slovau-skimi brati.
Jozef Pagliaruzzi, c. k. soduijski praktikant, imenovan je od c. k. dezelue nadsodnije v Trstu brez-plafien avskultaut za okolid omenjene uadsodaije. Zivio 1
Za spomevnik Kociancidev daroval je Jo^ef MaSera, vikar v yt. Mavru, 2 gl. Vsega vkup nabrali smo v ta namen 273 gl. Za PirSev spomeuik dal je Franc Povse, vodja deielue kmetijske sole in de^elni poslauee, 1 gl. Do zdaj nabrani zuesek steje U gl.
Zgubila je v dan sv. Btefana neka uboga ku-harica svoj edins kinfi, srebruo uro z zlato verizioo, za kosavuo. Kdor je zgubljene reci nasei, prosi se, da jih prinese na c. k. okrajno glavaistvo v oddelek za javno vamost, kjer dobi lepe obresti.
Nesreca prigodila se je sv. Stefaua veeer na Travniku ue Ualefi od tobakarne. Neki voznik drvil je s parom konj Crez Travnik, kakor da bi za ujim gorelo, a svetilnic ob vozu ni imel pcizgamh. Na o-menjenem mestu stala sta dva vojaka in se pogova-rjala. Voznik za^eaekonje tako blizu vojakov, da dobi euega pod kouje, ki prestrassn mocuo zaupije. Tova-ri§ potegue ga hitro izpod voza iu zaoreci vecjo ne-sreco. Dva visja vojaka bila sta koj zraveu iusta od-
peljala voznika in konja na policijo, kjer so vse za-pisali. AH bodo naSi vozniki §e vedno dirjaK po me-sto, kakor bi bill na prostem, in na veccr celo i'ez InSi?
Knjigarju Seitzu poinazali so najbrze njegovi politiCui prijatelji zid s crnilom, ker se jim je bojda dozdevalo, da prevefi Sasti Slovence s torn, da razka-zaje na oknih 8?oje stacnne tudi slovenske knjige. Ce Italijauom ni prav, da pri njih kupnjerao, oauujemo si pa lastno knjigarno; potem bote imeli.
NeM goriSki knjigar postavil je molitveno knjigo, ki stane v Itfubljaui 1 gl. 70 krn na 2 gt. 40 kr. rekoc, da toliko iznaSa poStoioa za knjigo, Ako nam bodo knjigarji tako strcgli, najraemo si v Gorici aloYenskega agenta, ki nam bo knjige naroSe-ˇal is I<jubljane. Potem se oni knjigar spametuje, ki razume knjigotritvo tako dobro.
Umrla je y no® od 27. do 28. t. m. na po-rodn gospa IIar% F a b i j a a i-je?a, f ojena Pe6enko-m% i Gorici y 28, fete attrosti. Banjka bila je bla-gega area, a telesno uekoliko Sibka; lani prebolela je hudo bolezcu in letos se je bila prav dobro zboljSala. Soprog, poStni uraduik, laloje po dragi druzlci, a sin Vladimir svoje matere ni poznal, ker Steje Se Ie okolo leta. Najhuji udarec jo za roditelja, znanega vinskega trgovca, ki je lani zgnbil sina dnhovna, letos pa Iju-bo Mer, Znanci in prijatelji izrazajo ostalim sorodoi-kom najglobokejSc socage. Pogreb bo y nedeljo, 30. t. m., ob 2 urah popoldne; sprevod pojde iz oeotove ii§e y ulici Via Giardino, h. Si. 8. Naj blaga ranjca y miru pofiiva.
Zlato avetinjo dobil je g. J. Boll6, vodja tnkajSnjega sviloprejnega poskuSevaiiSCa, za ufce pri-pomoike In spise o sviloprejstvu, katere je bil poslal preteklo poletje na roednarodno razatavo gospodarskih zivalfj v Hamburg. Prav je, da postane Gorica znana, ne le po milem podnebji, ampak tudi po delavnih in razumnih svojih prebivalcih. Na zdar!
V Mirau bo jut re, 29. t. m., volitev novcga Inpana; pozneje bodo imeli kratek misijon v punov-Ijenjo lanskega.
Solkansko 2upanstvo je zapovedalo, da ob ncdcljah in praznikih ne sme biti ob Cast* predpol-danske In popoldanske slnzbe bozje nabeu Solkanec v krcmi. Taka zapoved bi bila koristna in potrebna tudi drugod, kjer se oneLe$Lujejo dnevi Gospodovi. Zupani. vzgied Vamjedan, posnemajte ga; bozja&st Vam priness spostovanje.
BcISka inpnijska cerkev ni dobila vijoli-Castegu saaSnega plaSea od bratovSCine vednega Le§Ce-nja y dar, kakor smo pisali v St. 50., ampak plaCala je zanj po Izjavi vodstva omenjene bratoviSine 39 gl.
Politicno druStvo 8Lktmosttt v Trstu imelo je 26. t. m. predpohidne svoj letni obfini zbor. Pred-sednik g. Ivan Nabergoj, dezelni in drzavni po-slanee, odprl je zborovanje s primemim nagovorom. Tajoik in blagajnik porogala sta o delovanji drustva in njegovera denarnem stanji. Proti pdioku mestnega stareSinstva trzaSkega, kije odbilo proSnjo 1429 slo-venskih ofietov trzaSkib za vpeljavo slovenske ljudske Sole v Trstu, skleuil se je priziv na najviSje drzavno sodiSce. Obcni zbor izrekel je enoglasno druStvencmu predaedniku svoje priznanje in zahvJo za njegovo mozato postopauje v mestuem zboru v zadevi te pic-§nje. Sklenila se je proSnja do visokega ministerstva poljedelstva,. naj bi zapovedalo kmetijski drazbi trza-Iki, ki dobiva podporo iz drzavnega zaklada, da bi izdajala svoja poroSila in uavode tudi v slovenskem jezikn, ker so mozje, katerim je kmetijski poduk na-menjen, vefiinoma Slovenci. Sprejel se je predlog, da obrne druStvo svoje delovanje posebno na trzaSko me-sto in okolico ter zapuSSeno Istro, ker na GoriSkem deluje u2e tako drugo politiCno druStvo. Dr2avnemu zboru odpoSIje se peticija za izvedeaje jezicne eoa-kopravnosti v Solah in uradib. V Istri. Za nasledoje leto bil je izvoljen predsednik g. Ivan Nabergoj. Z od-borovo volitvijo koneano je bilo zborovanje.
„Slovana bo ime novemu politi^nemtt listu, ki bo izhajai od novega leta r.apTej v Ljubljani vsak te-den enkrat. Razlikoval se bo od dosedanjih sioven-skih listov v tem, da bo razpravljal razen sloveuskiU tudi druge slovanske zadeve, da bo podueeval Slovence o tem, kar se godi po Siruem slovanskem svetu y politidnem, gospodarakem, znanstvenem, umetniSkem in^ dru^binem ozirc. S takim postopanjem nauierava wSlovan* buditi in krepitl dnSevno vzajemuost sloven-skega naroda z drugimi slovanskimi rodovi in kazati ma, v gem se ima u6iti od svojih bratov, ki 2ive po Sirokem svetu. Listu bo cena 4 gl. na leto; izda-jatelj in lastoik bo mu I?an Hribar.
„Narodna biblioteka", ki izhaje pri tiskavji J. Krajci'v Noyem mestu, pomnozila se je zopet za dva snopica. Sesti snopid obsega Eranjske Cbelice pete bukvice, sedmi pa povest: Krvna osveta, katero je prosto predelal Fr. Mirovckov. Ker stane snopid Ie 15 kr. ia se knjiMee prodajejo y   vseh knjigarnah
¦ po Stovenskcn^  priskrbi si labko vsakdo naSo »Na«
[ rodno biblioteko.8
j         „Tribtoea zove sc dunajski list, ki izbaje vsak
{ dan dv«ikrat in stane aa leto 24 gl. Kdor ho^e brati obSiren politidf n list, ki je pravi^pn vsem narodnnstini, ki posebno »ndt slovenske razmere dobro pozna in stvamo opisnje, naj si ga narofii.
Vabilo Kc» sem plsal po „So5i* obznaiijeno troglasuo maso v spomin prvfga 3boda prijateljev eer-kvenega patja na Sr. Gori y dan 17. maja i88H. 1., ni bil moj namen si s tem iskati dobi€kat ker znano mi je, d* si slovenski pisatelji ne zaslu-gijo zapapir, a slovenski skladatelji niii zadrnilo, katero porabijo za svoje pisarije. Pravi namen moj je bil, podati naSim cerkvenim pevskim zborom labko, vsaki §e tako picli pevski moii pristopno roaio, (ki je tako postavijena, da se da, prelozena y F ton, tndi peti y m«i§kem zboru), ki bi zraven tega spomin bndila na velevazni, pomen-ljivi svetogorski shod, ki je dal povod ustanovitvi naiega prppotrebnega CRcilijanskega drultva,
Nadjal sem se toraj? da dobim vsaj toliko gg. narofinikov, da mi ne bode treba globoko seel y lastni 2ep, ko bi ma§o izda!, — a varal sem se 1 NaroCnikov imam do danes celih S e s t. Da pri takih okoliSeinah raaSe izdati ne morem, je oci^idno.
Sklenii pa sem, predno maso y druge namene porabim, vabilo obnoviti in maso vendar izdati, ako se za njo do koncc janoarja 1884. vsaj Se 14 gospodov oglani. Tiskovni stroSki se mi tudi pri 20tih naro-dnikib gotovo ne povrnejo, a v prospehcerkvene glasbe pripravljen sem pokriti primanjkljej iz pitlih svojih uciteljskih dohodhov.
Ker bode maSa litografirana in ne tiskana, kakor sem s pocetka nameraval, se jej cena jako zni^a. Iztisek partiture bode stai 50, a po poSti poslan 54 kr. Prosim vse one gospode, ki mislijo maso narociti, naj blagovolijo naznaniti mi svoje ime in stanovanje do konca januarja 1884. 1. po listnici.
JDanilo Fajgelj, ucitelj v Tolminu.
PTUJSEA ClTALNICA
oddaje s. 1. majem 1884. leta v svojih prosto-rih nNarodnem dorau"
rcstavracijo s kavarno
v najem.
Podrobni pogoji zvedd sc pri 5italni§kem predsedniku gosp. Dr. Alojzu Gregorifiu, odvet-nikn v Ptuji._________________________
Lekarnica k Materi Bozji
Nunski tvg v Konainu^
Obdarjenfe Franzouove krogllce
proti kaslja, zagrljenju, bolefiinam v praih.
Skatljici 25 kr.
V Gorici pri POKTONU.
€VET ZOPEB TiGANJE
po dr. Mali$u
je odloGno najboljie zdra^ilo 'zoper protin ter revmatizem, tcrganje po udih, bolefine v kri-zi ter zivcib, otekliuo, otrpnele ude in kite itd., malo Caaa 6e m rabj, pa mine pi> polucm tr-ganje, kar dokazujo obilno zabral. Zahteva naj se samo „cvet [zoper trganje po dr. Malidu" s zraven stojedim znamenjent; l stoklenica 50 kr.
WfF" Zahvala. "VK
Gospada pi. 1'rnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati ao na- protinskej bolezni ua nogi silno trpell in razua doniaca zdravila brezvspeano rabili. Ko je pa bclezen cedalje huj§a prihajala in uze red dnij niso mogli stopiti na nogo, spomniui so na Va§ dr. Malidev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nomudoma naro^im. In res imel je dttdovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili madnib, boleSin. S popolnim preprifianjeia priznavam tor^| ie. MaliCev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga v«a-kemu bolniku v jednakej bolezni priporoeam. Vaaej blago-rodnosti pa izrokam najprisrcnejso zahvalo, z vsera spoito-vaDjem udani
Frail Jllg, posoatnik t Smarji p. Celji.
MF* Pl^ninski zeliscui sirup krajuski, ~^H
izboren zoper kaaelj, bripavost. vratcbol, prsne in pljucne boleiino; 1 steklenica 56 kr. Koriatujjsi nogo Tsi t trgoviui se nabajajoLi soki in siropi.
MT" Kri distilne kroglice, c. kr. pri v., ~W|
ne smele bi se t nijednem gospodinjatva pogre&tti in so se u2e tisuCkrat sijajno osvedodile pri zabasanji clovoskega telosa, glarobolu, otrpnenib udih, skaieuem zelodca, jetrnib in obistnih boleznib, t Skatuljab a 21 kr.; jeden zaroj s 6 ikatuljami I gold. 5 kr. RazpoSilja se le jeden zavoj.
Karofila se izvr§d
^iva se po meri.
SAMO
pri Ignaeiji Steinerji v Gorici,
nasproti nadSkofijski palafi,
dobi se najbolje  in najceneje obleka  za go-
spode, deCke in otroke vsake vrste in veliko-
ati na poljubno izbiro vcduo gotova.
fiudovito dober kup!
I zimska suknja od 10 gl. naprej,
1 zimska obleka za gospodu od 10 gl. naprej,
1 hlace za gospode od 3 gl. naprej,
I obleka za otroke od 2 gl. 20 kr. naprej.
Poprave vsake vrste najceneje.
Bergerjevo medicinsko
MILO IZ SMOLE (THEBRSEIFE)
PriporoCeno po nwdic. strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih di^avah s sijajnim vspchom proti
vsakovrstni iieLi§to§ti na polti, soscbno proli kroiHC'im ii luski^as^m l'ftajem, hra-staT; na'czlhvim h asfato, pioM i.idecemu notsu. oze-bljimi, poieiisu nrj, p liM:«»u ua ;.;'avi in brndi, — Bcrgeijevo miio iz sniole •.na'4G% saiole iz lesa, i.i se b'stveio rav,oci'»e od vse'» dru,,"ih sinol, ki se pioc'iia'o. - - Da se prekattjanjti izogues, zahtevaj do'oeco Bergerjevo mHo ix smole in glej na znani zaviiek. T dolgih in lntdih polttiilt bolezniji rabi se z vjpidiom pa rneslu mi'a iz sinole Bei-gerjevo mud suiolifntO'Zvepletio milo; kdor bi ho^el imeli rajSi to, mu z; itevo eiliiio Bergerjevo smoltiato 2vepleuo milo, ker sstiitanja ponar janja so brezvapesui i/.doiki. — Koi; iteostro iriilo iz smole za odstranjenjo ue-t'istiKsiJ; na poKi, zutier li-Msfo na potti in glavi olrok, k:,ko- kot nepre'cosliivo kostuetsko milo za vm«vaf»je in kopanje zi vsakdanjo rabo rabi:
ki ima 35% gliceriue in je lino perfumano.
Cess n hmi vsa-ke vrsts 32 kr-1 \mn ml
CJavni razpoSiljavee: iekarnar G. Hell v Opavti. (ilaviia zaloga za Cloiieo pri gg.  lekaraarji F. Cristofolctti (Zaaotti) in A. Franzoui.
Gotov pomodek.
Vsadko dobi placilo bitro nazaj, ako bi ostul moj gotovi
ROBORANTIUM      (pomo5ek, da brada raate,)
brez uspoha. Ima tudi gotov nspeh pro-ti p 1 csi, izpa dan j u las, 1 us k i-n a s t i g 1 a v i inodivljenju las. I nit-h jo gotov po iickatfM'uni drgnen'1' Dclujo Intro. I/virue nroklnnico ra/po1*'. lj;: po 1 gt, 50 kr., stukli-niuo /a posk-.-.njo po 1 gl. I. ii roli c-h v ltrnu. Z:. Ion": v ti o r i i' i: t'ristofoletii, lt>k»'', v Trstu: Pavel Komi, lekar v tueatiu palad; .' Ljubljani:   Ed. M.lvo;  v
______        Z a d r u : X. Androvtch.
Roborantinm r»bi »o pogosto z uHpoUom tudi proti 81 a b o s t i s p o m i n a in b b I e a t i v glavi, kr.r se labko doka/c se yprioevali in zabvalami.
SB. V imcnovanih zalogah dobi se tudi u s t n a karpaika voda Grotichova, gotova pomofi zoper T^akoi-sno bolenje zob, neobhoduo potrebna, da se ohrani njih Iepoto. izvrstno sredatvo, da so obianijo in 6i-stijo zobje. usta in lostia, ssstavljena u zdravilnih koranik moravskib Karpat; pravo sleklenice po GO kr.
najhitreje s postnim povzetjem v lekarni pri nsamorognu
Jul pi. ENS0C37-J1 w iat&ei tergu r Ljubljani, feOajatelj is wJgov0tn| urcdrnk: M, mm&s~ XlikK .ttUanjaoska tok«a^« Y a0rici.
Cudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo j# prava do'orodejna pomoi: in ni treba mno-gib besedi, da se dokaze njihova Cudoirit i nioC. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajlaj> in prczenojo prav kmalu najtrdovratuiso if * lodSne bolesti. Prav izvrstno vstrozajo zc-per hcmorojde, proti boleznim na Jetrlh ia na vranici, proti fircvesnim boleznim in prod glistam, pri zeuskib meseCnih nadleSnostil', zoper beli tok, bojast, zoper bitje sroator (Sisfcijo pokvarjen kri. One no preganjajo samo omeajenib bolozui, ampak nan obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se t Tsob glavnib lekarnieah na svetu; z\ naro^be in poSil'atTo pa edino r lokarnici Oristofoletti V Gorici, v Trstu v lekami C. Zanetti in G. B. Eovia ia T lekarni Alia Madonna   ˇ Kor^aiau.
Ena atebienioa s',auo 30 hotcpt.