nemir. A vtor misli, da so po vsej verjetnosti to bile pokrajine, kakor so Češka, M oravska, Podonavje te r del srednje in vzhodne Nemčije. P ri ne­ m irih je pa v glavnem južna N em čija ostala obvarovana in je vzdržala pritisk tu jih kultur. Delo, ki ga nam je dal avtor, p red stav lja dragocen doprinos ne samo nemški, tem več tudi evropski predzgodovini. Ne glede n a sistem atično zbrano gradivo in njega pravilno kronološko razvrstitev, nam je avtor v svojem orisu podal tudi nadvse dragocen zgodovinski oris, in sicer po­ litičen, ki izpopolnjuje kulturnozgodovinskega. Res je sicer, da bodo m arsi­ kateri sklepi danes ali ju tri sprem enjeni, drugi zopet izpopolnjeni, vendar pa bo tem eljni oris ostal še dolgo, ako ne vedno v veljavi. Škoda je le, da dela av to r zaradi sm rti ni mogel izpopolniti in da je objavljeno šele sedaj, 11 let po njegovi smrti. K ljub tem u pa, čeprav so danes tu in tam možne posam ezne izpopolnitve, kakor mogoče tudi posamezne spremembe, ki pa ne vplivajo n a celotni sestav, delitev in kronologijo, lahko rečemo, da je to delo poleg že zastarelega R eineckeovega dela o bronasti dobi Nemčije osnova za n ad aljn ji študij tega obdobja predvsem v Nem čiji, a tudi v srednji Evropi. Na drugi strani pa nam to delo govori tudi o izgubi, ki jo je doživela predzgodovinska veda N em čije z avtorjevo prezgodnjo in nepotrebno sm rtjo. J o sip Korošec Hans-Jürgen Hundt: Die spätrömischen eisernen Dosenortbänder. (Saalburg Jahrbuch XII, 1953, str. 66—79 s 6 sli­ kami v tekstu.) Med izredno zanim ive drobne kasnorim ske objekte sodijo železne, tako im enovane D osenortbänder, škatlice za trakove, k ar pa v bistvu ne tolmači način njihove uporabe. Zanim ive so škatlice še posebno zaradi izredno bogate ornam entike. A vtor je v svoji razpravi zbral železne škat­ lice, ki im ajo okroglo obliko, ki so p a n ajd en e največ v Zahodni Nemčiji. N ajdene so b ile na več m estih, kakor Nydam, N ebra a. d. U nstrut, Rei­ chersdorf, K astell Zugmantel, Ren pri Mainzu, Köln (?), N iederbieber (4 škatlice), H ofstett am Steig, Frankfurt-H eddernheim ter na neznanem najdišču. Poleg železnih imamo pa takšne škatlice izdelane tudi v srebru, slonovi kosti in bronasti pločevini. Sedaj od av to rja zbrane škatlice so bile izdelane iz dveh okroglih ploščic, ki so bile zvarjene s cilindričnim prstanom iste debeline, kakor so sam e ploščice. Robovi ploščic pa ne presegajo prstana. Čeprav so v osnovi škatlice okrogle, se med seboj nekoliko razlikujejo v posamezno­ stih. Tako so nekatere popolnom a ravne, druge imajo izboklo eno ploščico, tre tje p a o b a Sredstvo za vezavo posam eznih delov škatle je po m nenju avto rja bil baker, k aterega je mogel ugotoviti n a večjem številu prim erov. Pom em bnost teh objektov je tudi v n jih um etnostni, ozirom a v obrtno- um etniški izdelavi. O rnam enti, k i v glavnem predstavljajo stilizirane rastlinske motive, so izdelani v tauziji, od katerih kažejo nekateri že razblinjajoče se naturalistične rastlin sk e ornam ente, ki se sicer jav lja jo na nek aterih starejših o b jek tih druge vrste. Tudi pri ornam entiki je avtor sedaj ugotovil nekaj zanim ivih tehničnih postopkov pri izdelavi motivov. Tako je ugotovil, da so vse debelejše okvirne linije bile nazobčane na robovih, m edtem ko lin ije sam ih motivov niso nikdar nazobčane. Kovina, ki se je vstavljala v vrezane linije, p a ni bila zlato, kakor so nekateri dom nevali za posam ezne prim ere, tem več mecL Analize nekaterih prim erov so pokazale, da je bila to zmes iz bakra, cinka in nekaj m agnezija, včasih tudi iz n ek aj srebra in kositra. A vtor je že na drugih m estih (Mainzer Festschrift 1952, Bd. Ill), kakor tudi v pričujoči razpravi skušal povezati takšne škatlice s prstanastim jabolkom in braniki n a mečih. Škatlica naj bi p redstavljala končnico nožnice dolgih mečev, ki so im eli obliko spathe in katerih jabolko na držaju je imelo prstanasto obliko rom bičnega preseka. Časovno postavlja avtor te škatlice n a konec II. in v III. stoletje. N ekatere bi mogle biti iz­ delane celo v isti delavnici. V endar pa avtor sklepa, da so delavnice bile različne že glede na m aterial, iz katerega so škatlice bile izdelane. Prav tako meni, da ni bilo potrebno, da se je v isti delavnici izdelala celotna f a rn itu ra , pripadajoča meču, od jabolka na ročaju in bran ik a do nožnice. ato bi bilo mogoče, da so se tudi škatlice izdelovale v drugih delavnicah, ki so izdelovale železne predm ete, okrašene v tauziji. R azprava je toliko boj zanim iva, ker nam odpira tudi problem atiko in nudi vpogled v razne obrtne izdelke rim skega časa, od katerih obravna­ vani p redstavljajo le neznaten del v celotni rim ski ob rtn i um etnosti, katere se pri nas ni še tako rekoč nihče dotaknil. Josip Korošec Hans-Jürgen Hundt: Ein tauschiertes römisches Ringknaufschwert aus Straubing (S o r v i o d o r u m), F est­ schrift des Röm isch-Germ anischen Zentralm useum s in Mainz zur Feier seines hundertjährigen Bestehens 1952, Band III, str. 109—118, 1 tabla in 2 sliki v tekstu. R azprava, ki obravnava rim ski meč s prstanastim jabolkom na ročaju iz Straubinga, okrašenem v tauziji, p redstavlja v resnici širšo problem a­ tiko, tako glede razširjenosti kakor tudi glede d atacije takšnih mečev v rim ski dobi. Straubinški meč služi a v to rju le kot izhodišče, n a tem elju katerega skuša razjasniti in tudi rešiti razne problem e, ki se ja v lja jo v zvezi s takšnim i objekti. A vtor je predvsem zbral vse podobne meče, kolikor so mu bili po literatu ri dosegljivi, kakor tudi večje število neob­ javljenih. Tako mu je uspelo notirati 31 podobnih mečev, ki se m orejo prisoditi rim ski dobi. Pred rim sko dobo pa uporabljajo, sicer v posam ez­ nostih nekoliko različne oblike, takšne m eče tudi na K itajskem (v času dinastije Han), prav tako pa tudi Sarm ati in drugi vzhodni narodi. Rim­ ljani ga prevzam ejo šele v III. stoletju te r ga nekoliko predelajo. Med rim skim i meči moremo razlikovati dva osnovna tipa. Enoten p ri vseli takšnih mečih je pa rom bičen presek prstana. P ri ornam entiranih mečih se okrasi prstan tako na zunanjih kakor tudi na n o tran jih straneh ali površinah. Razen enega prstana, ki je iz brona, so vsi ostali prstani iz železa. N a mečev ročaj so bili p ritrje n i z eno ali dvem a zakovicam a skozi jeziček, ki je bil skovan iz koncev prstana. A vtor sodi, da izdelovalci mečev niso h k rati delali tudi prstane, od katerih so mnogi ornam entirani, tem več da je bilo to delo drugih delavnic. Braniki takšnih mečev so iz­ delani iz štirioglate ali okrogle železne šipke, k atera je na sredi imela odprtino za ročaj. Velika razlik a pa vlada tudi pri izdelavi rezil ozirom a listov. Tisti, ki so bili ornam entirani v tauziji, im ajo obliko spathe in so vsi čez 40 cm dolgi te r čez 4 cm široki. Meči, ki pa niso bili ornam entirani, so veliko k ra jši in ožji. Med njim i zavzema posebno mesto meč iz P tuja, ki je pa glede na razne okolnosti dokaj dvomljiv, ali res pripada rimski dobi. G lede datacije rim skih mečev s prstanastim jabolkom sodi avtor, da m orejo le ornam enti v tauziji, ki so na teh mečih, nuditi n ekaj opore pri kronološki postavitvi. Skoraj pri vseh ročajih imamo sorodne motive. Le nekateri meči zadevno odstopajo; toda tu moremo n a jti neko sorodnost v detajlih. Isto opažamo tudi n a branikih, k je r je ornam ent na braniku najože povezan z ornam entom n a ročaju. Identičen ornam ent je pa bil tudi na okroglih škatlicah n a koncu m ečevih nožnic. Na tem elju raznih, predvsem takšnih ornam entalnih momentov, 6tavlja av to r meče s p rsta­ nastim jabolkom na ročaju v III. stoletje. J ' K