rikos_logo marko zadnja verzija Slika clanske izkaznice Podpornega društva slepih iz leta 1925 Portert Igorja Miljavca RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida številka 2 / 2020 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida letnik 19, številka 2 / 2020 ISSN 1854-4096 Izhaja 4-krat letno v elektronski in zvocni obliki in je brezplacna. Spletna stran: http://www.zveza-slepih.si/rikoss/ Izdaja: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Glavni, odgovorni in tehnicni urednik: Marino Kacic Uredniški odbor / sodelavci: Anja Uršic, Brane But, Metka Pavšic, Miha Srebrnjak, Safet Baltic, Slavica Bukovec Zupanic Lektoriranje: Vida Crnivec V reviji se objavlja priporocila in izsledke testiranj nove specialne IKT opreme, strokovne clanke o spoznanjih z relevantnih podrocij, možnostih za izobraževanje, delo in prosti cas, o izkušnjah v povezanosti/vkljucenosti, o osebnih življenjskih in delovnih izkušnjah ljudi z okvaro vida, njihovih svojcev in strokovnjakov vseh podpornih služb ter drugo. Vsi prispevki so avtorizirani, avtenticni in se nanašajo na podrocje "ljudje z okvaro vida". ================================================================ Avtorske pravice za prispevke, sprejete v objavo, pripadajo reviji Rikoss. Uredništvo si pridržuje pravico preurediti ali spremeniti dele besedila, ce tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da bi o tem prej obvestilo avtorja. Avtorji prispevkov so odgovorni za avtenticnost besedila in svoja stališca. © Revija Rikoss (ime, oblika in vsebina) je zašcitena z zakonom o avtorskih pravicah. Revija ali katerikoli njen del ne smeta biti razmnožena ali spremenjena v kakršni koli obliki (elektronski, zvocni, tiskani ali drugi obliki) brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic: © Revija RIKOSS in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Domov Uredništvo Narocite brezplacen Rikoss ================================================================ KAZALO STROKOVNO Ob 100-letnici organiziranosti slepih in slabovidnih na Slovenskem Marino Kacic AVTOPORTRET: Igor Miljavec Izzivov mi ne zmanjka POPOTNIŠKI UTRINKI: Po slovenski Jakobovi poti Sabina Dermota INTEGRACIJA: Medsebojna opora, vztrajnost in pogum – gradniki skupine slikark z okvaro vida Slavica Bukovec Zupanic INVALIDSKO VARSTVO: Novosti pri pravici do brajeve vrstice od 1. junija 2020 Brane But DOBRO JE VEDETI: Ovire skozi osnovno šolo Josib PAMETNI TELEFONI: Seznam nekaterih uporabnih aplikacij za operacijski sistem Android Boštjan Vogrincic in Sanja Kos NAMIGI IN NASVETI: Preverite kdo uporablja vaš Wi-Fi, Kako zašcititi svoj Wi-Fi router in domace omrežje (1. del) Brane But OGLASNA DESKA: Bo koronavirus omajal samostojnost oseb z okvaro vida? Slavica Bukovec Zupanic NOVICKE: Širitev pravic do medicinskih pripomockov, iPhone SE druga generacija - cenovno ugoden telefon je ponovno tu, Osnove postavitve spletne trgovine tudi za slepe in slabovidne, Huawei še vedno ostaja brez Googlovih storitev in posledicno tudi brez aplikacije TalkBack, SuperSense –aplikacija, ki vam bo pomagala poiskati predmete v okolici in prebrala besedilo Miha Srebrnjak MEDNARODNE NOVICKE: Uredba o pravicah oseb z invalidnostjo in zmanjšano mobilnostjo v letalskem potniškem prometu, EBU Podcast o dostopnosti 2020, Izjava Svetovne zveze slepih ob Mednarodnem dnevu psov vodicev, Poziv Svetovne zveze slepih k zasledovanju 19 smernic v okviru agende COVID-19 Anja Uršic STROKOVNO: Ob 100-letnici organiziranosti slepih in slabovidnih na Slovenskem Avtor: Marino Kacic V pricujocem clanku predstavljamo zametke organizirane družbene skrbi ter društvene organiziranosti slepih in slabovidnih na Slovenskem v zadnjih 150 letih ter tedanje možnosti za izobraževanje, delo in življenje slepih in slabovidnih. Podrobneje so osvetljene razlike in podobnosti tistega in sedanjega casa. Nadalje pa iz intervjuja z aktualnim predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (v nadaljevanju: ZDSSS) ob njeni 100-ti obletnici izvemo vec o sedanji krovni organizaciji, njenem poslanstvu, nacinu financiranja, o socialnih programih, ki jih izvaja, ter o težavah in nacrtih za prihodnost. Družbena skrb za slepe in slabovidne pred 100 leti Organizirana družbena skrb za slepe in slabovidne na podrocju današnje Slovenije ima svoje zacetke v 18. stoletju, ko so nekateri posamezni premožni ljudje ustanovili sklade za podporo revnim slepim. V drugi polovici 19. stoletja sta na Kranjskem bolj sistematicno podpirala slovenske slepe dva sklada: Ilirski ustanovni sklad za slepe in sklad Karla Flödnika; oba sta pomagala pridnim revnim otrokom in mladini, da so lahko kljub hudim socialnim in gmotnim razmeram pridobili osnovno izobrazbo. Sklada sta leta 1870 prešla v upravljanje deželnega odbora kot dela deželne vlade. Deželni šolski svet je 23. marca 1889 pripravil seznam gluhonemih in slepih otrok, iz katerega je razvidno, da je bilo takrat na Kranjskem 457 gluhonemih in 357 slepih otrok. Vseh šoloobveznih otrok, ki so bili stari od 6 do 12 let in bi morali po zakonu v šolo, je bilo skupaj 153 (32 na 100 tisoc prebivalcev); od tega je bilo 128 gluhonemih in 25 slepih. Od slednjih je 14 otrok obiskovalo zavod v Linzu ali v Gradcu, druga polovica pa je ostala brez vsakršnega izobraževanja. Državni zakon iz 1868 je sicer omogocal gluhonemim in slepim otrokom, ki niso obiskovali posebnih zavodov, izobraževanje v ljudskih šolah skupaj s preostalimi otroki, a je na Kranjskem naletel na odklonilna stališca. Po takratnem mnenju bi bil pouk teh otrok skupaj z ostalimi neizvedljiv, saj naj bi ucitelj, ki se ukvarja z gluhonemimi ali slepimi, zanemarjal preostale otroke. Ko bi se ukvarjal s preostalimi, pa ne bi od pouka nicesar odnesli slepi otroci (Serše, 2020). Kljub štipendiranju za šolanje slepih otrok, je vecina slovenskih slepih vendarle ostala neizobražena in živela v hudi revšcini. Starši, ki so s pomocjo štipendij pošiljali svoje otroke na izobraževanje, so upali, da bodo otroci samostojnejši in hkrati vsaj malo prispevali v družinsko blagajno. Ohranjeni dokumenti pricajo, da so se v svojih pricakovanjih, skupaj z otroki, krepko zmotili. Delna izjema so bili le slepi glasbeniki. Primer slabega položaja izobraženih slepih na Kranjskem predstavlja prošnja Janeza Sitarja, izdelovalca krtac in pletenih izdelkov, v kateri je prosil za financno podporo za preživetje (Serše, 2020). Iz dokumentacije lahko identificiramo tri glavne razloge za tako stanje: prvi je ta, da so otroke v zavodih neustrezno usposabljali za vsakdanje življenje in opravila, kljub 6- do 8-letnemu izobraževanju. Drugi je, da je v slovenskih deželah v 19. stoletju vladala huda revšcina, ki ni zagotavljala dovolj dela niti zdravim ljudem, še manj nekonkurencnim slepim. Tretji razlog pa je, da takratnim deželnim oblastem ni uspelo ustanoviti zavoda za izobraževanje, niti oskrbovalnega zavoda, kjer bi slepi lahko delali. V ostalih deželah Avstro-Ogrske so vecinoma obstajale tri razlicne ustanove: otroški vrtci, šole za mlade in podporni zavodi za starejše. Na Slovenskem pa je slepim preostalo beracenje in milošcina. Prvi zavod za slepe na Slovenskem je bil ustanovljen kot dvoletna šola v Ljubljani šele 13. septembra 1919. Pa tudi z njim ni bilo srece, saj so ga že tri leta kasneje, leta 1922, prestavili v odrocno Kocevje. Po 2. sv. vojni se je ponovno preselil v Ljubljano, kjer domuje še danes, pod imenom Center IRIS (Brešar, Mlakar, 2020, Kacic, 2019, Koprivnikar, 2006, Skaberne, 1969). Zacetki samoorganiziranosti slepih in slabovidnih pred 100 leti V okolišcinah, ko slovenska družba še ni imela lastnih izobraževalnih niti skrbstvenih institucij in so bili slepi v veliki meri prepušceni sami sebi, hkrati pa je po vojni še dodatno naraslo število slepih ljudi, so se nekateri slepi zaceli organizirati, z namenom samopomoci in podpore slepim v Sloveniji. Med aktivnejšimi clani sta bila Franc Dolinar in Alojzij Levstek, ki sta se izobraževala in delovala v zavodu za slepe v Gradcu, po razpadu Avstro-Ogrske pa sta se vrnila v novo nastalo državo SHS. Na lastne stroške sta hodila po Sloveniji in spodbujala slepe k ustanovitvi društva. Na ustanovnem zboru, 7. novembra 1920, je okrog 60 clanov po vzoru avstrijskega društva ustanovilo Podporno društvo slepih (Ljubljansko jutro, 1922, Wraber, 2020). Glavni namen društva je bil zbirati denar za revne in pomoci potrebne clane, kar so dosegali predvsem z naslavljanjem prošenj na podjetja, premožnejše zasebnike, pa tudi na obcine in bansko upravo, nekaj denarja pa se je nabralo tudi s pomocjo daril. Pomoc, ki jo je društvo nudilo svojim clanom, je bila vec kot dobrodošla tudi zaradi splošno slabšega financnega položaja po vojni, ko tudi mnogi svojci ali dobri sosedje niso zmogli nuditi zadostne pomoci. Celo beracenje kot pogost nacin preživljanja slepih v danih okolišcinah ni kaj dosti lajšalo stisk. Poleg tega humanitarna društva, kot so Rdeci križ in razlicna ženska društva s humanitarnim ciljem, takrat slepim niso namenjala posebne pozornosti (Breznik, po Wraber, 2020). Izjema so bili slepi vojaki, ki so, ob izpolnjevanju posebnih pogojev, prejemali invalidsko pokojnino. Kasneje, ko si je Podporno društvo slepih nekoliko opomoglo, je financno podprlo clane, ki so se delovno osamosvojili, vse clane pa je podpiralo tudi z nasveti in povezavami (Wraber, 2020). Foto arhiv ZDSSS: clanska izkaznica Podpornega društva slepih iz leta 1925 Neposredna naslednica Podpornega društva slepih je danes ZDSSS (Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije). Le-ta deluje kot krovna organizacija, ki združuje 9 medobcinskih društev, razporejenih po celi Sloveniji. Društva so na dan 31.12.2019 vkljucevala nekaj manj kot 3700 slepih in slabovidnih clanov in clanic. Ceprav so okolišcine glede na cas ustanovitve njene predhodnice (Podpornega društva slepih) v marsicem bolj ugodne za slepe, pa so potrebe in težave na nekaterih podrocjih ostale podobne. Tako je na primer izobraževanje sedaj dostopno vsem slepim in slabovidnim, možnosti za zaposlovanje pa so v marsicem podobne tistim izpred 100 let. Slepi in slabovidni kljub povprecno visoki stopnji izobraženosti izjemno težko dobijo delo. Zaposlenih je le slabih 10 % vseh slepih in slabovidnih, pri cemer pa je potrebno dodati, da je okrog 60 % populacije upokojenih, od teh pa je pretežni del v visoki starostni dobi. ZDSSS si v skladu s svojim poslanstvom prizadeva za pridobitev in izenacitev pravic, ki izhajajo iz socialne, delovne ali zdravstvene zakonodaje. Prizadeva si za izvajanje programov vkljucevanja v družbo in zdravega življenja v obliki športne, kulturne, socialne in izobraževalne aktivnosti. Do nastopa sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, s pomocjo katere lahko slepi uporabniki dostopajo do spletnih informacij, je bila ZDSSS edini vir informacij ter izdelave prirejenih zvocnih ter brajevih knjig in casopisov. Po našem mnenju pa obstaja tudi na strani ZDSSS in MDSS nekaj izzivov, med katerimi je morda najpomembnejši konceptualna in organizacijska reorganizacija, z namenom prilagoditve sodobnemu casu, v katerem deluje. O razmerah, izzivih in viziji ZDSSS nam v intervjuju, ki sledi, spregovori njen sedanji predsednik. Intervju z gospodom Matejem Žnuderlom, predsednikom Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Nam lahko na kratko orišete poslanstvo ZDSSS? Odgovor: Osnovno poslanstvo naše zveze je, vsaj po mojem mnenju, pritegniti ljudi s slabim vidom med nas, jih vzpodbujati k aktivnemu življenju, jim pomagati poiskati pripomocke za premagovanje oviranosti in jih nauciti ucinkovite uporabe le-teh, preuciti in preveriti razne prilagoditve v domacem okolju in širše, organizirati razlicne dejavnosti, ki bi pritegnile slepe in slabovidne, z izmenjavanjem lastnih izkušenj, na državni ravni izvajati posebne socialne programe, ki bi se jih na lokalni ravni ne moglo ali ne izplacalo izvajati. Pomembna naloga je tudi spremljati spremembe zakonodaje in predlagati dopolnitve in popravke, ki bi bili za nas cim ugodnejši. Kdaj se je Podporno društvo, ustanovljeno v letu 1920, preimenovalo v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, in zakaj? Odgovor: Podporno društvo slepih je spremenilo ime v Društvo slepih, nato je bilo razpušceno; pravni naslednik je bil federalni odbor združenja slepih Jugoslavije za Slovenijo, a tudi to ime se je še spreminjalo do leta 1976, ko smo ime ponovno prilagodili spremenjeni zakonodaji v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Koliko ljudi je bilo aktivnih v Podpornem društvu leta 1920, ko je bilo ustanovljeno, in kaj so bili glavni cilji? Odgovor: Danes je za ustanovitev društva dovolj, ce se zberejo vsaj trije ustanovni clani, takrat pa jih je bilo potrebnih veliko vec. Ce se prav spomnim, se jih je zbralo nekaj deset (okoli 60), seveda pa vsi niso bili aktivni društveni delavci, temvec samo clani. Glavni cilji so bili poiskati slepe, jim pomagati pri zdravniški pomoci, jih bolje izobraziti, nauciti primernega rokodelstva, da bi si lahko z delom zagotovili preživetje. V takratnih casih je bila slepota zelo povezana z beracenjem, to pa so clani Društva želeli spremeniti. Koliko ima ZDSSS danes zaposlenih in s katerimi dejavnostmi se ti ukvarjajo? Odgovor: Trenutno imamo 30 zaposlenih. Od tega je polovica strokovnih delavcev, ki skrbijo za izvajanje posebnih socialnih programov ter za delovanje zveze, 13 je zaposlenih na podrocju osebne asistence, 2 sta zaposlena prek javnih del. Poleg redno zaposlenih pa imamo veliko sodelavcev, ki delajo prek razlicnih pogodb; to so npr. bralci, osebje naših domov oddiha, avtorji clankov naših casopisov… Kako je danes organizirana ZDSSS in kako so organizirana MDSS po Sloveniji? Odgovor: Zvezo so ustanovila medobcinska društva iz Celja, Kopra, Kranja, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Novega mesta in Ptuja. Tako je z društvi pokrito podrocje vse Slovenije. Vsako ima predsednika in tajnika, vecinoma pa še kakšnega zaposlenega. Vsa imajo Zbor clanov kot najvišji organ, izvršni odbor, ki usmerja delo društva prek leta, nadzorni odbor, ki je zadolžen za ocenjevanje dela in izvajanje sklepov organov, ter disciplinsko komisijo. Podobna je tudi zgradba organov naše zveze: najvišji organ je skupšcina, sledi upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Upravni odbor lahko ustanavlja dodatna delovna telesa s posebnimi zadolžitvami. Primer so komisija za nepremicnine, za akte, statutarna, volilna komisija ipd. Letos bomo izdali Monografijo, ki jo je pripravljala posebna komisija, ustanovljena pred dvema letoma. Koliko clanov in clanic je danes prek društev vkljuceno v ZDSSS? Odgovor: Konec lanskega leta je bilo vseh clanic in clanov naših društev 3674, od tega 1593 žensk in 2081 moških. Po kategorijah slabovidnosti in slepote pa so številke sledece: I. kat. 1180, II. kat. 553, III. kat. 711, IV. kat 840 in V. kat. 390 clanov. Pri cemer sta kat. I. in II. kategoriji slabovidnosti, ostale pa oznacujejo stopnje slepote. V okviru ZDSSS in clanic MDSS imate vec programov za clane. Jih lahko naštejete in opišete? Odgovor: Na državni ravni izvajamo devet, na lokalni pa šest posebnih socialnih programov. Vsak clan upravnega odbora je zadolžen za spremljanje dolocenega podrocja dela, ki se delno pokriva s prej omenjenimi programi, s katerimi kandidiramo na razpisih. Sedaj je Nataša Žganjar zadolžena za podrocje kulturno -založniške dejavnosti in informiranja. Safet Baltic je zadolžen za spremljanje podrocja tehnicnih pripomockov, mobilnosti in vprašanj, povezanih s psi vodici. Igor Miljavec je podpredsednik zveze in zadolžen za spremljanje podrocja rehabilitacije, izobraževanja in usposabljanja slepih in slabovidnih in tistih z dodatnimi motnjami ter za podrocje mladih. Dejan Goršek je zadolžen za spremljanje zaposlovanja in dela. Vojmir Prosen je zadolžen za podrocje ohranjevanja zdravja, mreže spremljevalcev ter za Sklad slep slepemu. Emil Muri spremlja podrocje športa, šaha in rekreacije ter starejših. Anton Žerak je zadolžen za podrocje slabovidnih. Clanica skupšcine Metoda Likar spremlja podrocje žensk. Janez Kermc spremlja podrocje kulture, slepih in slabovidnih intelektualcev, vernikov in vseživljenjskega ucenja. Kako se financira ZDSSS? Odgovor: Glavni financer je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (s kratico FIHO). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti placuje osebno asistenco in pripomocke na podlagi zakona ZIMI (Zakon o izenacevanju možnosti invalidov). Ministrstvo za kulturo je podelilo koncesijo za knjižnicno dejavnost in financira še nekatere projekte za prilagajanje leposlovnih del in tehnicno infrastrukturo, Ministrstvo za šolstvo in šport placuje prilagoditev ucbenikov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije placuje nekatere tehnicne pripomocke, Zavod za zaposlovanje javna dela, nekaj denarja pritece še iz Invalidskega sklada, donacij pravnih in fizicnih oseb, iz clanarine in iz lastnih prihodkov. S kakšnimi težavami se danes srecuje ZDSSS? Odgovor: Naše težave so zelo raznolike. Ena je vrniti kmetijska in gozdna zemljišca na Okroglem pri Naklu, ki nam jih je odvzela država. Druga je ta, da smo na Groharjevi 2 le delni lastnik parcele, drugi pa je država. Glede nepremicnin je težava tudi v pomanjkanju investicijskih sredstev za vzdrževanje in prenovo naših kapacitet, seveda pa je pomembno podrocje tudi zakonodaja. V zakonu o osebni asistenci se trudimo spremeniti pogoje placila uporabnikov, saj se nam zdi nesprejemljivo, da mora uporabnik placati polovico dodatka za pomoc in postrežbo tako v primeru zgolj 1 ure na dan, kot tudi ce ima odobreno 24-urno dnevno asistenco. Potrebno bi bilo tudi spremeniti pogoje zaposlovanja asistentov, saj izvajalci ne bi dobili dovolj sredstev za placilo vseh obveznosti, ce bi sprejemali uporabnike, ki jim je bil odobren komunikacijski dodatek. Radi bi dosegli vecjo izenacenost pravic naših clanov, saj so razlike sedaj pogojene z vzrokom izgube vida in s starostjo oziroma statusom zavarovanja. Po našem naj bi vecina pravic izhajala iz zdravstvenega stanja, manjši del pa iz drugih vzrokov. Nesmiselno bi bilo naštevati vse zakone, ki bi jih želeli vsaj malo spremeniti, ker jih je preprosto prevec. Slišati je, da za knjižnico Minke Skaberne, ki deluje v okviru ZDSSS, išcete novo lokacijo. Kaj je razlog in kako napreduje ta projekt? Odgovor: Pri KSS Minke Skaberne je težava, da deluje v najetih prostorih, najemnina pa je zelo velik strošek. Nekaj casa smo si prizadevali najti možnost adaptacije Groharjeve, a ker je solastnica parcele država, ki pa nima zanjo upravitelja, postopka nismo uspeli niti zaceti. Sedaj razmišljamo o gradnji stavbe, v kateri bi izvajali vecino naših dejavnosti, a tudi tu smo še na samem zacetku. Na tem mestu bi rad opozoril, da ni problem samo najemnina prostorov, ki morajo zadovoljevati dolocene standarde za knjižnicno dejavnost, še pomembnejši problem je, da uspemo prilagoditi le nekaj odstotkov natisnjenih knjig, ki letno izidejo v Sloveniji. Idealno bi bilo, da bi vse knjige prevedli v brajico, zvok in v elektronsko obliko in bi si lahko naši clani izposodili knjižno delo v obliki, ki jim najbolj ustreza. Žal smo še zelo dalec od tega cilja. Kakšne nacrte imate v ZDSSS za prihodnost? Odgovor: Veliko težav sva že omenila, tako naj tu povem le, da bomo resno »zagrizli« v možnost gradnje, saj bi bilo to kot kaže ceneje od nakupa in adaptacije, bilo pa bi tudi najbolj funkcionalno. Seveda moramo iskati rešitve za vse težave in izvajati naše programe tudi v oteženih, oziroma v novih okolišcinah, kot je npr. epidemija koronavirusa. Radi bi povecali prihodke od dohodnine na nacin, saj ljudem ni treba dodatno prispevati, temvec na davcni urad zgolj pošljejo izpolnjen obrazec z narocilom, da država nakaže 0,5% dohodnine naši Zvezi. Dobro bi bilo tudi spremeniti status naše Izolske plaže, saj je prilagojena za naše potrebe, pravico do uporabe pa imajo vsi. Letos smo želeli pripraviti nekaj posebnosti ob stoletnici ustanovitve Podpornega društva slepih: slikarsko delavnico in avkcijo del, množicno srecanje naših clanic in clanov, slavnostno skupšcino in akademijo, vse pod pokroviteljstvom predsednika RS gospoda Boruta Pahorja. Seveda bi radi izdali Monografijo, v kateri bomo opisali našo bogato zgodovino, Antologijo naših likovnih in literarnih ustvarjalcev, želimo pa izdati tudi CD naših glasbenih ustvarjalcev. Veliko dela nas caka tudi na podrocju oddajanja naših kapacitet, saj moramo povecati prihodke že zaradi stroškov njihovega obnavljanja oz. vzdrževanja. Doslej še nisem omenil podrocja dostopnosti, tako fizicnega kot virtualnega okolja. Na obeh podrocjih se moramo tudi nadalje angažirati. Bi za konec želeli dodati še kaj, za kar morda ni bilo priložnosti do sedaj? Odgovor: Prej sem omenil podrocje virtualne dostopnosti, kjer smo se skupaj z Inštitutom za dobre vsebine odlocili za podeljevanje certifikata C3A, ki zagotavlja, da je spletna stran dostopna slepim in slabovidnim. Menili smo, da bi bila to boljša oblika opozarjanja na naše težave, kot pa je zakonska prisila in kaznovalna politika. Žal sta se doslej odlocila zanj le dva lastnika spletne strani in tako bi na tem mestu bralce dodatno opozoril na to možnost. Certifikat je sicer potrebno placati, saj tim slepih, slabovidnih in videcih racunalnicarjev temeljito preveri dostopnost strani našim clanicam in clanom. Cena je odvisna od zahtevnosti spletišca. Na naši zvezi si prizadevamo pritegniti cimvecje število mladih in kasneje oslepelih, a kaže, da jim obstojeci posebni socialni programi ne zadošcajo, da bi lahko poskusno ponujali manjše (eno- ali nekajdnevne) programe, pa potrebujemo dodatna sredstva. Tako prosim bralce, ki še niso namenili svoje dohodnine komu drugemu, da izpolnijo obrazec, ki ga lahko najdejo na naši spletni strani zveza-slepih.si, in ga pošljejo na davcni urad. Lahko pa ga pošljejo tudi na naš naslov na Groharjevo 2, 1000 Ljubljana, saj nameravamo oblikovati bazo donatorjev, ki bi jih obcasno obvešcali o naših akcijah. Na koncu cestitam vsem slepim in slabovidnim, našim strokovnim delavcem, sodelavcem, prostovoljcem in prijateljem ob našem visokem jubileju in upam, da bomo s skupnim prizadevanjem izboljšali kakovost življenja sebi in drugim. Viri Viri Brešar Mlakar, D. (2020). Razvoj izobraževanja slepih in slabovidnih. (Ur. Padežnik S., Vertacnik V., Pavlin L.) Zbornik ob 100-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (v tisku). Ljubljana: ZDSSS. Kacic, M., Pavšic M. (2015). Ob 95-letnici samoorganiziranosti slepih in slabovidnih: hendikep takrat in danes. Rikoss, 14, 3: 3-7. Kacic, M. (2019). 100-letnica Centra IRIS. Rikoss, 17, 3: 4-10. Koprivnikar, K. (2006). Okvare vida in zgodnji razvoj otrok. V Kobal Grum, D. in Kobal, B. (ur.) Zagotavljanje enakih možnosti: 115-128. Ljubljana: DEMS. Podporno društvo (1922). »Pomagajte, pomoc nujna!«. Ljubljana: ljubljansko Jutro; 4. februarja 1922 (casopisni clanek). Serše, A. (2020). Odnos družbe do slepih in slabovidnih na Kranjskem v 19. stoletju. (Ur. Padežnik S., Vertacnik V., Pavlin L.) Zbornik ob 100-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (v tisku). Ljubljana: ZDSSS. Skaberne, M. (1969). Prvi slovenski zavod za slepe. V Mlekuž, V. (ur.). Svetloba izpodriva temo, zbornik slepih in slabovidnih: 28-34. Ljubljana: Republiški odbor Zveze slepih Slovenije Wraber, T. (2020). Zacetek samoorganiziranja slepih na Slovenskem. (Ur. Padežnik S., Vertacnik V., Pavlin L.) Zbornik ob 100-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (v tisku). Ljubljana: ZDSSS. Na vrh AVTOPORTRET: Igor Miljavec Izzivov mi ne zmanjka V avtoportretu tokrat lahko beremo o izjemno aktivnem življenju Igorja Miljavca. Predstavi nam svojo pot izobraževanja, poklicno udejstvovanje, predvsem pa bogate izkušnje pri vodenju nevladnih organizacij ter sodelovanju v številnih projektih nevladnega sektorja. Pri tem mu je v pomoc sodobna informacijska tehnologija. Da vse to zmore, se v prostem casu ukvarja s športom in drugimi sprostitvenimi dejavnostmi. Sem Igor Miljavec iz Grgarja pri Novi Gorici. Slabovidnost me spremlja že od rojstva pred 58 leti. Osnovno šolo sem obiskoval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (zdajšnji Center Iris), kjer sem že tedaj imel drugacne poglede od ostalih sovrstnikov. Veselile so me številne dejavnosti, zato sem se vkljuceval v razlicne krožke, predvsem na podrocju športa in šaha. Srednješolsko izobraževanje sem nadaljeval v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, kjer je bila moja generacija zadnja v starem centru in prva v novem. Izucil sem se za administratorja telefonista. Vseskozi sem nadaljeval s športnimi aktivnostmi in iskal možnosti dodatnega vkljucevanja vanje. Prvo zaposlitev po koncanem šolanju sem dobil v Iskri Avtoelektriki (danes Mahle-Letrika) v Šempetru pri Gorici, kjer sem opravljal delo telefonista. V podjetju so mi nudili možnost za pripravo športnih iger za delavce. S tem sem dobival bogate izkušnje in navezoval znanstva s številnimi ljudmi v športnih društvih na Goriškem. Med drugim so me povabili v Košarkarski klub Nova Gorica, v katerem sem postal tajnik, hkrati pa sem sodeloval tudi z drugimi društvi v domacem okolju. To mi je odprlo pot na podrocje nevladnega sektorja, ki se je tedaj v Sloveniji šele dobro razvijal. Kot pobudnik ali soustanovitelj sem sodeloval v številnih društvih na Goriškem na podrocju športa, turizma in kulture. Leta 2001 sem sprejel nov izziv in po uspešni kandidaturi postal predsednik Medobcinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Zacela se je moja nova poklicna zgodba v nevladnem sektorju, v katerem sem dejaven še dandanes. V MDSS Nova Gorica sem postavil nove temelje v njegovem delovanju, s cimer društvo raste in pridobiva na ugledu tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Nacrtno smo namrec zaceli zaposlovati strokovni kader, poskrbeli smo in še vedno skrbimo pa tudi za izobraževanje na podrocju pomoci slepim in slabovidnim v njihovem domacem okolju. Na teh izhodišcih smo tudi pripravili program za njihovo celovito rehabilitacijo. Z dejavnostjo v društvu sem zacel spremljati invalidsko politiko in pred skoraj dvajsetimi leti postal clan Upravnega odbora ZDSSS. S tem sem pricel pridobivati izkušnje na širšem podrocju slepote in slabovidnosti. Udeleževal sem se tudi izobraževanj v okviru nevladnih organizacij z naslednjimi temami: Vodja nevladnih organizacij (obseg 130 ur), Ucinkovito vodenje (24 ur), Sprejemanje razlicnosti (6 ur) ter Vodenje projektov v kulturi ( 20 ur). Z delegacijo invalidov smo se v Bruslju udeležili predstavitve Agende 22. Na podrocju NVO sem s podporo invalidskih društev na severnem Primorskem postal predsednik Sveta severnoprimorskih nevladnih organizacij, z izvolitvijo v okviru nevladnega sektorja pa clan Sveta regije na severnem Primorskem, ki vkljucuje še gospodarstvenike in župane. Ob omenjenih zadolžitvah predsedujem tudi svetu za invalide pri Mestni obcini Nova Gorica, sem clan strokovnega sveta NIJZ-ja v projektu SOPA, clan Lions kluba Idrija, pooblašcenec Lions klubov Slovenije za pomoc slepim in slabovidnim ter predstavnik NVO v svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Sodeloval sem pri pripravi programov Obcina po meri invalidov za Ajdovšcino, Mestno obcino Nova Gorica in obcine Rence-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Idrija. Poleg tega sem pomagal pri pripravi prometne strategije v obcinah Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Tolmin in Idrija ter sodeloval pri pripravi Strategije dostopnosti v Ajdovšcini in Novi Gorici. Na podrocju dostopnosti do prostora, storitev in informaciji se dejavno vkljucujem v pripravo zakonodaje ter nacrtov varnih poti v obcinah na severnem Primorskem in drugod. S pomocjo sodelavcev, clanov MDSS Nova Gorica in drugih deležnikov, sem sodeloval v vec projektih in programih, ki so bili inovativni oz. prvi v Sloveniji na podrocju slepote in slabovidnosti. Zelo dobro sodelovanje z Ljudsko univerzo Nova Gorica smo nadgradili z delavnicami v projektu Most med temo in svetlobo, s cimer smo omogocili vseživljenjsko ucenje slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim in paraplegikom na Goriškem. Projekt Z roko v roki je naše društvo pripravilo skupaj s Policijsko postajo Nova Gorica, poudarek pa je na varnosti slepih in slabovidnih v okolju, kjer živijo. Projekt je postal tudi vsedržavni. Podrocje dostopnosti je tematika, o kateri bi lahko na široko pisal in našteval, kaj vse smo postorili, skupaj s sodelavci in drugimi strokovnjaki. S projektom Trnovsko-Banjška planota, prilagojena invalidom, smo se zaceli ukvarjati s prilagoditvami za vse invalide. Poleg našega društva sodelujeta v omenjenem projektu še društvi gluhih in naglušnih ter paraplegikov na severnem Primorskem. Z ugotovitvijo, da moramo poleg izkušenj in pogledov invalidov vkljucevati v projekt tudi stroko, smo zaceli sodelovati z zavodom Dostop, ki združuje strokovnjake z razlicnih podrocij. Z dostopnostjo do prostora, storitev in informaciji bi želel, da v Sloveniji poskrbimo za celovito dostopnost vsem invalidom, s cimer bi jim olajšali gibanje, pa tudi odlocanje in vkljucevanje na tem podrocju. S sodelovanjem v razlicnih organih v regiji in širše lahko s svojimi izkušnjami in pridobljenim znanjem pripomorem k boljšemu razumevanju širše javnost in odlocevalcev, da z izboljšanjem dostopnosti pridobivamo vsi. Zato sistematski pristop pomeni manj sredstev za ta namen in vecje zadovoljstvo ljudi. V okviru dostopnosti naj se dotaknem še sodobne informacijske tehnologije, ki je tudi zame osebno zelo pomembna, za pa invalide predstavlja enako težavo kot dostopnost prostora. Sam pri svojem delu uporabljam racunalnik, tablico in pametni telefon; zaradi težav z vidom mi ta kombinacija ustreza, ker mi vsak pripomocek pomaga pri branju, pisanju in spremljanju družbenih omrežij. Pišem lažje na racunalniku, berem pa lažje s tablice. Pametni telefon pa mi omogoca hitrejši dostop do informacij, zato ga imam vedno s seboj in tudi pisavo lahko prilagodim svojemu vidu. Pri branju in na splošno vidu si pomagam tudi z razlicnimi lupami in daljnogledom. V MDSS Nova Gorica imamo zaposlenega tudi racunalnicarja, ki individualno pomaga pri uporabi sodobne tehnologije, predvsem pri prilagoditvah le-te za razlicne stopnje slabovidnosti in za slepoto. Da sem lahko kos vsemu prej naštetemu in novim izzivom, moram poskrbeti tudi zase, za svojo psiho-fizicno kondicijo. Zato veliko berem, se ucim in sledim literaturi z razlicnih podrocij, še najraje v zvezi z osebnostno rastjo. Prosti cas najraje preživljam ob sprehodih v naravo, na pohodih, rad tudi tecem, v vseh teh dejavnostih pa najdem navdih in sprostitev. Zelo rad obiskujem hribe in morje, dodatno sprostitev mi nudi tudi glasba. Na sreco me delo, ki ga opravljam v društvu in na številnih drugih podrocjih oziroma projektih, veseli, motivira in sprošca, ceprav je tudi zelo naporno. Kajti spremeniti obicajne in mogoce že preživele miselne vzorce v sebi in drugih je hudo naporno. A ce gre za skupno dobro, ne sme biti ovir. Veliko stavim na dobrodelnost, zato sem se z veseljem pridružil lionisticnemu gibanju; na ta nacin lahko pomagam vsem, ki so pomoci potrebni. Za svoje delo v maticnem društvu in na drugih podrocjih sem leta 2014, ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, prejel tudi plaketo za izjemne dosežke na podrocju prostovoljstva. S pogledom in nacrti za naprej pa želim, da bi mi zdravje služilo in da bi v spremembah, ki prihajajo, lahko še vec naredil za vse, predvsem za invalide. In da bi jim oziroma nam postala Slovenija še bolj prijazna. Slepim in slabovidnim pa bi ob strokovni pomoci v društvu in širše rad še bolj približal sodobno informacijsko tehnologijo. Podrocje digitalizacije se namrec razvija s hitrimi koraki. Samo da bo zdravje, pa bomo kos tudi novim izzivom. Na vrh POPOTNIŠKI UTRINKI: Po slovenski Jakobovi poti Avtorica: Sabina Dermota Urednica rubrike: Metka Pavšic V tokratnem potopisu nam avtorica predstavi šestdnevno romanje po dolenjski veji Jakobove poti. Opiše nam pot samo, kot tudi vzdušje na njej, težave, s katerimi se je skupina deklet srecevala in nacine reševanja le-teh, ter mnoga zanimiva srecanja s prijaznimi domacini. Predstavi tudi nacin hoje in številne drobne radosti, ki cloveka spremljajo v napornih, a bogatih dnevih. Cisto vsakdanji pogovor s prijateljico Metko je botroval lanskoletnemu romanju šestih deklet, ki se na zacetku med seboj niti nismo poznale, a smo na koncu romanja ugotovile, da je to naš skupni zacetek. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za vec romarskih poti, ki vodijo do katedrale v kraju Santiago de Compostela na severozahodu Španije. Jakob Starejši je bil prvi mucenec med apostoli. Po Herodovem nalogu je bil usmrcen v casu velike noci leta 44, ko pa so muslimanski Arabci v 7. stoletju zasedli Palestino, so bile njegove kosti prenesene v Galicijo. Prvo cerkev na njegovem grobu so posvetili 25. julija leta 816. Kmalu zatem so se po ustaljenih poteh v Compostelo priceli zgrinjati romarji z vseh delov stare celine. Ena od njih je bila tudi tako imenovana »hrvaška pot«, ki od Zagreba prek slovenskega ozemlja vodi vse do Parme v Italiji (Cuk, 2016, str. 58). Objave zgodovinskih zapisov o tej tematiki so spodbudile clane slovenskega Društva prijateljev poti sv. Jakoba, da so poiskali in oznacili slovensko Jakobovo pot, ki vodi mimo mnogih, njemu posvecenih cerkva. V Sloveniji jih je namrec kar 67. Tako smo dobili vec krakov te poti: dolenjsko, primorsko, gorenjsko ter prekmursko-štajersko vejo. Vse so oznacene z rumenimi pušcicami ter simbolom Jakobove poti - najbolj znan je školjka pokrovaca, saj so iz njih romarji v preteklosti na romanju pili vodo. Naše potovanje se je pricelo prav tam, kjer se pricne mnogo potovanj - na železniški postaji v Ljubljani »pod uro«. Preprost »Živijo«, stisk roke ter prijazen pogled in že smo bile romarska drušcina. Z vlakom smo se odpeljale do Brežic, od koder nas je prijazen taksist odpeljal do meje – Slovenske vasi, kjer se pricne slovenska Jakobova pot. Pot se že takoj na zacetku vzpne v klanec, kjer je prva misel: »Ce bo povsod tako, se bomo pa kar pošteno spokorile.« Pa ni bilo tako hudo, skal na zacetku je bilo le za vzorec. Kasneje se pot kaj kmalu poleže in se zložno vije cez gozdove in vasice, tako da smo si lahko tudi z jeziki dale duška. Ker sva bili v skupini dve, ki ne vidiva, je bil za vse ostale sprva precejšen izziv, kako bomo zmogle. Kaj kmalu se je izkazalo, da smo vse polne optimizma in zdravega humorja, tako da ni bilo nic pretežko. Vecinoma sva s spremljevalkami hodili na nacin, da sva se držali za konec pohodne palice, ki jo je spredaj držala videca kolegica, v drugi roki pa sva držali drugo palico, ki nama je služila kot opora za varen korak. Kljub pretežkim nahrbtnikom in žuljem, ki jih je že po prvi uri dobila Metka, smo popoldan prispele do turisticne kmetije Pri Martinovih, kjer smo imele dogovorjeno prvo prenocišce. Sicer bi raje šle do Podbocja, a v priporocenem prenocišcu nismo uspele najti sogovornika. Pri Martinovih so nas prijazno sprejeli in nam za dobrodošlico ponudili njihovo nagrajeno vino. Ko smo si malo oddahnile, nas je gospodar odpeljal na ogled po posestvu in nas odložil na prelepem razgledišcu, s katerega se vidi vsa Dolenjska. Po odlicni in okusni vecerji smo kar popadale v postelje. Ker smo želele že zgodaj na pot, se je gospodinja še posebej potrudila in nam pripravila zgoden in obilen zajtrk. Pa še tisto, kar je ostalo od vecerje, nam je dala za na pot. Pot nas je vodila proti Podbocju in Kostanjevici na Krki. V Kostanjevici smo poiskale prijazen lokal, kjer smo lahko odložile nahrbtnike, narocile hladno pijaco, si sezule cevlje in posušile premocene nogavice. To je obred, ki nas je spremljal vse pohodne dni, saj smo le tako preprecile nastajanje žuljev, ki so sicer redni spremljevalci pohodnikov. Z Jano sva se odpravili v župnišce, da bi dobili štampiljke za v naše romarske knjižice. A je bil tamkajšnji župnik tako »prijazen«, da vsem že v naprej svetujeva, da imate zgledno podpisane listine, v nasprotnem primeru pa se pripravite na vzgojno pridigo. Naprej nas je pot vodila proti Šentjerneju. Pot je dobro oznacena z rumenimi pušcicami in Jakobovimi školjkami, tako da z orientacijo nismo imele težav. Ob petih popoldan smo cisto nepricakovano pred seboj ugledale precudovito majhno cerkvico, za katero smo kasneje ugotovile, da jo imenujejo Novi Lurd. Tam je namrec svoj prostor dobil kip Lurške Matere Božje, ki so ga leta 1902 na slovensko ozemlje prinesli kartuzijani, ko so bili pregnani iz Francije (Cuk, 2018). Nahrbtniki so kar sami popadali z ramen. Ko smo v miru uživale v spokojnosti kraja, nas je ogovorila starejša gospa, tamkajšnja soseda, in kot se je na koncu izkazalo, lastnica Gostišca Golob: »Bi morda kaj pojedle?« Jasno, da se nismo pustile prositi. Še za prenocišce smo se dogovorile, saj smo bile kar naenkrat prevec utrujene za nadaljnjo pot. Ne da se povedati, kako se prileže posedanje na klopcah pred domacijo in bosonogo bingljanje po svežem zraku. Eno pivo, prijeten pogovor in vmes še kakšna pesem naredijo dan popoln. Po okusni vecerji in osvežujoci prhi smo legle k pocitku, ceprav je bil zunaj še dan. Po okusnem zajtrku smo se v sredo odpravile proti Pleterjam. Ko smo zapustile samostan, se je pot vila skozi mnoge vasic; ena izmed njih je bila tudi vas Vratno. Ravno ko je Metki prišla na misel še ena skodelica kave (na tem romanju sem spoznala, da je kakor en Cankar), nas je ob poti povabila prijazna gospa: »Dobro jutro, gospe. Ste na romanju? Bi mogoce kavo?« Ja, kaj lepšega bi se nam lahko zgodilo! Kljub temu, da nas je bilo šest in sta prijazna gospod in gospa ravno nameravala nazaj v Ljubljano, sta nas povabila za mizo in postregla z vsem, kar sta še imela s seboj na vikendu, in seveda najpomembnejše, skuhala tudi kavo. Pogovor stece o tem in onem in prav tako je lepo tekel tudi cas. Kar predolgo smo se mudile, saj je bila pred nami še dolga pot. Vila se je proti Gorjancem in tistim krajem, v katerih smo prejšnji dan nameravale prespati. Malo nas je bilo sram, ker smo se tako uštele in rezervirale prenocišca. A smo se povsod prijazno opravicile in pojasnile, da smo precenile svoje moci. Korakale smo naprej cez tiho pokrajino, ko se od nekje spodaj zasliši šumenje slapa. »No ja,« si recem, »pa ne da bo treba cez kakšno reko?« Slutnja me ni pustila na cedilu - znašle smo se pred potokom, poimenovanem Kobila, katerega je bilo potrebno »preskociti«. Na drugi strani je bilo namrec drsece blato. Najspretnejše so to seveda storile z lahkoto. A kako bova midve z Metko, saj ne vidiva, kje bova pristali? Punce pa so se znašle in iz okoli ležecih vej naredile pontonski most. Tako sva lahko suhi prišli na drugi breg. Ta dogodivšcina nam bo na obraze še dolgo privabljala nasmeške. Pot smo nadaljevale proti Brusnicam in Novemu mestu. V vasi Hrušica smo iskale že cetrto štampiljko in naletele na prijazno družino Gazvoda. Gospa Mateja nam je skuhala kavo, postregla s piškoti in domacim sokom, gospod pa se je razgovoril o kmeckih obicajih in izkušnjah z romarji. Medtem, ko smo pile kavo, se je gospa Mateja odpeljala z avtom in se nato vrnila z gluho-slepo sosedo Marjano, ki nam jo je želela predstaviti. Marjana se sporazumeva tako, da si s sogovornikom na roko piše tiskane crke. Z Metko sva takoj navdušeno priceli pogovor z njo, ostale punce pa se niso mogle nacuditi nakljucju, ki nas je tako hitro povezalo. Marjana nas kar ni hotela spustiti. Ko smo ji dale potipati težke nahrbtnike in ji razložile, da moramo biti do vecera v Novem Mestu, se je sprijaznila z dejstvom, da se moramo posloviti. Pot nas je vodila skozi prelep gozd do Hostla Situla v osrcju Novega Mesta. V cetrtek nas je cakala pot do vasice Vrhtrebnje. Mimo Vavte vasi in Straže vse do Frate in cez vse Globodole na Šmaver, kjer je cesta postavljena tako pokonci, da se lahko premikamo le z 0 kilometrov na uro. Pot nam je v najtežjih trenutkih tega dne krajšal cudovit Verin glas, ki je bil med drugim zaslužen za najlepše kulturne trenutke našega romanja. S krajšimi postanki smo Vrhtrebnje dosegle ob 18. uri zvecer, kamor nas je prišla iskat Metkina prijateljica Erika. Vse smo se veselile njenega gostoljubja, saj nas je poleg okusne vecerje cakal še bazen in pralni stroj, ki je ucinkovito opral vse naše umazane cunje. V petek zjutraj nas Erika z avtom odpelje nazaj na mesto, kjer nas je prejšnjega dne pobrala. Nadaljujemo peš do Ivancne Gorice. Malo se nam že pozna utrujenost in vrocina nas zdeluje, saj je vreme vedno bolj poletno. V Ivancni Gorici se utaborimo v slašcicarni, kjer nas razumevajoce osebje vljudno pusti pocivat vse dotlej, dokler nas z avtom ne pride iskat Marko. Njegova žena Alenka je Janina prijateljica in oba z Markom zelo dobro razumeta, kako smo potrebne tuša, hrane in prijaznega družinskega vzdušja. Pri njih se, tako kakor prejšnji vecer pri Eriki, pocutimo kakor doma. V soboto nadaljujemo pot preko Sticne in Gradišca, kjer kmalu naletimo na težavo. Zaradi prekopavanja in napeljave novega vodovoda izginejo vsi smerokazi. Po Vanjini in Dadini iznajdljivosti nam uspe podvig prek kamnoloma, kjer si vse punce oddahnejo, da smo prišle varno skozi. Le nama z Metko ni jasno, zakaj so bile tako zaskrbljene, saj nisva videli, cez kakšne ovire smo morale priti. Nadaljujemo do odmaknjene, na videz zapušcene vasi Sela Šumberk. Ura je že cankarjanska in tudi zaloge vode so bolj majhne. Jana pravi: »A gremo stavit, da bomo tudi tu dobile kofe?«. Nobene gostilne niti odprtega bifeja ni v tem zaselku. Poišcemo cerkev in pozvonimo v župnišcu, pa nic. Kar nam odpre starejša gospa in nam obljubi vode. Vprašamo jo še, ce lahko vodo še pogreje in vanjo doda malo kofeta? Pa pravi: »A kavo? To vam bo pa Anica skuhala,« in poklice sosedo. Le-ta nas povabi za mizo, prinese piškote, sok, kavo in tako dalje, ni da ni. Kako prijazni so tile Dolenjci, ce le vidijo koga, ki je potreben kozarca hladne vode in dobre kave! Po takšnem sprejemu nas noge kar same ponesejo v Grosuplje, kjer se utaborimo v bifeju pri OMV in sklenemo, da bomo pot zakljucile in zadnji del poti do Ljubljane opravile prihodnjic. Z avtobusom linije 3G se odpeljemo v Ljubljano, kjer v pivnici Kratochwill zakljucimo naše šestdnevno potovanje. Z Vanjo se v nedeljo zjutraj odpeljeva v Grosuplje na isto bencinsko crpalko, kjer smo prejšnji dan koncale našo pot. Od tam jo mahneva na Magdalensko goro in cez Repce na Orle. Tam si privošciva malico, da lahko odkorakava še cez Golovec v Ljubljano. Ob 10.45 najino pot zakljuciva pri šentjakobski cerkvi v stari Ljubljani. Da bo pot za vse popolnoma koncana, se 31. avgusta s tem namenom zopet srecamo. Vesele smo, da se lahko skupaj podamo na zadnjo etapo dolenjske Jakobove poti. Pot zakljucimo tam, kjer smo jo na našem prvem pohodu - v pivnici Kratochwill, kjer nas prijazno sprejme ista natakarica, kot nam je stregla prejšnjikrat. Cisto malo je manjkalo, da je nismo vse po vrsti objele, saj nas je bila tako vesela. Takrat sklenemo, da se bodo tudi vse naše prihodnje skupne poti koncale prav v tem lokalu. Razumevanje in gostoljubje je namrec zlata vredno. Pot s takšno drušcino je bila prelepa izkušnja, bogata in polna dogodivšcin, ki jih ne bomo nikoli pozabile. Poleg tega pa prijateljstvo, solidarnost in povezanost, nastali v enem samem tednu - to si moraš enostavno zaslužiti, da se ti zgodi. Hvala vsem, ki ste nas tako ali drugace spremljali na naši poti. Naj se vam vse povrne, na najlepši mogoc nacin. Viri: Cuk, S. (2016). Slovenska Jakobova pot. (Priloga). Ognjišce, št. 7, str. 58. Pridobljeno s https://www.revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/8242-slovenska-jakobova-pot Cuk, S. (2018). Lurd na Slovenskem. (Priloga). Ognjišce, št. 4, str. 54–61. Pridobljeno s https://www.revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/17382-lurd-na-slovenskem Na vrh INTEGRACIJA: Medsebojna opora, vztrajnost in pogum – gradniki skupine slikark z okvaro vida Slikarske delavnice na MDSS Kranj Avtor: Slavica Bukovec Zupanic Ne le, da ljudje z okvaro vida lahko uživajo v razlicnih vrstah vizualne umetnosti, še vec, lahko so tudi ustvarjalci le-te. A vse le ne gre enostavno; poleg navdiha in talenta, ti ustvarjalci potrebujejo tudi številne pripomocke in prilagoditve ter obilico jeklene volje. Tokrat v prispevku o slikarski razstavi in likovni dejavnosti na Medobcinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj (MDSS). Slikarke MDSS Kranj so tik pred pojavom korona krize v Sloveniji svoja likovna dela dale na ogled na slikarski razstavi, ki so jo poimenovale letnemu casu primerno, V gore je prišla pomlad. Na slovesni otvoritvi v galeriji KSS Minke Skaberne, je navzoce pozdravil predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) Matej Žnuderl, za kratek kulturni program pa je poskrbel clan kranjskega društva Luka Pavlin. O sami razstavi, o motivih in tehnikah slikanja, o barvni paleti in o potrebnih prilagoditvah, pa seveda tudi o neizmerni ustvarjalni energiji slikark z okvaro vida; o vsem tem se bom pogovarjala s slikarkama Natalijo Žitnik Metaj in Meri Tišler. Lahko za zacetek naše bralce popeljeta po omenjeni razstavi? Na slikarski razstavi se predstavlja pet slikark, vsaka s tremi deli ter še ena s štirimi. Trinajst slik je v akrilni tehniki na platnu, motivi pa so predvsem narava in tihožitja. Prevladujejo mocne in kontrastne barve, ki se med seboj prelivajo v mavricnih odtenkih. Vecina slik je v toplih barvah, nekatere pa v hladnejših. V notranjosti galerije vidimo šest slik v crnih okvirih; na njih so v tušu upodobljena tihožitja na papirju. Ana Šter nas razveseljuje z Vabecimi maki in Skrivnostnimi meglicami v akrilni tehniki. Slika Lickanje pa je grafika. Meri Tišler nam v akrilni tehniki predstavi Kitajski racki, nato pa nas z Bleda popelje na Begunjski vrh. V Stari izbi pa v tehniki tuš nariše stare stole in mizo, kot so jih poznali nekoc. Natalija Žitnik Metaj nas popelje v Visokogorje; v daljavi so vidni visoki hribi. En lep soncni dan je abstraktni prikaz pokrajine z mocnimi toplimi barvami, v akrilni tehniki. Na sliki s tušem je narisana široka vaza s tulipani. Milka Jug nas v akrilni tehniki popelje v cudovito naravo na Log – Visoko, nato pa na rumeno polje Soncnic. S tušem je narisala Jabolka pri oknu. Janka Kus je v akrilni tehniki ter nežnih pomladanskih tonih naslikala sliki Pomladno prebujanje in Viharnik, Kredarico pa s tušem. Nada Komic nas z akrilom popelje Pod Snežnik in v Panonijo, s tušem pa V vinsko klet. Iz sedanjosti se zdaj preselimo v preteklost. Od kje pobuda za nastanek slikarske skupine in kakšni so bili zacetki njenega delovanja? Slikar Ivan Stojan Rutar, clan koprskega MDSS, si je zelo želel, da bi med slepimi in slabovidnimi našel sorodne umetniške duše. Po društvih je spraševal, ce je med clani kaj slikarjev, oziroma umetnikov. Jeseni leta 2008 je MDSS Kranj prvic organiziralo slikarski tecaj v prostorih Društva paraplegikov Kranj. Prvi mentor je bil Ivan Stojan Rutar, ob pomoci Borisa Štera. Seznanil nas je s tehniko akrila na platno. Leta 2009 je slikarska skupina delovala v okviru študijskega krožka. Mentorica je bila Marjeta Žohar, s katero smo nadaljevali akrilno tehniko, v njegovem okviru pa smo imeli tudi druge mentorje: slikar Vinko Hlebš nas je seznanil s tehnikami svincnik, akvarel in oglje, kasneje pa smo pod mentorstvom Ivana Žiberta spoznali še linorez in grafiko. Po koncanem študijskem krožku, spomladi leta 2010, smo se slikarji odlocili, da svoje delo nadaljujemo. Marjeta Žohar je z nami sodelovala vse do leta 2016. V šolskem letu 2016/2017 je bil mentor Uroš Kosmac. Naslednje leto pa smo k sodelovanju ponovno povabile Marjeto Žohar. V jeseni 2018 je skupino prevzel mentor Boleslav Ceru. Koliko slikark oz. slikarjev deluje v vaši skupini, kako pogosto se srecujete in kako je videti vaša delavnica v praksi? Na prvih slikarskih delavnicah nas je bilo šest slabovidnih kandidatov ter naši spremljevalci. Sestava skupine se je spreminjala. Nekateri so zaradi poslabšanja vida s slikanjem prenehali. Kasneje so se skupini prikljucile še tri clanice. K sodelovanju smo povabili tudi naše spremljevalke. Trenutno v slikarski skupini sodeluje pet clanic društva in ena spremljevalka. Skupina se srecuje enkrat mesecno. Na zacetku delavnice okvirno dolocimo temo in poišcemo ustrezen motiv. Pri izbiri motiva si med sabo pomagamo ali pa prosimo za pomoc mentorja. Poskrbimo za zašcito miz, pripravimo barve, platna in pripomocke. Na platno naredimo skico, nato pa pricnemo z nanašanjem barve. Kdo vam pri vašem delu nudi moralno, pa tudi financno podporo? Naše maticno društvo nam daje moralno podporo. Nudi nam uporabo društvenega prostora in nas delno financira. Motiv za slikanje je zagotovo povezan s custvi posameznega umetnika. Je ta izbira zaradi zmanjšanega vida okrnjena? Na kakšen nacin si pomagate pri pridobivanju informacij ter katere pripomocke in prilagoditve pri tem uporabljate? Motive izbiramo same oziroma prosimo za nasvet mentorja. Nekatere imajo raje rože, druge pokrajine ali tihožitja. Izbira motiva je odvisna od trenutnega pocutja. V skupini imamo razlicne okvare vida, od tega je odvisno prepoznavanje oblik in barv. Težave se pojavljajo pri postavljanju kompozicije, iskanju zlatega reza. Poseben izziv je mešanje barve, v primeru, ko oseba barv ne loci dobro. V tem primeru si pomaga z napisi na tubah ali s poznavanjem barv po spominu. V veliko pomoc je prisotnost mentorja, ki pomaga pri opisu predmeta, opiše barvo in svetuje, kako se zmeša prava kombinacija, da dobimo pravi odtenek želene barve. Pri delu je potrebna dodatna osvetlitev prostora. Pomagamo si z razlicnimi ocali, tudi s teleskopskimi, in lupami. Najprej si motiv na predlogi natancno pogledamo. Skušamo si zapomniti cim vec podrobnosti, nato pa videno prenesemo na platno. Pogosto se zgodi, da je narisani motiv predimenzioniran ali pa celo spremeni prvotno obliko. Tehnika slikanja. Je tudi izbor tehnike odvisen od ostanka vida posamezne slikarke? Katere tehnike so v vaši skupini najpogosteje uporabljene? Izbor tehnike je odvisen od ostanka vida posamezne slikarke. Nekatere ne vidijo, ce je risba narejena z navadnim svincnikom, vidijo pa crto, narisano z ogljem. Težave se pojavijo tudi pri tehniki akvarel, kjer je barvni kontrast nežen. Risanje s tušem je bilo uspešno, ker je pri tej tehniki poudarek na svetlobi, od crne proti beli. Tehniko pastel so obvladale le redke clanice, saj je ta tehnika s kredami zelo natancna in se barve nanašajo na papir v vec nanosih, da se dobi željen odtenek barve. V naši skupini najpogosteje uporabljamo akrilno tehniko, prakticna je predvsem, ker se hitro suši. Izbor barv? Katere barve so najbolj priljubljene pri slikarkah z okvaro vida, kako je z barvnimi kontrasti in z locevanjem barvnih odtenkov? Izbor barv je odvisen od posameznice. Najpogosteje uporabljamo kvalitetne akrilne barve. Te barve so mocne in kontrastne. Lahko se mešajo z vodo ali pa se nanašajo kar nerazredcene. Morda pri slikanju poleg osnovnega orodja uporabljate še kakšne dodatne pripomocke? Pri slikanju uporabljamo copice, lopatke, zobotrebce, zobno šcetko, gobice in prste. Z lupo si pomagamo pri predlogah. Nekaj besed o vaših dosedanjih razstavah. So med njimi kakšne še posebej omembe vredne? Skupina je imela 38 skupinskih razstav po Sloveniji in tudi v tujini. Razstavljale smo v Estoniji in Italiji. Najbolj vesele in pocašcene smo bile, ko so nas povabili k sodelovanju v okviru EXPO 2015 v Milano na Inštitut za slepe, kjer smo razstavljale slike v casu od 12. do 26. septembra 2015. Kaj pa poreceta o nacrtih vaše skupine? Z našimi delavnicami nameravamo nadaljevati še naprej. To se bo zgodilo v septembru 2020, ce se bodo do takrat zadeve v zvezi z epidemijo umirile. K sodelovanju bomo povabile še kakšnega novega mentorja, da se bomo v znanju in tehnikah še bolj izpopolnile in morda odkrile v sebi še kakšen talent. In še vajina sklepna misel? Zavedamo se, da smo lahko vesele in srecne, da se nas je našlo takšno število slikark v enem samem Medobcinskem društvu. Zaradi tega smo lahko tudi tako uspešne. Dajemo si oporo in pogum, da vztrajamo in ne odnehamo. Iz uredništva RIKOSS-a želimo slikarkam na MDSS Kranj še naprej veliko zadovoljstva in ustvarjalne energije, vas, dragi bralci, pa vabimo, da si ogledate razstavo. No, tudi koronavirus ne more omajati vznesenosti zgoraj omenjenih slikark. Temu pritrjuje tudi Natalija Žitnik Metaj: »Naša razstava bo najbrž najdaljša razstava v KSS, verjetno je pred poletjem ne bomo pospravili. Ce pogledam zadevo s pozitivne strani, je konec koncev privilegij, da imamo lahko slike na razstavi za nedolocen cas.« Na vrh INVALIDSKO VARSTVO: Novosti pri pravici do brajeve vrstice od 1. junija 2020 Avtor in sodelavec: Brane But Skupšcina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na svoji seji dne 8.1.2020, sprejela Spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, akt je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 4/2020, z dne 24.1.2020. Med drugim je bila na novo urejena pravica do brajeve vrstice za slepe osebe, novost se uporablja od 1. junija 2020 dalje. V Uradnem listu RS, št. 4/2020 z dne 24.1.2020, je bil objavljen tudi Sklep o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravicenost do medicinskih pripomockov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prav tako stopi v veljavo 1.6.2020. Oba navedena akta s 1. junijem 2020 prinašata za zavarovane osebe širitve pravic do medicinskih pripomockov. Po novem se pravici do brajevega pisalnega stroja in do brajeve vrstice vec ne izkljucujeta. Pravica do brajeve vrstice tudi ni vec enkratna pravica v življenju, ampak je zanjo dolocena trajnostna doba pet let. Zavarovana slepa oseba bo po izteku trajnostne dobe lahko prejela novo brajevo vrstico. Drugi pogoji upravicenosti do brajeve vrstice ostajajo nespremenjeni, in sicer: - zavarovana oseba z izgubo vida iz 4. ali 5. kategorije poslabšanja vida (vidna ostrina z najboljšo možno korekcijo) po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisticne namene (MKB-10), - ki obvlada brajevo pisavo, ce je usposobljena za delo z brajevo vrstico. Za izdajo potrdil o usposobljenosti za delo z brajevo vrstico je pristojna Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Za izdajo narocilnic je pristojen zdravnik specialist – oftalmolog. Postopek uveljavljanja pravice do brajeve vrstice je naslednji: - Slepa zavarovana oseba najprej na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pridobi potrdilo, da obvlada brajevo pisavo in da je usposobljena za delo z brajevo vrstico. Za to potrdilo poklicite na ZDSSS, tel. št. 01 4700 211. - Nato slepa oseba obišce zdravnika specialista – oftalmologa in mu posreduje prej navedeno potrdilo. - Zdravnik specialist – oftalmolog izpolni narocilnico in jo skupaj s prej navedenim potrdilom posreduje izbranemu zdravniku na Obmocno enoto ZZZS. - Izbrani zdravnik izda odlocbo o upravicenosti do brajeve vrstice. Vrednost medicinskega pripomocka (cenovni standard), ki jo prizna ZZZS, je 4.700 Eur. Vir: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0107?sop=2020-01-0107 Vir: https://www.zzzs.si/ Na vrh DOBRO JE VEDETI: Ovire skozi osnovno šolo Zgodba nekega malega decka (3. del) Avtor: Josib V tretjem delu zapisa pretresljive, a resnicne življenjske zgodbe, beremo o bolecih izkušnjah iz casa osnovnega šolanja, o težkih razmerah, kaznovanju ter krivicnem odnosu mame, sovrstnikov in uciteljev do slabovidnega fanta. V zadnjem delu se srecamo z dogodki ob in po rojstvu mlajšega brata, ki prispevajo k dodatnim zapletom in deckovi vlogi grešnega kozla. Ne glede na oddaljenost okolja in casa - grenki spomini iz otroštva ostanejo za vse življenje. V šolo furt letimo, da si tam pocinemo (V šolo hitimo, da se tam spocijemo) A to je bilo težko, saj je pot do šole vodila po grobi makadamski cesti, tri kilometre v vsako smer. Ko je bilo zunaj topleje, smo v šolo hodili kar bosi - cevlje je bilo potrebno ohraniti cim lepše, za sandale pa ni bilo denarja. Oprema v naši šoli je bila zastarela, ucitelji so bili strogi, tudi tepli so nas. Ko med poukom nismo pisali, risali ali racunali, smo morali imeti roke za hrbtom. Na zacetku osnovne šole smo telovadili kar v razredu, saj telovadnice še nismo imeli. Smo pa zato veckrat šli kam na sprehod - narava je bila vsepovsod okrog nas. Športnih dni sem se rad udeleževal, ce ne drugega, vsaj ni bilo treba mirno sedeti v šolski klopi. Velikokrat smo šli na Ptuj, v bližnje Haloze, na Pohorje in v Maribor. V takih razmerah je bilo še toliko vecje naše veselje ob otvoritvi nove tehnicne delavnice na podstrešju šole, pa tudi staro kinodvorano so preuredili v telovadnico in jo posodobili z nekaj športne opreme. Dobili smo tudi improvizirano nogometno igrišce, ki pa je bilo preblizu reke, zato nam je le-ta odnesla marsikatero žogo. Fantje me k igri niso spustili, saj so se bali, da se bi mi kaj zgodilo ali bi mi poškodovali ocala. Zato sem moral ob strani z deklicami igrati med dvema ognjema. Med odmori smo si cas krajšali tudi pod lipo, z igro, ki smo rekli škratje brusit. Pod lipo se nas je zbralo pet igralcev, štirje so se postavili v kvadrat, en igralec je krožil okrog drevesa. Stojeci štirje so morali zamenjati mesto s sosedom v smeri urinega kazalca, peti pa je moral izkoristiti trenutek nepozornosti in zasesti prosto mesto nepazljivega igralca. In škarje so bile vedno dobro nabrušene. Malice v šoli so bile bolj borne. Velikokrat smo dobili mlecni zdrob, riž ali puding z malinovcem. Tisti slabše hranjeni pa smo dobivali hrano iz ameriških paketov (posledica druge svetove vojne). Mnogokrat je bil v paketu trd sir, ki ni imel prijetnega vonja, zato sem ga nosil domov k mami, ki ga je imela rada - a mi ni dala nic v zameno. Znašli smo se po svoje - po vaseh smo zbirali sredstva za izboljšanje malice, dali so nam nekaj krompirja, jabolk in vcasih še kakšno dobroto. Ob koncu drugega razreda sem dobil oceno 3 iz vedenja, pa ceprav so skoraj vsi sošolci imeli vedenje 5. Razjezil sem tovarišico, ker smo se s sošolci na sprehodu v naravi domenili, da bomo pri potocku gledali ribe. Ulegli smo se na mosticek in preden sem uspel s kotickom ocesa najti kakšno ribo, so vsi sošolci opazili, da se nam približuje tovarišica in se razbežali - samo jaz nisem videl ne ribe in ne tovarišice. Ko me je zagledala, se je razjezila in me okarala, posledica je bila slaba ocena pri vedenju. V tretjem razredu je tovarišica predlagala, da bi sedel na prucki in imel namesto mize štokrle (kuhinjski stol). Nekaj casa sem tako sedel, potem pa sem uvidel, da sem prevec na oceh tovarišici. Poleg tega pa mi je zastirala pogled na tablo in zame prehitro brisala besedilo z nje, zato mi je v zvezku manjkala snov. Odlocil sem se, da se bom presedel nazaj v prvo klop, saj sem tako lahko vecino snovi prepisal; v veliko pomoc mi je bil sošolec, ki mi je približal zvezek, v katerega sem videl bolje kot na tablo. S tem sem razjezil tovarišico, dobil sem klofute, z nosa mi je zbila ocala, da sem jih komaj našel - na sreco pa so ostala cela. Vseeno pa sem se po tihem veselil zmage, saj sem od takrat naprej lahko spet sedel v prvi klopi. In že sem se znašel v cetrtem razredu. Ucil nas je zelo nepotrpežljiv tovariš. Vsak dan je bil kakšen sošolec tepen, ce si sedel na koncu klopi, pa si bil lahko pocašcen s šcipanjem v ušesne mecice. Najhuje pa je bilo, ce je za koga ugotovil, da je umazan: umiti se je moral v lavorju (cebru) pred celim razredom - in jaz sem se umival kar trikrat! Tovariša sem zelo razjezil tudi pri risanju, ko sem trdil, da krava ni vijolicna in hotel narisati lisasto. Za to sem bil tepen z lesenim metrom, tako lepo, po zadnji plati, da je bila kasneje vsa marogasta. Da bi doma povedal staršem, kaj se mi je zgodilo, niti pomislil nisem, saj bi dobil še kakšno zraven. Taisti tovariš je imel tudi navado, da je kakšno stvar zabrisal kar po zraku do neubogljivega ucenca; nekega dne je v sošolca vrgel knjigo in mu trajno poškodoval oko. Za to dejanje je bil klican na sodišce, vendar na koncu ni dobil nobene kazni. Nisem še povedal, da sem bil nekoc tepen kar sredi svete maše, in to od oca. Tistikrat me je oklofutal prvic in zadnjic. Zgodilo na cvetno nedeljo. Nekateri fantje so imeli bodike v presmecih ali butarah in z njimi jezili ostale farane. Zbodljaj sem zacutil tudi sam, se obrnil nazaj in s svojim presmecom nekega fanta udari. Za to sem od oca dobil po dve klofuti in to krepki. Pa tudi pri verouku sem bil nekoc tepen, s palico za ugašanje svec, ker sem branil brata. Sklenil sem, da v Boga ne bom vec veroval. Dogodek, ki sem se ga zelo veselil, je bilo rojstvo mlajšega brata. Zanj je bilo vse lepo pripravljeno, postlano, mama je bila presrecna, kazalo je, kot da se bo rodil sam princ ... ata pa ni kazal nobenega navdušenja. Na dan, ko bi naj prišla mama z njim iz porodnišnice, sem se potepal - seveda pa sem prej vse pospravil, pomil in pripravil za pompozni prihod mlajšega brata. Ko se je mama vrnila, me tako ni bilo doma, v vasi sem se igral s svojimi vrstniki. Mama je mlajšega brata odložila, mene pa kasneje okarala - in spet sem bil dežurni krivec za vse neprijetnosti, zlasti pa za to, da ata ni prišel ponjo v porodnišnico. Približno 14 dni po rojstvu smo brata peljali h krstu, botro je boter pripeljal s kolesljem, v katerega sta bila vprežena dva vranca. Boter je vedno imel lepe konje; avtomobilov ni bilo veliko, štiri kilometre makadamske ceste pa se je peš vleklo kot jara kaca. Po nas so prišli štirje, botra je prinesla darila za malega princa: platno, sveco, oblekico in živo kokoš v torbi. Mati mi je narocila, naj dam podarjeno kokoš med ostale v kurnik, vendar se ta ni navadila nove družbe - ucvrla jo je cez polje in nikoli vec je nismo našli. V farni cerkvi smo brata krstili, mama mu je izbrala germansko ime, ki je bilo za naš cas in prostor neobicajno. Prav tako se ni udeležila obreda krstne maše, ker je doma pripravljala kosilo - pa saj tudi ne bi bila zadovoljna s tujo kuho. Sicer pa je znala res dobro kuhati, saj je bila nekaj casa med drugo svetovno vojno v Avstriji zaposlena kot gospodinja. Po obredu smo se dolgo zadržali v gostilni, na kosilo smo zamujali. Lakote nismo kaj prevec cutili, saj smo zjutraj dobili odlicen domac narezek, ki je kar dobro zalegel. Tudi za kosilo je bilo vsega polno in miza je bila obilno obložena, kot je to v kmecki navadi. Naš mali princ je bil šibkega zdravja, za kar, menim, je bila kriva mama, ker zanj ni imela dovolj svojega mleka, pa tudi ni poslušala nasvetov zdravnikov, kako ga naj hrani. Pri dveh mesecih mu je pricela dajati mlecni zdrob, v katerega je umešala celo surovo jajce. Vse, samo da ne bi bil lacen. Ko je malo zrasel, ga je poskušala hraniti tudi s sadjem, do katerega je imel odpor. Mama je bila prepricana, da sadje pripomore k razvoju, zato je brata je poskušala motivirati s šibo. Zaradi njenega posebnega režima prehranjevanja je brat pogosto bolehal. Posledicno je moral veckrat obiskati zdravnika, ki pa ni bil blizu; ker ni bilo avtomobilov ne avtobusov, ga je bilo potrebno celo pot nesti v narocju, sedem kilometrov v eno smer ... Izmenicno sva ga nosila z mamo. Ker je bilo doma vedno vec lacnih ust, si je ata poiskal službo. Ta je bila dobro placana, vendar je bil zato cele dneve na terenu. Ker nismo imeli avtomobila, se je vozil s kolesom. Zaradi njegove odsotnosti sva si z mamo morala razdeliti njegovo delo. Poleg vedno vec dela doma, je najino pozornost potreboval tudi mali princ, ki je bolehal predvsem zaradi diareje. Zdravniki so priporocali hranjenje z rdecim korenjem, ki pa ga ne doma ne v trgovini ni bilo, zato sem moral iti od hiše do hiše spraševat po njem. Na vrtu pa so ga imeli le redki, saj so gospodinje zaradi boljšega okusa goveje juhe raje sejale rumeno korenje, ki je bilo dvojno uporabno – bilo je tudi vitaminska hrana za prašice. Toda ko sem videl bratov zadovoljen izraz na obrazu, ko je dobil korenje prave barve, sem naslednjic z veseljem šel po vec. Otroci, ki so me velikokrat videvali s korenjem, so me zaceli klicati Ostržek, saj je bila takrat to najbolj popularna pravljica na vasi. Ravno zaradi Ostržka smo vsi še naprej brali Cicibana. Z leti je tudi naš princ zacel odrašcati, bil je mamin ljubljenec in bila mu je prizanesena marsikatera klofuta, tepež in tudi kakšna neumnost. No, pa tudi jaz sem ga imel rad, zato sem mu marsikaj oprostil. Ko mi je trikrat razbil ocala, ga ni cakala nobena kazen, samo jaz sem bil dolgo brez ocal. Kakšna kazen je doletela kvecjemu mene, saj sem brez ocal videl res slabo, mama pa je od mene pri opravilih pricakovala natancnost in brezhibnost. Brez ocal nisem dosegal njenih kriterijev, zato mi je rekla, da smo slepi ljudje od hudica poslani. Med poletnimi pocitnicami, preden sem šel v peti razred, sva s starejšim bratom neke nedelje, ko je mama šla k sveti maši, skovala bistroumen nacrt, kako bova mastno zaslužila. Oblekla sva si polno bojno opremo, na nos sem dal ocala, vzela sva najvecje vedro in šla nabirat polže. Tri ure sva tavala naokrog in glej ga zlomka - skoraj sem se spotaknil ob polža! To je bil tudi edini polž, ki sva ga našla v celem dnevu, zaradi razocaranja in trenutne nepazljivosti pa nama je še ta ušel. Mama se je vrnila domov pred nama in ugotovila, da malega princa v casu njene odsotnosti nihce ni pazil, zaslužka tudi nisva prinesla, da bi opravicila najin izostanek, zato sva se znašla v polžjih dirkah. Mama je od nekod potegnila bic, skušal sem ji uiti, stekel sem v gramoznico, kamor sem mislil, da ne bo upala, vendar je prišla za mano. Tistega tepeža ne bom nikoli pozabil, saj sem bil poletno oblecen in bic je z lahkoto našel pot do kože. Pretepen sem se zavlekel v hlev, kjer sem se prebudil v jaslih, ko me je s svojim jezikom poljubila krava, kot bi lizala svojega sveže skotenega telicka. Na vrh PAMETNI TELEFONI: Seznam nekaterih uporabnih aplikacij za operacijski sistem Android Avtorja: Boštjan Vogrincic in Sanja Kos Pametni telefoni so lahko v veliko pomoc tudi slepim in slabovidnim v vsakdanjem življenju. Obstaja vedno vec koristnih aplikacij, žal pa so te zaradi vizualne podobe pogosto nedostopne za osebe z okvaro vida. V clanku je seznam nekaterih uporabnih in hkrati dostopnih aplikacij za tiste, ki uporabljate mobilne telefone z operacijskim sistemom Android. Opisane aplikacije so dostopne tako za slabovidne kot tudi za slepe, ki uporabljajo aplikacijo TalkBack ali Voice Assistant. Aplikacije so razdeljene po kategorijah. Pri vsaki je na voljo tudi kratek opis in povezava na spletno stran google trgovine, kjer si jo lahko prenesete na svoj mobilni telefon. Kategorija: organiziranost Google koledar Google koledar je uporabna aplikacija za shranjevanje in nacrtovanje dogodkov, opravil in opomnikov zanje. Izbirate lahko med razlicnimi prikazi, dnevnim, mesecnim ali tedenskim koledarjem. TalkBack in Voice Assistant omogocata enostavno izbiranje željenega dneva, ustvarjanje in nastavitve podrobnosti dogodka ter uporabo drugih možnosti, ki jih koledar ponuja. Dogodek ali celoten koledar lahko po želji delite s svojimi sorodniki in znanci. Za lažjo uporabo velja omeniti le manjšo pomanjkljivost, ki se nanaša na izbiro dneva: ko dvakrat tapnemo na željeni dan, nam noben od navedenih govornih programov ne pove, da je dan izbran, kljub temu, da se pod tabelo dni prikažejo dogodki, ki so tu zabeleženi. Ce nismo prepricani, ali smo dan res izbrali, ponovno dvakrat tapnemo na istem mestu, v tem primeru se nam bodo odprle podrobnosti dogodka, ki je shranjen na ta datum. Aplikacija je v slovenskem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.google.android.calendar&hl=sl Google keep Google keep je aplikacija za hitro beleženje besedilnih zapiskov, zvocnih zapiskov, seznamov in fotografij. Aplikacija deluje na mobilnem telefonu, tablicnem racunalniku, racunalniku in drugih prenosnih Android napravah. Vaši zapiski se lahko sinhronizirajo na vse omenjene naprave, ce ste na njih v aplikacijo prijavljeni z istim gmail racunom. Zelo uporabna je za izdelavo nakupovalnega seznama, kjer ob navedenih izdelkih oznacite kljukico, ko ste izdelek kupili, in ga nato spet odkljukate, ko ga morate ponovno kupiti. Aplikacija je v slovenskem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.google.android.keep&hl=sl Google drive Google drive je aplikacija za shranjevanje in urejanje dokumentov, ki omogoca, da do njih dostopate s katerega koli pametnega telefona, tablice ali racunalnika, kjer ste prijavljeni z istim google racunom, ki je osnova za uporabo google drive. Poleg zgoraj navedene možnosti aplikacija ponuja tudi enostavno skupno rabo dokumentov z želenimi osebami ter iskanje dokumentov po imenu. Ta aplikacija je na vecini telefonov že namešcena in na voljo v slovenšcini. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.google.android.apps.docs&hl=sl Evernote Aplikacija Evernote je namenjena organiziranju dogodkov in beleženju zapiskov v razlicnih oblikah – besedilnih zapiskih, fotografijah ali zvocnih posnetkih. Njena dobra lastnost je ta, da se vsi podatki sinhronizirajo na vseh vaših napravah. Aplikacija je v angleškem jeziku in sodi med zahtevnejše za uporabo. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.evernote&hl=sl Aplikacija Mint Aplikacija Mint je ucinkovita aplikacija, s katero lahko ustvarite pregled nad vašim proracunom. Z njo sledite vaši mesecni porabi denarja, vanjo pa lahko povežete tudi vse vaše bancne racune in vso tekoco mesecno porabo. Omogoca pa vam tudi nastavitev opomnikov za placilo racunov. Aplikacija je v angleškem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.mint&hl=sl Kategorija: mobilnost in orientacija Find my friends Kot že ime pove, je ta mobilna aplikacija namenjena deljenju lokacije, na kateri se nahajate. Lokacijo lahko delite seveda le s tistimi, ki ste jih po njihovim predhodnem dovoljenju dodali v svoj krog prijateljev v aplikaciji. Prav tako lahko vsi vidimo lokacijo istih prijateljev v tem krogu. Dolocanje lokacije je zelo natancno, zato je aplikacija uporabna za slepe predvsem v primeru, ko se izgubijo, saj prijatelji vidijo natancno pot, po kateri lahko pridejo do te osebe. Aplikacija je v angleškem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.fsp.android.friendlocator&hl=en_US Lazarillo Je posebna aplikacija za raziskovanje okolice. Aplikacija vam s pomocjo GPS glasovno sporoca, kje se nahajate, katere zgradbe se nahajajo v vaši bližini ter v kateri smeri so ter koliko so oddaljene. Pomaga najti lokacije in stavbe, ki so navedene pod kategorijami kot npr. nakupovanje, hrana, banka, zdravje in podobno. Aplikacija deluje tudi takrat, ko se izvaja v ozadju telefona. Je v angleškem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.lazarillo&hl=en_US Movit Aplikacija v angleškem jeziku je uporabna predvsem za tiste, ki uporabljate Ljubljanski potniški promet. Z njeno pomocjo si lahko ogledate avtobusne postaje, po katerih vozi dolocena linija LPP, sproti spremljate postaje, mimo katerih se peljete z avtobusom, in vozni red. Prav tako vam aplikacija pomaga najti najboljšo pot z avtobusom od tocke A do tocke B. https://play.google.com/store/apps/details?id=de.werk85.drivetastic&hl=sl Lj bus Lj bus je preprosta aplikacija za napoved prihodov avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa. S pomocjo iskalnika postaj na prvi strani in dodajanjem postaj med priljubljene, je iskanje voznega reda za izbrani avtobus in postajo zelo hitro. https://play.google.com/store/apps/details?id=org.darlingsweety.lppbus&hl=sl Grem z vlakom Mobilna aplikacija Slovenskih železnic je namenjena iskanju voznih redov na obmocju Slovenije, pregledu vseh vrst vozovnic, njihovih cen, veljavnosti ter nakup. V aplikaciji je na voljo tudi celoten prikaz poti z vsemi postajami, postanki, casom prihodov in casom odhodov, trajanjem voženj ter vsemi posebnimi obvestili. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.sz.slovenskezeleznice&hl=sl ZDRAVJE Prva pomoc Aplikacija Prva pomoc je zelo uporabna slovenska aplikacija. Namenjena je izobraževanju in povecanju znanja iz nudenja prve pomoci med splošno populacijo. Z njo lahko prejmete veliko napotkov za nudenje prve pomoci v razlicnih situacijah ali pa utrjujete svoje znanje o prvi pomoci. Aplikacija ponuja besedilni, slikovni in video prikaz temeljnih vsebin in napotkov za prvo pomoc. https://play.google.com/store/apps/details?id=si.telekom.PrvaPomoc&hl=s POUCNE APLIKACIJE Memrise Je aplikacija namenjena ucenju tujih jezikov. Za ucenje in izpopolnjevanje ponuja številne igre in posnetke naravnih govorcev jezika. Za dostop do vseh tecajev in funkcij se placuje narocnino na aplikacijo. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.memrise.android.memrisecompanion&hl=sl Pocket code Ta aplikacija otrokom omogoca ustvarjanje, igranje in mešanje programckov po principu legokock. Omogoca ustvarjanje animacij, igric, interaktivnih glasbenih videov in podobno. Aplikacija je v anglešcini, z nekaterimi elementi v slovenšcini. https://play.google.com/store/apps/details?id=org.catrobat.catroid&hl=sl KOMUNIKACIJA Google duo Google duo je preprosta aplikacija v slovenskem jeziku, ki omogoca hitre video klice med dvema uporabnikoma ali skupinske video klice. Ce klicana oseba ne more sprejeti vašega klica, ji lahko pustite tudi video sporocilo. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.google.android.apps.tachyon&hl=sl APLIKACIJE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE Be my eyes Be my eyes je aplikacija, ki povezuje uporabnike in prostovoljce. Uporabniki so slepi in slabovidni, prostovoljci pa osebe brez okvare vida, ki slepim in slabovidnim prek video klica v živo pomagajo pri opravilih, kjer je potreben vid, kot na primer branje tiska na embalaži izdelka, prepoznavanje barve oblacila, branje navodil ali menijev razlicnih tehnicnih pripomockov in podobno. Aplikacija je v slovenskem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.bemyeyes.bemyeyes&hl=sl Eye-d Eye-d je ena od aplikacij, s pomocjo katere lahko prebirate tiskano besedilo, prepoznavate fotografije in te tudi ustvarjate. Prebrani tekst lahko shranite ali delite z drugimi. Aplikacija omogoca prepoznavanje lokacije, na kateri se nahajate. Je placljiva. https://play.google.com/store/apps/details?id=in.gingermind.eyedpro&hl=sl Eva Eva je govorno vodena aplikacija, ki osebam z okvaro vida ali drugimi motoricnimi ovirami olajša delo s pametnim telefonom. Bistvo aplikacije je, da lahko uporabnik glasovno upravlja svoj pametni telefon. Trenutno podpira sledece možnosti upravljanja: klicanje kontakta iz imenika ali klicanje neshranjene številke, sprejemanje klicev z glasom, dodajanje številk med kontakte, pošiljanje in branje sporocil, preverjanje stanja baterije, preverjanje casa, datuma ter vremena, pisanje, snemanje in branje beležk, preverjanje naslova lokacije, kjer se nahajate in podobno. V aplikaciji so navedeni vsi glasovni ukazi, do katerih lahko dostopate na vsakem koraku uporabljanja aplikacije. Mobilna aplikacija je v hrvaškem jeziku. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.ericsson.etk.eva&hl=sl Sullivan plus Sullivan plus je specificna aplikacija za slepe v angleškem jeziku. Ponuja vec razlicnih funkcij od prepoznavanja barv, stopnje svetlobe v prostoru, prepoznavanja obrazov in predmetov v vaši okolici do povecevalne lupe. Aplikacija pa je zelo uporabna tudi za prepoznavanje besedila pošte, revij in drugih dokumentov ter opis fotografij. https://play.google.com/store/apps/details?id=tuat.kr.sullivan&hl=sl Taptapsee Taptapsee je aplikacija, ki je namenjena slepim in slabovidnim za pomoc pri prepoznavanju predmetov v bližini in fotografiranju. Narejene fotografije lahko shranite ali pošiljate ostalim. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.msearcher.taptapsee.android&hl=sl Kindle Aplikacija je namenjena ljubiteljem knjig v tujem jeziku. Izbirate lahko med mnogimi knjigami, casopisi in zvocnimi knjigami. Pred nakupom knjige si lahko preberete kratek opis in ocenite, ali je izbrana knjiga primerna za vaš okus. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.amazon.kindle&hl=sl Magnify Magnify je aplikacija namenjena slabovidnim, saj gre za povecevalno steklo na pametnem telefonu, s katerim lahko nadomestite klasicno lupo. https://play.google.com/store/apps/details?id=com.appdlab.magnify Na vrh NAMIGI IN NASVETI: Preverite kdo uporablja vaš Wi-Fi, Kako zašcititi svoj Wi-Fi router in domace omrežje (1. del) Avtor in sodelavec: Brane But 131. Preverite, kdo vse uporablja vaš Wi-Fi Dandanes skoraj ni vec cloveka, ki ne bi imel v svoji hiši ali stanovanju svojega Wi-Fi omrežja. Pa ste se kdaj vprašali, ali ga uporablja kdo, ki mu tega niste dovolili? Z aplikacijo podjetja Fing boste to hitro in enostavno ugotovili. Sicer pa je najbolje, ce se sami zašcitite pred nezaželenimi uporabniki svojega Wi-Fi omrežja. Aplikacijo Fing prek spletne trgovine Google Play ali App Store najprej namestimo na svojo mobilno napravo in jo zaženemo ter pocakamo nekaj minut, da izvede globinsko iskanje po omrežju. Prakticno pridobi javne podatke o vseh napravah, ki so povezane na analizirano omrežje. Tako boste hitro ugotovili, ali je na vaš Wi-Fi povezan še nekdo drug. Sicer pa se lahko pred tem tudi sami zašcitite. Najpomebneje je, da poskrbite, da bo vaš Wi-Fi zaklenjen, torej "opremljen" z geslom. Ne samo da boste s tem preprecili, da bi kdo uporabljal vašo internetno povezavo, temvec boste preprecili tudi morebitne zlorabe. Z današnjo zakonodajo ste namrec sami odgovorni, ce kdo prek vašega interneta pocne kakšne nelegalne zadeve. Podjetje pa ponuja tudi svojo napravo, s katero boste v vsakem trenutku vedeli, kdo je povezan na vaš internet, preverjali hitrost internetne povezave ter jo primerjali z vašim ponudnikom. Prav tako vas bo naprava v primeru izpada samodejno obvestila. Povezava: http://www.fing.io/ Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ 132. Kako zašcititi svoj Wi-Fi router in domace omrežje (1. del) V zadnjih nekaj letih se je varnost vseh elektronskih naprav mocno povecala, med drugim so postali bolj varni tudi naši domaci usmerjevalniki oziroma routerji. Kljub vsemu pa obstaja nekaj nacinov, kako lahko varnost domacega Wi-Fi omrežja še dodatno povecamo. Wi-Fi router je verjetno najpomembnejši "gadget" v vašem domu. Preverja ves vstopni in izstopni promet ter deluje kot neke vrste filter, da ne bi slucajno vanj vstopilo karkoli nevarnega ali izstopilo karkoli obcutljivega. Wi-Fi router upravlja z dostopom do domacega Wi-Fi omrežja in prek tega z dostopom do vseh vaših naprav: od telefonov, tablic, prenosnikov in še vec. Ce kdorkoli pridobi dostop do omrežja, pa naj bo to heker ali sosed, lahko brez težav pride do vseh omenjenih naprav in povzroci nemalo škode. Ne smemo pozabiti, da je varnost Wi-Fi routerja kljucna. Dobra novica je, da imamo za vas nekaj enostavnih korakov, kako lahko zmanjšate tveganje pred hekerskimi vdori ali pred ostalimi manipulacijami z vašimi podatki. Spodnji nasveti od vas zahtevajo, da vstopite v nastavitve vašega routerja, kar obicajno lahko naredite kar prek spletnega brskalnika z vnosom IP naslova. Ce imate sreco, lahko isto naredite kar neposredno prek aplikacije na telefonu. Ce niste ravno prepricani, kako najti te nastavitve, preverite dokumentacijo, ki ste jo prejeli z routerjem, ali pa pobrskajte po spletu, a za to morate poznati model vašega routerja. Zamenjajte geslo Za zašcito vašega routerja bi morali uporabljati WPA2 zašcito, ki v splošnem potrebuje dostop do vseh novih naprav, in sicer z vnosom gesla. To je že prednastavljeno na prakticno vseh routerjih, ce pa slucajno ni, obvezno vkljucite to možnost med nastavitvami. Obcasno je tudi koristno menjati Wi-Fi geslo. To pomeni, da boste primorani vse svoje naprave ponovno povezati in na novo vpisati geslo, vendar s tem varnostnim korakom poskrbite, da neželeni gostje ne pridejo do vaših podatkov v napravah. Med nastavitvami routerja bi moral biti seznam vseh povezanih naprav, je pa res, da je vcasih težko interpretirati, katere naprave so povezane in katere ne. Še en nasvet: na doloceno casovno obdobje zamenjajte tudi geslo za dostop do routerja, kajti vecina med nami pusti nastavitve prednastavljene, kar pomeni, da nekdo, ki pozna te prednastavljene nastavitve, brez vecjih težav pride do naših informacij. Tako kot pri vseh ostalih geslih, naj bo tudi to cim bolj kompleksno. Vse nastavitve glede novega gesla bi morale biti znotraj nastavitev routerja hitro dostopne, ce pa imate kakšnega od novejših modelov, prejmete tudi obvestila, da je cas za menjavo gesla. Seveda pa je nastavitev gesla šele prvi korak k povecanju varnosti vašega Wi-Fi omrežja, kajti to je šele prva "obrambna linija", ki pa jo bolj vešci hekerji brez vecjih težav prebijejo. V prihodnjih dveh prispevkih vam bomo ponudili še nekaj bolj "vzdržljivih" nasvetov. Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ Na vrh OGLASNA DESKA: Bo koronavirus omajal samostojnost oseb z okvaro vida? Lajšanje koronatežav s strani reprezentativne invalidske organizacije Avtor: Slavica Bukovec Zupanic Nacrtovali smo in obljubili smo vam, drage bralke in spoštovani bralci, da bomo skozi vse letošnje leto v Rikossu porocali o prireditvah ob 100-letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. Pa je tudi naš nacrt spremenila vsiljivka, poimenovana Covid-19. Tako so se zdaj, namesto praznovanj, med slepe in slabovidne vtihotapile korona težave, ki jih poskušajo vsaj delno ublažiti pri pristojni reprezentativni invalidski organizaciji. Kaj še ostane slepim, ce je postalo dotikanje nevarno za zdravje? Spremembe v nacinu življenja slepi in slabovidni obcutimo mnogo bolj intenzivno, saj se novim razmeram prilagajamo težje kot polnocutni. Omejitve in drugacen pristop ter spremenjen nacin obnašanja v javnosti osebam z okvaro vida nalagajo dodatne ovire. Že samo to, kako naj oseba z mocno ali popolno izgubo vida upošteva priporoceno fizicno distanco, kako naj otipa predmet na razdalji dveh metrov oziroma, se bomo po novem sploh še lahko dotikali površin – to so vprašanja, na katera zaenkrat nima odgovora noben strokovnjak. Glede na razmere, v katerih smo se znašli, je bilo torej najbolj varno, da smo slepi in slabovidni ostali kar med štirimi stenami. Upoštevati poziv »Ostani doma!« nam res ni bilo težko. Pravzaprav, kako pa bi lahko kam šli, sploh v casu, ko je bil ukinjen javni prevoz. Glede na nova pravila obnašanja v avtobusih in vlakih, se slepi in slabovidni sprašujemo, ali nam bo javni prevoz še kdaj dostopen v taki meri in obliki, kot je bil pred epidemijo. Ne le, da je kriza spodkopala našo samostojnost in mobilnost, za marsikoga je postal obisk trgovine, banke, pošte prava nocna mora. Vecina slepih namrec te storitve opravlja ob pomoci spremljevalca ali asistenta. Zaradi priporocila, naj v casu krize po opravkih odide le spremljevalec brez uporabnika, so se v nezavidljivem položaju znašli predvsem tisti slepi, ki živijo sami in nimajo v svoji okolici nikogar, ki bi jim lahko pomagal. V tem casu so se namrec zaradi strahu pred okužbo potegnili nazaj številni spremljevalci, ki so sicer v normalnih razmerah voljni pomagati. Osebni stik med spremljevalcem (asistentom) in uporabnikom je zagotovo opravicljiv razlog za strah. Ob vseh naštetih težavah, ki so se dodatno zgrnile na osebe z okvaro vida, pa ni zanemarljivo vprašanje, kakšne posledice lahko pusti takšno dalj casa trajajoce stanje na psihi posameznika. Strokovnjaki s podrocja klinicne psihologije so nas dnevno opominjali, da sta prisilna samota in dolgcas dejavnika, ki lahko porušita duševno ravnovesje pri cloveku. Ce je znano, da ima karantena negativni vpliv na psihicno pocutje vecine ljudi, kaj bi potem strokovnjaki dejali za tiste, ki se poleg vsega ukvarjajo še s pridruženimi težavami zaradi primarne oviranosti. Ker so bila v preteklosti odpovedana druženja ter vse športne dejavnosti, ki jih organizirajo pristojna društva, trenutno pa še nihce ne zna napovedati, kdaj bodo ta spet na vidiku, se mnogi slepi in slabovidni pocutijo dokaj osamljene, drugi zatrjujejo, da jim pomagajo zapolniti praznino knjige in tretji, še sreca, da obstaja racunalnik. S kakšno mero težav se mora v kriznem casu spopasti oseba z izgubo vida, je odvisno od številnih dejavnikov: od motivacije in funkcionalnih sposobnosti posameznika, od razmer, v katerih živi, od same okvare vida in nenazadnje od pomoci pristojne invalidske organizacije. Glavnina epidemije je zdaj res za nami, pred nami pa cas, ki poraja številne neznanke. Ce vzamemo v obzir mnenje strokovnjakov, da bo v prihodnosti ocesni stik bolj zaželen od stiska roke ter dejstvo, da postaja dotikanje površin in predmetov nevarno zdravju, potem se naši samostojnosti res bolj slabo piše. Pomoc pri lajšanju koronatežav s strani reprezentativne invalidske organizacije Iz uredništva Rikoss-a smo naslovili nekaj vprašanj Brigiti Kosi, vodji posebnih socialnih programov pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, da bi iz prve roke izvedeli, na kakšen nacin so pomagali svojim clanom pri premagovanju korona-težav. »Kateri od že ustaljenih programov Zveze so bili slepim in slabovidnim najbolj v pomoc pri premagovanju težav v casu koronakrize in kakšen je bil odziv clanstva?« »Med aktivnostmi je potrebno izpostaviti: - KSS, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne - casopisi, ki jih v prilagojenih tehnikah izdaja ZDSSS - izdaja Tehnicnih pripomockov - Mreža spremljevalcev slepih in slabovidnih - programi za družine Menim, da je bil v koronacasu pomemben predvsem obcutek in izkušnja, da nismo sami, da se življenje še vedno odvija in da smo pripravljeni iskati možnosti za to. Cas korone je prinesel veliko neznank, ki jih nismo mogli predvidevati vnaprej. Zato o tem ne morejo govoriti le številke, temvec predvsem zgodbe. Vecina zgodb je zgodb hvaležnosti in veselja.« »Vemo, da prihaja med osebnim asistentom (spremljevalcem) in uporabnikom do tesnega telesnega stika in je posledicno tudi možnost okužbe vecja. Kako ste reševali to težavo, ob dejstvu, da smo slepi in slabovidni tudi v tem casu potrebovali pomoc?« »Osebni asistenti so v bistveno tesnejšem stiku z uporabniki kot spremljevalci, kar je posledica narave in trajanja njihovega dela. Z velikimi napori smo si prizadevali zagotoviti zašcitno opremo za asistente, ki so bili vsak dan po vec ur v tesnem stiku z uporabniki. Za spremljevalce v okviru programa Mreža spremljevalcev slepih in slabovidnih smo pripravili navodila za cim varnejše spremljanje. Svetovali smo jim, naj opravijo nakupe v trgovini in lekarni namesto uporabnikov. Tako spremljevalce kot uporabnike smo spodbujali k pogostemu razkuževanju in umivanju rok ter razkuževanju predmetov, ki jih pogosto uporabljajo. Zaželeno je bilo le spremstvo spremljevalcev brez znakov okužbe. Tudi uporabnike smo spodbujali, naj spremstva ne uporabljajo, ce imajo katerega od simptomov okužbe z virusom COVID-19. Spremljevalcem smo svetovali pogosto pranje in menjavo vrhnjih oblacil ter jih opremili še s pralnimi maskami.« »Ste za premagovanje koronatežav pri ZDSSS uvedli kakšne nove aktivnosti za pomoc slepim in slabovidnim? Ce, katere, in morebiten odziv clanstva nanje?« »Prilagoditi je bilo potrebno delo na vseh programih, ce smo jih želeli izvajati tudi v korona casu. Tako smo npr. v knjižnici uvedli karanteno za knjige. Uredniki casopisov, ki jih izdaja Zveza, se zelo trudijo za aktualnost vsebin, v korona casu pa je bilo temu namenjene še vec pozornosti. Zaposlenim na Zvezi je bilo omogoceno delo od doma, imeli smo dostop do svojih službenih racunalnikov. Za nekatere so bile vzpostavljene tudi prevezave telefonskih številk. Zato je lahko delo potekalo na vecini programov. Lotili pa smo se tudi nekaterih novih aktivnosti. Veliko pozornosti smo namenili nakupovanju na daljavo. Tako smo se z Mercatorjem uspeli dogovoriti, da imajo slepi in slabovidni, ki so za to izrazili željo, prednost pri nakupu prek spleta. Ob povecani obremenjenosti spletne trgovine Mercator imajo slepi in slabovidni, ki so nam sporocili željo in potrebo po tem, prednost tako pri vstopu v trgovino kot pri terminih dostave. Tuš pa je vzpostavil klicni center in omogoca nakupovanje na daljavo prek telefona. Številka telefonskega odzivnika je 080 13 10 in deluje od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro. Kupci lahko poklicejo na to številko in operaterju sporocijo, kaj želijo kupiti. Dogovorijo se tudi o dostavi oziroma prevzemu nakupa. Tuš dostavlja v Celju, Ljubljani in Mariboru. Izven obmocij dostave pa se slepi in slabovidni, ce potrebujejo pomoc pri transportu nakupa, lahko obrnejo na spremljevalce, ki spremljajo v okviru programa Mreža spremljevalcev slepih in slabovidnih. V okviru tega programa smo priceli tudi z družabništvom prek telefona, ki so ga ljudje zelo lepo sprejeli. V soboto, 16.5.2020, smo izvedli tudi usposabljanje novih spremljevalcev na daljavo. Odzivi tako spremljevalcev kot uporabnikov so bili zelo dobri. Pri usposabljanju je sodelovalo 8 izvajalcev in 15 novih spremljevalcev. Za spremljevalce smo pred usposabljanjem pripravili 3 dnevne spodbude, ki smo jim jih posredovali. V 1. spodbudi smo jih povabili k ogledu filma, ki prikazuje življenje slepih in slabovidnih. V drugi spodbudi smo jim posredovali navodila za izdelavo improviziranih simulacijskih ocal, film o tem kako vidijo slepi in slabovidni in izziv za izvedbo razlicnih aktivnosti z zaprtimi ali zavezanimi ocmi. V 3. spodbudi smo jim posredovali povezave do filmov, ki prikazujejo osnovne tehnike spremljanja slepih in slabovidnih. Povabili smo jih, da te tehnike preizkusijo tudi v praksi z osebami, s katerimi živijo, ce imajo za to možnost. Odziv spremljevalcev na usposabljanje je bil zelo pozitiven. V okviru programa za družine s slepim ali slabovidnim clanom smo pripravili nagradno igro izzivov za družine. Vsak teden smo družinam, ki so se pridružile tej akciji, posredovali ponedeljkov in cetrtkov izziv. Izzivi so bili namenjeni povezovanju družinskih clanov in prijetnemu in veselemu preživljanju skupnega prostega casa. Izzivi so bili med seboj zelo razlicni npr: priprava gledališke predstave, cajanka ob branju pesmi, obisk na daljavo – prek telefona, skypa ali kakšne druge aplikacije … Z izzivi se trenutno spopada 6 družin. Pricakovali smo vejo udeležbo, a se hkrati zavedamo, da so bile mnoge družine v casu korone mnogo bolj obremenjene kot obicajno. Starši so morali opravljati svoje delo od doma, postali so ucitelji svojih otrok, kuharji vseh obrokov, peki kruha in drugih pekovskih izdelkov in še kaj. Prvic smo izvedli tudi sejo upravnega odbora na daljavo. Pred uvedbo ukrepov za zmanjševanje možnosti okužbe s koronavirusom COVID-19, smo podcenjevali delo na daljavo. Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ob ustrezni podpori in izobraževanju, slepim in slabovidnim odpira možnosti, o katerih smo lahko pred nekaj leti le sanjali. Potrebno je zbrati voljo in nekaj poguma ter poskusiti. « Na vrh NOVICKE: Širitev pravic do medicinskih pripomockov, iPhone SE druga generacija - cenovno ugoden telefon je ponovno tu, Osnove postavitve spletne trgovine tudi za slepe in slabovidne, Huawei še vedno ostaja brez Googlovih storitev in posledicno tudi brez aplikacije TalkBack, SuperSense – mobilna aplikacija, ki vam bo pomagala poiskati predmete v okolici in prebrala besedilo Avtor in sodelavec: Miha Srebrnjak Širitev pravic do medicinskih pripomockov S 1.6.2020 se širi nabor tehnicnih pripomockov, ki jih bo možno pridobiti z narocilnico pri svojem oftalmologu. Po novih pravilih bo možno pridobiti brajevo vrstico na vsakih pet let in ne vec le enkrat, doživljenjsko. Prav tako se med seboj ne izkljucujeta vec pravici za pridobitev brajevega pisalnega stroja in brajeve vrstice. Za pridobitev narocilnice in brajeve vrstice bo najprej potrebno pridobiti potrdilo o usposobljenosti za delo z brajevo vrstico, ki ga izda Zveza društev slepih in Slabovidnih Slovenije. Potrdilo je nato potrebno posredovati oftalmologu, saj se na njegovi podlagi izda odlocba. VIR: http://www.zveza-slepih.si/2020/05/siritev-pravic-do-medicinskih-pripomockov/ iPhone SE druga generacija - cenovno ugoden telefon je ponovno tu Telefoni iPhone so med slepimi in slabovidnimi v svetu zelo priljubljeni, saj imajo na tem podrocju zelo dobro podporo, ko govorimo o bralniku zaslona VoiceOver in možnosti za povecanje besedil na zaslonu. Obicajno imajo Applovi telefoni precej visoko ceno, vendar se je zdaj zgodilo že drugic, da so nas presenetili z novim (starim) SE modelom. Novi iPhone SE ima 4,7 palcni zaslon, v gumbu Home ima tudi fizicni gumb Tuch ID, poganja ga cip A13 Bionic (enak kot v telefonu iPhone 11 in 11 Pro), baterijo s kapaciteto 1.800 mAh, vkljucuje tudi eno zadnjo kamero z 12 in eno sprednjo s 7 milijoni tock. Na voljo pa so tri verzije telefona s spomini: 64 GB, 128 GB in 256 GB; najmanjša razlicica vas bo stala približno 510 €, kar je bistveno ceneje, kot bi odšteli za katerikoli drug model. VIR: https://slo-tech.com/novice/t764014 Osnove postavitve spletne trgovine tudi za slepe in slabovidne 23. in 24. aprila je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom in Medobcinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica potekala delavnica, prilagojena slepim in slabovidnim. V njej so udeleženci spoznali nekaj osnov, kako postaviti spletno stran in kako jo nadgraditi z platformo za spletno prodajo. Delavnica je zaradi epidemije Covid-19 potekala na daljavo, prek programa za video konference Zoom, kar pomeni, da je vsak udeleženec delavnico spremljal od doma. Predsednik MDSSNG Igor Miljavec je že veckrat poudaril, da so slepi in slabovidni vešci uporabe elektronskih orodij in naprav, zato ni nobenih ovir, da jih ne bi vkljucili v izdelovanje spletnih strani in tako še bolj opolnomocili. Delavnico sem vodil Miha Srebrnjak. Za konec lahko dodam, da so bili odzivi s strani udeležencev pozitivni in upam, da se mi v prihodnosti še kdo pridruži in odpre spletno trgovino. Vir: https://www.delo.si/lokalno/primorska-in-notranjska/osnove-postavitve-spletne-trgovine-tudi-za-slepe-in-slabovidne-301862.html Huawei še vedno ostaja brez Googlovih storitev in posledicno tudi brez aplikacije TalkBack TalkBack je aplikacija namenjena slepim in slabovidnim, saj omogoca uporabo storitve Text to Speech, ali v prevodu besedilo v govor, ter še nekaj drugih dodatnih funkcionalnosti, kot je naprimer povecava besedila na zaslonu. Aplikacija TalkBack je v lasti podjetja Google. Ce ste razmišljali, da bi kupili nov telefon in se odlocate za znamko Huawei, vam svetujemo, da ne kupujete najnovejših modelov, kot je recimo P40 ali Mate 30. Omenjena modela zaradi spora med Kitajsko in ZDA nimata namešcenih Googlovih aplikacij (Gmail, YouTube, Google Chrome in ostale Googlove aplikacije), med njimi pa prav tako ne boste našli aplikacije TalkBack oziroma kar celotnega servisa Accesibility Suite. Posledicno to pomeni, da telefona slepa oseba ne bo mogla uporabljati, saj telefon nima namešcene storitve GMS (Google Mobile Services), ki skrbi za delovanje vseh Googlovih aplikacij. V kolikor se boste odlocali za nakup starejšega modela, bodo aplikacije delovale normalno, saj imajo ti modeli še vedno podporo za Googlove storitve. Pri Huaweiju so povedali, da za nastalo situacijo že išcejo rešitev, kdaj jo bodo ponudili, pa nam niso znali odgovoriti. VIR: https://consumer.huawei.com/en/ SuperSense – mobilna aplikacija, ki vam bo pomagala poiskati predmete v okolici in prebrala besedilo Verjetno ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste po navadni pošti prejeli pismo, pa ni bilo v bližini videce osebe, da bi vam prebrala besedilo. V takem primeru vam bo zagotovo v pomoc mobilna aplikacija SuperSense, saj vam bo besedilo pretvorila v govor. Aplikacija vas tudi sproti usmerja v pravilen položaj, ko se s telefonom približujete besedilu, podprt pa je tudi slovenski jezik. To pa še zdalec ni vse, kar ponuja aplikacija. Z njo lahko poišcete tudi predmete, kot je naprimer stol, miza, kozarci, elektronske naprave, vrata ali stopnice. S seznama, ki ga vidite v aplikaciji, izberete predmet, ki ga želite poiskati. Ko telefon usmerite proti iskanemu predmetu, vas aplikacija opozori, s piskom pa vas tudi vodi do predmeta. Aplikacija je na voljo za Android in iOS naprave. VIR: https://coolblindtech.com/supersense-a-new-kind-of-app-for-the-blind-and-vision-impaired/ Na vrh MEDNARODNE NOVICKE: Uredba o pravicah oseb z invalidnostjo in zmanjšano mobilnostjo v letalskem potniškem prometu, EBU Podcast o dostopnosti 2020, Izjava Svetovne zveze slepih ob Mednarodnem dnevu psov vodicev, Poziv Svetovne zveze slepih k zasledovanju 19 smernic v okviru agende COVID-19 Avtor: Anja Uršic Prevod: Jure Škerl Uredba o pravicah oseb z invalidnostjo in oseb z zmanjšano mobilnostjo v letalskem potniškem prometu Uredba Evropske komisije št. 1107/2006 o pravicah oseb z invalidnostjo in oseb z zmanjšano mobilnostjo je bila sprejeta julija 2006, v veljavo pa je stopila 26. julija 2008 (razen dveh clenov, ki sta zacela veljati že v letu 2007). Njen namen je zašcititi invalidne osebe ter osebe z zmanjšano mobilnostjo v letalskem potniškem prometu pred diskriminacijo in zagotoviti, da prejmejo ustrezno asistenco. Uredba šciti vsako osebo s fizicno invalidnostjo, tj. senzorno ali gibalno, stalno ali zacasno, vsako osebo s kognitivno invalidnostjo ali okvaro ter vsako osebo s katerokoli drugo invalidnostjo in katerekoli starosti. Pri tem so poglavitno merilo posameznikove osebne okolišcine, ki narekujejo ustrezno skrb in prilagajanje storitev na nacin, da so le-te dostopne vsem potnikom. Uredba zadeva vsa letališca na teritoriju EU in vse letalske prevoznike, ki ponujajo lete iz, na ter prek teh letališc. Potnike z invalidnostjo se ne sme diskriminirati ne pri nakupu vozovnic ne pri vkrcavanju na letalo, pomoc, ki jo potrebujejo, pa jim je treba nuditi brez dodatnih stroškov. Zaradi cimbolj tekocega poslovanja se pomoc organizira centralno, kar pomeni, da so zanjo odgovorni upravniki letališc. Ti morajo nuditi transport od kraja prihoda do kraja odhoda iz letališca, s prevoznim sredstvom, ki si ga potniki z invalidnostjo izberejo sami. Do asistence pa so ti potniki upraviceni le pod pogojem, da o tem ponudnika storitev obvestijo vsaj 48 ur pred potovanjem, kar opravijo na enem od njegovih prodajnih mest. Dokazila o oddanem zahtevku za asistenco morajo biti priložena rezervaciji, zahtevek pa je brezplacen v vsakem primeru in ne glede na to, kje je bil opravljen. Pravico imate do tega, da s seboj na potovanje vzamete pripomocke za mobilnost in druge podporne naprave, da bistvene informacije prejmete v dostopni obliki in da potujete s psom vodnikom. Ce se vaši pripomocki za mobilnost ali podporne naprave med potovanjem izgubijo ali poškodujejo, imate pravico do povracila stroškov v skladu z nacionalnim, evropskim in mednarodnim pravom. Letalski prevozniki ohranijo pravico, da invalidni osebi preprecijo vkrcanje ali da zavrnejo njene zahteve za pomoc, ce je to potrebno za izpolnjevanje varnostnih zahtev, kot jih doloca zakonodaja, vendar morajo v tem primeru storiti vse, kar je razumno pricakovati, da bi tej osebi omogocili primerno alternativo potovanju z letalom. Letalski prevoznik lahko tudi zahteva, da oseba z invalidnostjo potuje v spremstvu še ene osebe, ki lahko nudi pomoc na nacin, da so izpolnjeni varnostni standardi. V vseh teh primerih mora biti invalidna oseba takoj obvešcena o razlogih za takšno odlocitev. Varnostni pogoji morajo biti javni ter objavljeni v dostopnih oblikah. Vsakršna zavrnitev pomoci ali odtegnitev storitve mora biti jasno utemeljena na razlogih, ki so našteti v tej Uredbi. Osebe z invalidnostjo, ki so bile zavrnjene na ta nacin, imajo pravico bodisi do vracila kupnine bodisi do alternativnega prevoza do svojega cilja v skladu z Uredbo. Za vse zaposlene, ki so v neposrednem stiku s potniki, je obvezno izobraževanje na relevantnih podrocjih, vkljucno z ozavešcanjem o invalidnosti ter enakopravnostjo invalidnih oseb. Vir: www.euroblind.org Podcast Evropske zveze slepih 20 Dobrodošli v 20. epizodo podcasta Evropske zveze slepih. Poglejmo, kaj je novega v teh težkih casih, ki jih trenutno doživljamo. Zaradi izbruha pandemije novega koronavirusa je veliko ljudi po Evropi in drugod po svetu zacelo delati od doma. Opravljena je bila raziskava, ki preverja, kako pandemija vpliva na tehno-gigante in na industrijo podpornih tehnologij ter kakšne ucinke ima nastala situacija na dostopnost v razlicnih okoljih. Zaposleni v velikih tehnoloških podjetjih pravijo, da jim bodo delodajalci še naprej izplacevali enako placilo kot prej, tudi ce bodo morali delati od doma. Shadi Abou-Zahra je po Twiterju pozval šole in univerze, naj pri vzpostavljanju ucenja na daljavo poskrbijo, da bodo te rešitve dostopne za vse. Alejandro Moledo opozarja tudi, da bi morali ponudniki TV vsebin oddaje, ki sporocajo nujne informacije o ukrepih, opremiti s podnaslovi, prevodi v znakovni jezik ter z zvocnimi posnetki in opisi vizualnih informacij. Aplikacija Discord je brezplacen program za govorno in pisno komunikacijo, ki ponuja obilico možnosti in visoko kakovost zvoka. Omejitev do deset uporabnikov na enem kanalu so v casu pandemije brezplacno povišali na petdeset. Na voljo je v razlicicah za vse vecje operacijske sisteme in ponuja tudi dobra orodja za dostopnost. Zaradi dobre kakovosti zvoka in slike so ga številni zaceli uporabljati tudi za spletno ucenje. Zaradi trenutnih ukrepov, namenjenih zaustavljanju širjenja novega koronavirusa, je velik delež populacije ostal doma, še vedno pa moramo ohranjati medsebojno komunikacijo, zato je pomembno, da je le-ta varna in šifrirana. Ekipa podcasta vam predlaga, da si za te namene naložite aplikacijo za zasebno sporocanje Signal, ki je na voljo za iOS in Android. Ponuja zelo dobro kakovost zvoka in kar je najpomembneje, celovito šifriranje komunikacije od zacetka do konca. Že nekaj tednov jo svojim zaposlenim za komunikacijo priporocajo tudi evropske institucije. Za vec informacij o Signalu lahko preberete clanek o njem na Wikipediji. V zacetku marca je prišlo do neljubega dogodka v zvezi z Googlovim paketom za dostopnost Android Accessibility Suite. Na tisoce beta preizkuševalcev z vsega sveta je namrec cez noc ostalo brez dostopa do zadnje razlicice tega paketa. Pri Googlu zaenkrat niso pojasnili, zakaj so se odlocili za takšno potezo. Razlog je lahko v tem, da najnovejša razlicica ni bila predvidena za javnost, temvec le za njihovo interno ekipo. A tudi ce je res prišlo do tako velikega spodrsljaja, bi bilo še vedno dobro, da bi nas Googlova ekipa za dostopnost o tem uradno obvestila. Takoj ko bomo imeli kakšne nove informacije, vas bomo o tem nemudoma obvestili. Do takrat pa velja, da se nam zdi takšno ravnanje tehnološkega giganta absolutno nesprejemljivo in tudi nespoštljivo do celotne skupnosti uporabnikov Androida z okvaro vida. Vir: www.euroblind.org Izjava Svetovne zveze slepih ob mednarodnem dnevu psov vodnikov 2020 Svetovna zveza slepih se pridružuje obeležitvi Svetovnega dneva psov vodnikov, ki je potekala v sredo, 29. aprila. Dan psov vodnikov tradicionalno praznujemo na zadnjo sredo v mesecu aprilu. Namenjen je poudarjanju kljucne vloge, ki jo te živali igrajo v življenjih slepih in slabovidnih oseb, in s katerimi le-te lahko potujejo varno, samostojno in s samozavestjo, ki si jo zaslužijo. Zaradi ukrepov proti širjenju Covida-19 so slepe in slabovidne osebe trenutno prisiljene ostajati doma, brez dostopa do kljucnih storitev, ali pa so primorane iskati kreativne nacine, kako še naprej samostojno potovati, kadar je to absolutno nujno. Na tej tocki postane vloga dobro treniranih psov vodnikov izjemnega pomena, saj ti bistveno zmanjšujejo potrebo po fizicnih interakcijah z drugimi osebami. Svetovna zveza slepih zato ta trenutek v zgodovini izkorišca za poziv vladam in drugim odlocevalnim telesom, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo zmanjšala diskriminacijo oseb s psi vodniki na javnih prostorih. Obenem sporocamo splošni javnosti, naj ukrepe socialnega distanciranja upoštevajo tudi pri psih vodnikih, slepe in slabovidne osebe pa opozarjamo, da kljub odsotnosti dokazov, da bi se psi lahko okužili z novim koronavirusom, raziskave kažejo, da lahko virus vseeno prenašajo na kožuhih, smrckih in v ustih. Zato je pomembno, da osebni higieni posvecamo posebno pozornost ne le slepe in slabovidne osebe, temvec tudi vsi, ki nam na kakršenkoli nacin pomagajo skrbeti za naše pse vodnike. Medtem ko svet razvija strategije za boj proti posledicam pandemije in za uspešen izhod iz nje, bo Svetovna zveza slepih mednarodno skupnost še naprej opozarjala na potrebe svojih clanov in clanic. Naš cilj je zagotoviti, da osebe z invalidnostjo, še zlasti pa slepi in slabovidni, ne bodo izgubili pravic, ki jih je utrdila Konvencija o pravicah invalidnih oseb Združenih narodov, in da vlade sveta ne bodo pozabile na nas ter na napore za izpolnjevanje Ciljev trajnostnega razvoja. Vir: http://www.worldblindunion.org/English/Pages/default.aspx Svetovna zveza slepih poziva k dejanjem – 19 smernic za vkljucujoc odgovor na Covid-19 Svetovna zveza slepih, ki predstavlja približno 253 milijonov slepih in slabovidnih oseb po vsem svetu, je pripravila seznam smernic za cas pandemije. Usklajene so tudi s priporocili drugih invalidskih organizacij in odsevajo nujne potrebe svojih clanov in clanic v casu širjenja COVIDA-19 in ukrepov proti pandemiji. Zveza prepoznava raznolikost potreb invalidnih oseb, kar je še posebej pomembno v kriznih casih, in poziva vlade ter vse relevantne deležnike, naj ubirajo vkljucujoce pristope k uveljavljanju strategije »nihce ne bo ostal zadaj«. Smernice so v celoti dostopne na spletni strani zveze: http://www.worldblindunion.org/English/news/Pages/WBU-Call-to-Action--19-Actions-for-an-inclusive-Covid-19-response-.aspx Vir: http://www.worldblindunion.org/English/Pages/default.aspx Na vrh © 2002-2020 Vizitka RIKOSS Uredništvo, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije