PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
'~OAD
"ri 28
1190
Poštnina plačana-v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIIi. št. 159 (14.250)
Trst, sobota, 11. julija 1992
Zaradi nasprotovanja sindikatov in pomislekov v večini »izpadel« dodatek na Irpef
Davčni poviški in dražji koleki v središču ukrepov Amatove vlade
Sprejet izredni dodatni davek na stanovanja - Postopno povišanje starosti za upokojitev Višji tudi prispevki - Ukrepi na področju zdravstva, krajevnih financ in javnih služb
RIM — Italijanska vlada je včeraj po maratonskem zasedanju sprejela načrtovane gospodarske ukrepe, ki naj bi prispevali k zmanjšanju inflacije na 2% in javnega primanjkljaja, v državno blagajno pa naj bi s klestenjem in novimi davki prinesli približno 30 tisoč milijard lir. Pri tem se vlada sicer ni odločila za napovedovani dodatni davek Irpef - očitno so prevladala nasprotovanja sindikatov in pomisleki v sami vladni večini - toda pod davčnim udarom so se znašli številni sektorji. Tako bo treba plačati 2 promila od katastrske vrednosti stanovanj, za 6 promil so se povečali davki na bančne in poštne depozite (izvzete so državne obveznice), neodvisni delavci bodo za pokojninske prispevke odslej plačevali en odstotek več, odvisni pa 0,8 odstotka, »davčni odpust« in križna kontrola lastništva nad nepremičninami z »električnim katastrom« Enel naj bi tudi prinesla dodatna sredstva v državno blagajno, ob tem pa so se za 50 do 100 odstotkov podražili koleki in davki na vladne koncesije.
Vsi ti ukrepi naj bi v erar prinesli 15.200 milijard lir. Tako naj bi novi nepremičninski davek prinesel 5.600 milijard, enak znesek naj bi dobili s povečanimi dajatvami za bančne in poštne vloge (6-promilni dodatni davek bodo
računali na stanje vlog od polnoči 9. julija dalje), naslednjih 1.000 milijard naj bi prinesel »električni kataster«, 3.000 milijard pa poviški kolekov in vladnih koncesij. Ob teh ukrepih je vlada sestavila tudi štiri zakonska pooblastila, ki bodo vladi omogočila vplivanje na stroške na področju zdravstva, pokojninskega zavarovanja, krajevnih financ in javnih služb.
Kar zadeva spremembe na pokojninskem področju, velja povedati, da se bo upokojitvena doba na prostovoljni osnovi postopoma povečala na 65 let s sedanjih 60 za moške in 55 za ženske. Tisti, ki se bodo hoteli upokojiti v skladu z doslej veljavnimi predpisi (60 oz. 55 let) bodo imeli nižjo pokojnino, medtem ko bo pokojnina za upokojitev po 65. letu starosti višja. S 15 na 20 let se poveča tudi minimalno število plačanih obveznih pokojninskih prispevkov, ukinili pa naj bi tudi tako imenovane »baby« pokojnine državnih uslužbencev.
Če se vrnemo na področje novih davkov, je treba v zvezi z izrednim nepremičninskim davkom ISI povedati, da bo veljal le letos, gre pa dejansko za anticipacijo občinskega davka ICI na nepremičnine, ki bo začel veljati prihodnje leto. Višina izrednega davka se bo računala v višini 2 promilov v vrednosti od nepremičnine (za 200 milijonov vredno stanovanje bomo mora-
li tako letos plačati dodatno 400.000 lir davka) v skladu z novimi katastrskimi kvocienti. Davek bo treba plačati do konca septembra, njegovo plačilo pa se lahko odloži tudi do 15. decembra, vendar bo treba v tem primeru plačati 2 odstotka več na račun obresti.
Pri podražitvah kolekov pa so najbolj prizadeti avtomobilisti, turisti in lovci. Tako bo na primer kolek za vozniško dovoljenje B kategorije odslej veljal 44.000 lir (prej 22.000), kolek za potni list 58.000 lir (29.000), kolek za dovoljenje za lovsko puško pa se bo z 200.000 lir dvignil na 400.000 lir.
Tisoč milijard naj bi v državno blagajno priteklo s pomočjo »električnega katastra« Enel. S pomočjo podatkov o pogodbah za dobavo električne energije v dvomesečju september-okto-ber 1992, naj bi namreč odkrili zgradbe, ki jih lastniki niso prijavili z obrazci 740 in tudi tiste nepremičnine, katere so lastniki prijavili, kot da sami stanujejo v njih, v resnici pa so jih oddajali. Vsem tem je vlada tudi dala možnost, da najkasneje do 15. decembra poravnajo dolg skupaj z dozorelimi obrestmi, ki bodo za leto 1991 znašale 10 odstotkov, za leto 1990 20 odstotkov, nato pa do leta 1986 in nazaj za vsako leto še dodatnih 10 odstotkov, ko naj bi dodatek znašal že 70 odstotkov dolgovanega zneska.
Potem ko so na K VSE v Helsinkih ponovno obsodili ravnanje Srbije
ZEU pripravlja pomorsko blokado ZRJ Akcijo bo s podporo NA TO vodila Italija
HELSINKI — Včerajšnji dan na KVSE v Helsinkih je bil eden od •Najpomembnejših za razplet krize f*a tleh bivše Jugoslavije. Sprejeta je bila namreč deklaracija o Jugoslaviji, države Zahodnoevropske unije (ZEU) pa so se odločile za pomorsko blokado Srbije in Črne gore. Pohorsko blokado bo izvajalo brodov-je ZEU in NATO, koordinirala pa jo b° predsedujoča v ZEU, to je Italija. Posamezne države članice ZEU bodo v misiji sodelovale v skladu z Ustavnimi pooblastili. Glavni namen •Uisije je izvajati določila resolucije VS OZN zoper ZRJ, hkrati pa pomagati pri pošiljanju človekoljubne pojoči v BiH. V misiji bo sodelovalo Pet ali šest vojnih ladij in več helikopterjev. Pomorske sile bodo namestili v mednarodne vode, Otrant-ska vrata in južni Jadran. Brodovje bodo tja poslali v najkrajšem času. . V Helsinkih so na vrhunskem sre-canju KVSE ob koncu dvodnevnega
zasedanja sprejeli sklepni dokument v dveh delih: predlog dokumenta, ki ga je predlagal bosanski predsednik Izetbegovič (v njem je poudarjeno, da so za nadaljevanje vojne v BiH in na Hrvaškem odgovorne srbske oblasti) in helsinške sklepe, ki določajo prihodnje delovanje Konference. Zanimiva je ocena britanskega premiera Majorja, da so vse strani, vpletene v jugoslovansko krizo, odgovorne za razmere, največji krivec za spopade pa je Srbija.
Mandatar za sestavo nove vlade ZRJ Milan Panič se je včeraj nenapovedano mudil v Helsinkih. V finskem glavnem mestu se je sestal z ameriških državnim sekretarjem Ba-kerjem, ki je od Paniča zahteval konkretne ukrepe za prekinitev vojne, ne pa prazne obljube. Na srečanje s Paničem je pristal tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman, ki ga je, kot je bilo sporočeno, zaprosil
NADALJEVANJE NA 2. STRANI

Italijanska fregata Espero bo komandna ladja v misiji ZEU v Jadranu (AP)
V okviru Mittelfesta v Če dadu razstava jedkanic
RUDI PAVŠIČ
ČEDAD — V čedajskem kulturnem centru so včeraj odprli razstavo osemdesetih jedkanic sedmih najvidnejših umetnikov iz držav, ki bodo sodelovale na drugi izvedbi Mittelfesta.
Razstavo z naslovom »Znak in sanje«, ki je nastala na pobudo združenja »Trien-nale Europea dellLncisione«, je uradno odprl deželni odbornik za kulturo Silvano Antonini. Ob tej priložnosti sta spregovorila še čedajski župan Giovanni Pascolini in umetnostni kritik Enzo Di Martino, ki je razstavo tudi uredil. Na sinočnem odprtju je bil prisoten tudi Zoran Kržišnik, ravnatelj Ljubljanskega bienala.
Svoja dela predstavljajo Giuseppe Zigaina (Italija), Janez Bernik (Slovenija), Andrej Pietsch (Češkoslovaška), Albin Brunovsky (Poljska), Alfred Hrdlicka (Avstrija), Miroslav Šutej (Hrvaška) in Gabor Zaborszki (Madžarska).
Razstava, kot je bilo podčrtano na sinočni slovesnosti, želi izpostaviti najvidnejše umetnike, ki se s to likovno zvrstjo ukvarjajo v sedmih dr.žavah, članicah Mittelfesta.
Pobuda želi v bistvu nadaljevati umetniški pogovor, ki so ga pričeli lani in ga nameravajo nadaljevati tudi v bodoče, da bi v zaokroženem časovnem loku lahko predstavili celovit prerez sodobne umetniške ustvarjalnosti srednjeevropskega prostora.
Izrednega pomena pa je tudi, da je Čedad postal središče takšnega umetniškega razmišljanja, ki se je začelo prav z organizacijo Mittelfesta in velike razstave o Langobardih.
Razstava »Znak in sanje« bo odprta do 31. julija in to vsak dan med 10.00 in 12.30 ter med 16.00 in 19.00.
Faruk prost
NUORO — Po 177 dneh ujetništva je policija včeraj nekaj po 23. uri osvobodila 8-let-nega Faruka Kasarna, ki so ga ugrabili 15. januarja v družinski vili v Pantagii v bližini Porto Cerva. Kaže, da je bila za njegovo izpustitev plačana odkupnina v višini 2 milijard.
Do sporazuma med ugrabitelji in starši malega Faruka naj bi prišlo včeraj pozno popoldne zahvaljujoč posredovanju slavnega sardskega bandita Graziana Messine, kateremu so ugrabitelji tudi izročili dečka.
Ugrabitelji so dečku pred kratkim odreza-1 del ušesa, kar je sprožilo izredno široko solidarnost celotne javnosti, v zadnjih dneh Pa se je iskanju ugrabljenega dečka pridruži-la tudi vojska.
Predstavniki policije so sporočili, da je deček zdrav in da se dobro počuti.
Potem ko je le uspel zbrati potrebno večino v izraelskem knesetu
Rabin pred imenovanjem nove vlade
TEL AVIV - Po daljših pogajanjih je poverjeni izraelski premier Jicak Rabin uspel v parlamentu zbrati potrebno večino, s katero lahko sestavinovo vlado. Poleg Rabinove laburistične stranke bodo vlado podprli predstavniki levičarske stranke Meretz in verske stranke Shas, mogoče pa celo laične desničarske stranke Zomet. S prvima dvema strankama je Rabin že sklenil pakt o zavezništvu. Če ne upoštevamo stranke Zomet, bo nova vlada računala na dobro polovico od 120 članov kneseta.
Sestava vlade kljub temu ne bo lahka, saj je znotraj strank, ki bodo sestavljale novo vladajočo koalicijo, prišlo do nesoglasij. To velja zlasti za stranko Shas, v kateri je prišlo do deljenih
mnenj; nekateri celo napovedujejo razkol v njenih vrstah. Precej vroče je tudi v laburističnem taboru. Rabinovemu tekmecu znotraj stranke Simonu Peresu-naj bi poverjeni premier dodelil zunanje ministrstvo, ne pa obrambnega resorja, kot je zahteval. Veliko polemik je povzročila tudi napoved, da bo nova ministrica za šolstvo postala predstavnica Me-retza Shulamit Alloni. Le—ta je zaradi nenehnih sporov z verskimi strankami povzročila ostro reakcijo z desnice, hkrati pa tudi iz vrst Zometa, ki jo poverjeni premier vztrajno snubi. Eden od najvplivnejših izraelskih rabinov, Mena-hem Eleazar, je brž ko je zvedel o podpisu zavezniškega sporazuma med laburisti in stranko Shas — pozval sled-
njo naj ne vstopi v novo vlado. Vendar strankina telesa so kljub temu potrdila prvotni sklep.
Kakorkoli že, bodoča vlada bo lahko računala na zunanjo podporo nekaterih drugih političnih sil. To sta komunistično usmerjeni Hadaš in Arabsko demokratsko stranka. Obe stranki naj bi se v najslabšem primeru odločile za vzdrža-nje, nikakor pa ne bi glasovali proti novi vladi.
Pričakujejo, da bodo novo vlado izvolili že v ponedeljek, to je na dan otvoritve nove zakonodajne dobe. Popoln seznam ministrov pa bo znan že dan prej. O imenih v novi vladi bo ta dan razpravljal centralni komite laburistične stranke, ki bo pri tem dal končno besedo.
Srbsko topništvo z granatami in raketami ponovno obstreljevalo tudi Dubrovnik
Pomorska
V Sarajevu in BiH se boji nadaljujejo Pod streli ostrostrelcev padlo šest ljudi
Hudi boji v Posavini
BOSANSKI BROD — »Tu na posavski fronti dnevno izgubimo po trideset mož, ranjencev skorajda ne moremo prešteti,« nam je zaupal poveljnik enot Hrvatske-ga Viječa Obrane (HVO) za Posavino polkovnik Andrija Lepanj. Situacija za hrvaške sile je na tem področju BiH izjemno kritična. Srbski protinapad, ki se je začel pred dobrima dvema tednoma, je že dosegel svoj poglavitni cilj, osvojiti cestno povezavo med Banja Luko in Srbijo. Hrvati so izgubili Brčko, Doboj in prejšnje dni definitivno tudi Dervento. Zdaj se fronta razteza na liniji Žeravac, Višnjik, Bijelo Brdo, Bosanski Dubočac. Vas Žeravac na cesti, ki je nekoč povezovala Dervento z Bosanskim Brodom, je najvažnejši hrvaški položaj na tem delu fronte.
Polkovnik Lepanj nam je še razlagal, da so Srbi dosegli takšne rezultate, ker so na tem področju koncentrirali vso vojaško tehniko, od oklepnikov do topništva, ki so jo umaknili iz hrvaških področij, kjer enote Unproforja prevzemajo kontrolo. »Računamo,« nam je dejal Lepanj, »da so na posavsko fronto, ki je dolga več kot 140 kilometrov, poslali približno sto tankov. Tu nas napada več kot 600 četnikov. Letala Mig 21, Mig 23 in Orel vsaki dan raketirajo naše položaje. Eno izmed teh letal je prejšnjo soboto raketiralo in mitraljiralo kolono beguncev iz Dervente. Umrlo je več kot 70 civilistov, v glavnem starcev in otrok.« (w.š.)
SARAJEVO — V bosanskoher-cegovski prestolnici je včeraj pod streli ostrostrelcev umrlo šest ljudi, ranjenih pa jih je bilo najmanj 15. Največ žrtev je padlo v ulicah mestnega središča, ostrostrelci pa so svoje žrtve izbirali predvsem med potniki mestnih avtobusov. Med mrtvimi je tako en voznik in štirje potniki in sarajevske mestne oblasti so včeraj zato ukinile mestne prevoze.
V Sarajevu in BiH nasploh je bilo ob ostrostrelskem ognju najbolj dejavno protiletalsko orožje. Takim napadom so zlasti izpostavljeni prebivalci sarajevskih naselij Alipaševo polje, Marijin dvor in v občinah Novo Sarajevo, Center in Stari grad. Mesto pa je še naprej brez vode. Bolj mirno je bilo, vsaj
zjutraj, na kupreškem, livanjskem in tomislavskem bojišču, kljub preletom srbskih vojaških letal.
Tudi preteklo noč je bilo Sarajevo tarča silovitih napadov, na severu Bosne so bile uporabljene vse vrste težkega orožja, nič drugače pa ni bilo v vzhodni Hercegovini. Na letališče Butmir naj bi priletelo 16 letal s 160 tonami zdravil in hrane, Francija pa obljublja devet helikopterjev in več kot sto vojakov za zaščito človekoljubne pomoči.
Lord Carrington je za prihodnji teden v London povabil voditelje vseh treh sprtih strani v BiH za politično rešitev vojne v tej republiki.
Tudi na Hrvaškem ni mirno. Med novicami najbolj izstopa ta, da sta se v Karlovcu končali prvi
dve fazi Unproforjevega procesa umika orožja. Zgornja meja območja pod nadzorom zaščitnih sil OZN je v kraju Tušilovič, zdaj pa poteka tretja faza, to je umik in razorožitev pehote pet kilometrov od frontne črte ob Kolpi in Korani do Ogulina.
Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, pa so v noči na petek s topovskimi grantami srbske sile ponovno obstreljevale Dubrovnik, z raketami z letališča Čili-pi pa so po trditvah te agencije zadeli zgodovinsko središče Dubrovnika, nekatera stanovanjska naselja in pristanišče v Gružu. V dopoldanskih urah so v Dubrovniku preklicali splošno nevarnost, območje mesta pa so obiskali evropski opazovalci in častniki za zveze OZN. (NIA)
Pet mrtvih v požaru v Parizu
PARIZ Pet ljudi je umrlo v silovitem požaru, ki je včeraj ponoči uničil nek hotel v Parizu. Požar (na sliki AP) je izbruhnil sredi noči, ko so vsi klienti (bilo jih je približno trideset) spali. Zaradi opeklin so jih petnajst odpeljali v bolnišnico, med njimi je tudi sedemmesečni otrok. Ognjeni zublji so bili tako siloviti, da so morali poseči gasilci iz desetih gasilskih domov, skupno približno 120 ljudi. Požar so ukrotili po približno poldrugi uri.
Hotel, v katerem je izbruhnil požar, je bil nižje kategorije, vanj so prihajali zlasti zdomci iz severne Afrike in taki, ki so bili brez stanovanja. Po prvih podatkih je požar bil podtaknjen, povzročil pa naj bi ga neki klošar, ki je sicer bil klient hotela. Bil je v sporu z lastnikom hotela, le nekaj ur pred izbruhom požara pa je zagrozil, da bo uničil stavbo. Domnevni zažigalec naj bi bil zasvojen z alkoholen, živel pa je skupaj s handikapirano ženo. Hotel, kjer se je pripetila tragedija, so odprli le pred kratkim; nahajal se je v precej obljudeni četrti francoskega glavnega mesta.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
za čimprejšnjo vzpostavitev cestnih povezav. Slovenski premier Janez Drnovšek pa vabila za pogovor s Paničem ni sprejel zaradi drugih obveznosti, vendar tovrstnega srečanja ne izključuje.
Ameriški predsednik George Bush je včeraj v Helsinkih izjavil, da ni sprejel nobene odločitve o sodelovanju dodatnih pomorskih sil ZDA v Jadranu. Po njegovih besedah premiki pomorskih sil ne pomenijo nove razporeditve sil in priprave na novo akcijo. Ameriško obrambno ministrstvo pa je izjavilo, da sta ameriški križarka Bydle in desantna ladja Iwo Jima pripluli v Jadransko morje zaradi komunikacijske in radarske podpore letalom, ki v Sarajevo dovažajo humanitarno pomoč. Mornariške pehote s te ladje, kot se je izvedelo, naj ne bi napotili na območje nekdanje Jugoslavije, ni pa izključena možnost za sodelovanje ameriških vojnih ladij pri pomorski blokadi Srbije.
Sicer so na vrhu v Helsinkih govorili tudi o drugih pomembnih vprašanjih. Dogovorili so se o številčnem obsegu oboroženih sil v posameznih državah. Na podlagi tega dogovora naj bi število pripadnikov italijanskih pehotnih sil ne presegalo 315 tisoč. Največ pehotnih sil na evropski celini naj bi imela Rusija (največ 1.450.000 vojakov) sledijo ji Turčija, Ukrajina, ZRN in Francija. Italija je na šestem mestu. ZDA so si pridržale pravico, da obdržijo v Evropi največ do 250 tisoč vojakov; sicer je tudi to le zgornja meja, saj je njihovo število sedaj manjše, leta 1995 pa ocenjujejo, da bo znašalo največ 150 tisoč.
Na K VSE so tudi prižgali zeleno luč za imenovanje visokega komisarja za etnične manjšine. Glavna naloga visokega komisarja bo posredovati v etničnih sporih, preprečevati izbruhe medetnicnih konfliktov, v skrajnem primeru pa poseči v korist miru. Visoki komisar bo sodeloval z drugimi forumi, v prvi vrsti z Evropsko skupnostjo, ZEU in NATO. Nobenih pomembnejših sklepov pa niso sprejeli v zvezi z nemiri v Gorskem Karaba-hu. KVSE so za zdaj začasno prekinili, z delovnimi zasedanji bodo nadaljevali oktobra.
»Maribor jutri« služi tudi drugim
MARIBOR — Strokovnjaki inštituta s kalifornijske univerze Stanford bodo 22. julija podali končno poročilo projekta »Maribor jutri« s predlaganimi aktivnostmi za njegovo uresničitev. Američani so projekt, pravzaprav njegovo prvo fazo, pripravljali šest mesecev, kar je slovensko državno in mariborsko mestno blagajno stalo 860 tisoč dolarjev. Projekt »Maribor jutri« je, najkrajše povedano, povzetek stanja mariborskega gospodarstva vključno s parametri, ki so zanj pomembni, kot so infrastruktura, socialno izobrazbena sestava prebivalstva, raven in obseg šolstva, primerjalne prednosti mesta itd. Hkrati je projekt precej podrobno izdelan elaborat razvojne strategije Maribora v prihodnje in naj bi mesto spravil iz nezavidljivega gospodarskega in socialnega položaja oziroma stagnacije.
Vodja projekta dr. Hansen pravi, da jim nikakor ni vseeno, ali bo projekt uspel ali ne, zato so voljni sodelovati tudi pri njegovem uresničevanju, čeprav bo pretežno odvisen od domačega znanja in sposobnosti. Po mnenju dr. Hansena ne gre le za usodo Maribora (projektni sodelavci so na enem od številnih javnih srečanjih s tamkajšnjo javnostjo menili, da je to zadnja priložnost za njihovo mesto) marveč za regionalni projekt, ki naj bi postal model tudi za druga mesta v Sloveniji in v ostalih državah nekdanjega planskega gospodarjenja. (NIA)
Kljub gospodarskim sankcijam OZN nafta še naprej prihaja v
BEOGRAD - Surove nafte v pristanišču Bar sploh ni mogoče pretakati s tankerjev, saj za kaj takega nima ustreznih naprav, trdijo včerajšnje Večernje novosti, ki kritizirajo pisanje srbskega tiska o preboju naftnega embarga prek barskega pristanišča. Časnik pa piše o tem, da je Zvezna republika Jugoslavija že po uvedbi naftnega embarga dobivala nafto prek Soluna. Vendar so bile te pošiljke ustavljene, potem ko je Makedonija o tem uvozu obvestila Organizacijo združenih narodov.
Pred dnevi je Borba citirala izjave podpredsednika srbske skupščine Dobri-voja Petroviča, da nekaj zasebnikov vsak teden uvozi po 23.000 ton nafte iz romunske Costanze v barsko pristanišče, od tam pa naj bi jo vozili v rafinerijo v Pančevu. V Pančevu naj bi predelovali tudi nafto, ki je bila uvožena prek Soluna. Vendar rafinerija predela le po 3500 ton nafte na dan, kar je veliko premalo za redno oskrbo potrošnikov. Posledice
že čutijo kmetje, ki nimajo goriva za žetev, in lastniki avtomobilov, ki imajo omejeno porabo goriva na mesec.
Romunska vlada je odločno zavrnila trditve, da krši naftni embargo. Vsakogar, ki dvomi o tem demantiju, je pozvala, naj pošlje svoje nadzornike. Ti naj bi se prepričali o tem, da Zvezna republika Jugoslavija ne dobiva nafte iz Romunije.
Pač pa romunska vlada nasprotuje predlogu Italije o uvedbi strogega nadzora v Jadranskem morju in romunskih ozemeljskih vodah, s čimer bi preprečili kršitve embarga. Romuni menijo, da bi bil takšen ukrep neprimeren in neutemeljen, saj je Romunija že večkrat izjavila, da spoštuje embargo Varnostnega sveta ZN.
Po pisanju Večernjih novosti pa ZRJ le dobiva nafto iz tujine. Časnik namreč kritizira pisanje in izjave, ki razkrivajo državne skrivnosti. S tem spravljajo v neprijeten položaj tiste, ki bi Zvezni re-
Jugoslavijo
publiki Jugoslaviji vseeno radi pomagali, naftnemu embargu navkljub.
»Če so nam Makedonci onemogočili oskrbovanje z nafto iz Soluna, potem ko je ta zveza prišla na dan, zakaj bi še naprej odkrivali skrivnosti v zvezi z uvozom nafte in si škodovali,« se sprašuje komentator Večernjih novosti.
Borba pa je objavila izjavo neimenovanega zasebnega menedžerja, ki je razkril, kako zasebniki prebijajo blokado. Poiskati morajo tuje podjetje, ki je pripravljeno izdati dokumente o tem, da je srbsko blago tujega izvora. Prevažajo ga s srbskimi tovornjaki, ki imajo registracijo drugih držav ali republik. Pri uvozu pa si pomagajo tako, da tuji partner blago na dobavnici naslovi na neko tujo firmo, do katere pelje pot čez ZRJ. Na dogovorjenem mestu potem zasebni srbski uvoznik počaka vozilo tujega partnerja, blago pretovorijo in s tem obidejo embargo na uvoz blaga v Zvezno republiko Jugoslavijo. (STA)
Tomac: Hrvaška zagovarja celovitost in suverenost BiH
ZAGREB Zdravko Tomac je pred nekaj tedni odstopil, kljub temu pa še vedno opravlja funkcijo podpredsednika hrvaške vlade. Intervjuvali smo ga v njegovi pisarni v vladinih uradih.
Gospod Tomac, v sredo sta se v Helsinkih srečala predsednik Tudjman in Izetbe-govič. Se je v odnosih med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško kaj spremenilo po tem srečanju?
Mislim, da skupni dokument, ki sta ga predsednika objavila po srečanju, definitivno odklanja vse dileme v zvezi z odnosi med BiH in Hrvaško. V izjavi je med drugim rečeno, da se bo po vojni na političen način rešilo vprašanje konstituiranja BiH kot skupnosti treh enakopravnih narodov. Nato je v izjavi zapisano, da se BiH zahvaljuje Hrvaški za pomoč, ki jo je dala v teh težkih trenutkih ter se opozarja na strahote srbske agresije na severno Bosno. Ta agresija poteka za hrbtom mednarodne javnosti. Še posebej sem zadovoljen, ker sta predsednika osvojila stališče, ki sem ga sam že dolgo zagovarjal, in sicer, da imata dve suvereni državi pravico, da se skupno borita proti skupnemu sovražniku. Po tej izjavi so vse srbske špekulacije in po-
skusi, da bi Hrvaško izenačili z Miloševičevo agresorsko državo, povsem propadli.
Ali je to najava za odločnejšo intervencijo Hrvaške v Posavini in na širšem področju severne Bosne?
Težko bi to trdil. Prej bi rekel, da je to neke vrste legalizacija možnosti tovrstne intervencije. V kolikor se bodo iz teh področij še naprej bombardirala hrvaška mesta, te možnosti ne moremo izključiti. Vsekakor pa izjava samo potrjuje pravico dveh suverenih držav, da se skupno branita pred istim napadalcem.
Imidž Hrvaške je v ambientih OZN dokaj negativen. Pred nekaj dnevi vam je generalni tajnik OZN Butros Gali celo grozil s sankcijami zaradi vaše ofenzive na Brniškem področju.
Podpredsednik vlade Ramljak je s tem v zvezi odšel v New York, da bi tam pojasnil
naša stališča, ko je od OZN zahteval, da pritisne na svoje enote z zahtevo, da naj hitreje opravijo nalogo, zaradi katere so prišle na Hrvaško. Sicer se je na tistem področju že začel umik vseh oboroženih formacij, tako da mislim, da se bo vsa zadeva kmalu zaključila brez sankcij za Hrvaško.
Mednarodna javnost je dokaj zaskrbljena zaradi ustanovitve nove hrvaške državice v Hercegovini.
Izjava iz Helsinkov indirektno rešuje tudi to vprašanje. V izjavi je ponovno potrjeno, da Hrvaška priznava integriteto in suverenost BiH. S tem se samo od sebe demantira vsako sumničenje, da je osnovanje te začasne administrativne enote na področjih, ki jih kontrolirajo bosanski Hrvati, začetek rušenja legitimne oblasti v BiH. Enote hrvaškega obrambnega sveta (HVO) so tam branile Hrvate pred genocidom in so preprečile, da bi agresor tudi na teh področjih začel z etnič-
nim čiščenjem terena. S tem so hrvaške enote v bistvu rešile suverenost republike Bosne in Hercegovine. Brez teh enot bi BiH že davno kapitulirala. S tem nočem zanikati, da so se nekateri posamezniki zavzemali za odcepitev teh teritorijev, a izjemno jasna in odločna politika uradnih hrvaških oblasti je učinkovito preprečila tovrstne špekulacije.
Pred kratkim ste bili imenovani za ambasadorja v Sloveniji. Isočasno ste se zadnje dni vse bolj aktivno vključil v volilno kampanjo tu na Hrvaškem. Kakšni so vaši načrti za bodočnost?
Upam, da bom lahko opravil obe funkciji: ambasadorsko in da bom izvoljen v novi sabor. V Ljubljano odpotujem na mojo lastno željo, pri tem pa sem odbil tudi druge »laskave« ambasade, kot je tista v Stockholmu ali ona v Moskvi. Kandidiral pa sem na listi SDP, kar menim, da je za neko stabilno Hrvaško potrebno določeno število levičarskih poslancev v parlamentu. Ti poslanci morajo nekako uravnotežiti sabor, kjer bo desnica, zaradi vojne, verjetno številčneje zastopana. Po našem zakoniku sta funkcija ambasadorja in poslanca kompatibilni. Če bom uvidel, da obeh ne morem učinkovito opravljati, bom nedvomno izbral tisto, ki bo za interese Hrvaške koristnejša.	W AL TER ŠKRK
Včeraj sodna razprava o prizivu treh občin z Goriškega
Raba slovenščine v javnosti
1	•	V V
pred upravnim sodiscem
TRST - Občutki med včerajšnjo razpravo pred Deželnim upravnim sodiščem TAR v Trstu glede prizivov števerjanske, sovodenjske in doberdobske občine proti odločitvi Deželnega nadzornega odbora, da v njihovih statutih ni prostora za določila o javni rabi slovenskega jezika, niso bili najboljši. V tesni sodni dvorani je zadišalo po hlapcu Jerneju in njegovemu brezupnemu iskanju pravice. Besede, ki sta jih dušila hrup cestnega vrveža in rahla naveličanost zaradi neskončnega čakanja, so se zatikale v kolesje birokratske rezpoloženjskosti sodnega zbora. Načelne zahteve o jezikovnih pravicah ljudi, ki od nekdaj te pravice že uporabljajo, a jim karna-enkrat zmanjkajo, so se kot od gumijaste stene odbijale od sodnikov v črnih haljah. Samo točna zakonska določila veljajo, teh pa še ni, je nekako izzvenelo iz dvajsetminutnega soočenja med »hlapcem Jernejem« in »Pravico«. Kako se bo v prihodnjih dneh ali tednih ta »Pravica« izrekla, pa bomo še videli.
Januarski sklepi Deželnega nadzornega odbora so, kot vemo, močno prizadeli ne le občane treh občin, temveč vso slovensko javnost. Morda bi zaradi tega pričakovali od te javnosti nekoliko več zanimanja za včerajšnjo razpravo. To Pa ni prišlo do izraza, če naj sodimo po poslušalstvu, ki je bilo omejeno le na peterico doberdobskih pbčanov. O Sovodenjcih in Štever-jancih (da o drugih slovenskih predstavnikih tako iz Gorice kot iz Trsta sploh ne govorimo) ni bilo ne duha ne sluha.
Tri slovenske goriške občine sta med razpravo zastopala odvetnika Peter Sanzin in Nereo Battello, ki sta že pred tem izdatno dokumentirala ugovore slovenskih občin z vsemogočimi argumenti in sklice-yanji na deklaracije, ustavna določila, mednarodne sporazume in sPrejete obveznosti Italije. Predsednik sodnega zbora Contino Pel-lingra je zato na samem začetku Priporočil, naj se odvetnika omejita ^e na morebitne nove elemente in na stroge pravne argumente. S temi priporočili je nato stalno prekinjal odvetnika, ki sta želela poudariti tudi načelna stališča v zvezi z zaščito manjšinskih jezikovnih Pravic.
Sanzin je zlasti poudarjal načelo etnične ozemeljske strnjenosti, ki ]e značilna za tri goriške občine, kjer Slovenci pač od nekdaj živijo strnjeno, kjer od vedno uporabljajo
v medsebojnih odosih slovenski jezik in obiskujejo slovenske šole. »Zakaj sem te poslala v slovenske šole, če ti ni dano, da bi govoril v slovenskem jeziku, mi pravi mati«, je dejal odv. Sanzin in se ob tem dotaknil vprašanja rabe slovenščine tudi v javnih odnosih. Ob stalnih vabilih predsednika Pellingre, naj se drži strogo pravnih aspektov, se je odv. Sanzin, ob ugotavljanju, da slovenska narodnostna skupnost še nima zakonsko priznane zaščite, skliceval na minimalno zaščito, ki jo med drugim zagotavljajo dve pomembni razsodbi Ustavnega sodišča. Kontrolni organi so vse to gladko prezrli. Če ni zakonske zaščite, še ne pomeni, da ne sme biti nobene zaščite.
S podobnimi argumenti a 'še z dodatno dozo vehementnosti je manjšinske jezikovne pravice zagovarjal odv. Battello, ki je vztrajal zlasti pri trditvi, da ob ugotovitvi slovenske strnjene prisotnosti na določenem teritoriju ne bi smelo biti posebnih razlogov za odrekanje jezikovne zaščite tudi v odnosu z javnimi upravami, tako kot velja po odločitvah Ustavnega sodišča za
jezikovne odnose s sodnimi oblastmi. Odločitev kontrolnih organov predstavlja za Battella krepek korak nazaj na poti uveljavljanja narodnostnih pravic. Dejstvo, da se Slovencem omogoči, da na sejah izvoljenih organov uporabljajo svoj materin jezik, še ne pomeni, da se s tem zmanjša uradnost italijanskega jezika. Za ustrezno razumevanje med različno govorečimi so navsezadnje na razpolago uradni prevajalci, kot jih sicer predvidevajo občinski pravilniki. Čemu bi torej kratili to pravico, pa četudi še ni toliko pričakovanega zaščitnega zakona.
K besedi se je na koncu prijavil tudi zagovornik dežele odv. Fusco. Na problem v razpravi je treba po njegovem obravnavati s strogo pravnega in ne s folklornega vidika. Zavrnil je Sanzinove in Battel-love argumente, češ da se razsodbe Ustavnega sodišča nanašajo na odnose s sodnimi in ne javnoupravni-mi dejavniki. Vso krivdo je nato zvalil na državnega zakonodajalca, češ, dokler ni državnega zaščitnega zakona, ni kaj ukreniti.
Pestro in veselo na Mladi briezi
Beneški otroci na letošnji Mladi briezi
ŠPETER — Kakih štirideset otrok se udeležuje letošnje beneške poletne kolonije Mlada brieza, ki so si jo tokrat omislili nekoliko drugače kot doslej. Operativno središče je v špetrski dvojezični šoli, kjer se otroci srečajo vsako jutro. Odtod pa jih pot pelje v razne kraje Benečije, da bi se pobliže spoznali z zgodovinskimi, kulturnimi, družbenimi in gospodarskimi stvarnostmi teh krajev. V pomoč jim priskočijo starejši dijaki, ki so v prejšnjih letih sami obiskovali Mlado briezo. Mladi Benečani pa dobijo čas tudi za umetniško in glasbeno izražanje, ob tem pa ne pozabijo na materin jezik in na pripravo svojega časopisa.
Spored naslednjih dni predvideva obisk najbolj znamenitih beneških cerkva, izlet na Matajur, obisk mlekarne v Ažli ter nekaterih obratov v špetrski industrijski coni.
R. Pavšič
Kmečka stranka nasprotnica vlade
JOŽE PETROVČIČ
Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo kmečka stranka velika nasprotnica nove vlade. Drnovška ni podpirala, ko je najavil kandidaturo za zamenjavo predsednika vlade, niti ni soglašala z imenovanjem nekaterih ministrov. Zdaj so se tem političnim vzrokom priključili še »ekonomski«. Kmetje in tiste politične stranke, na katere imajo kmetje vpliv, ostro nastopajo proti gospodarski politiki Drnovškove vlade.
Seveda se vsaka »agrarna politika« začne in konča pri cenah. In prav cene so tiste, ki so v teh dneh vrgle kmete na noge. Prenizko določena odkupna cena za pšenico, ki so jo v nekaterih krajih prav te dni že začeli žeti, je združila kmete v zahtevi, da je treba spremeniti vladno kmetijsko politiko. Najprej tako, da je treba na 17 in 18 tolarjev določeno odkupno ceno za kilogram slabše in boljše pšenice povišati na najmanj 23 tolarjev, nato pa postopoma zagotavljati kmetu enake odkupne cene, kot veljajo v Evropi, in ga zaščititi na trgu.
Sam boj za višje cene je povsem razumljiv, saj je sestavni del prizadevanja za boljši zaslužek. Vsaka vlada ga na določen način tolerira: če ne poviša odkupnih cen, pa zagotovi subvencije ali kako drugače pomaga, da kmetje ne bi začeli opuščati pridelovanja. Noben sistem ni dober, kar kažejo izkušnje iz zahodne Evrope, kjer se kljub velikim subvencijam kmetje kar naprej zbirajo pred to ali ono vladno palačo in v protest zapirajo ceste ali pa jezni puščajo svoje pridelke pred vladnimi vrati.
Na takšne proteste različne vlade reagirajo po svoje: tako kot jim velevajo njihova izhodišča za gospodarsko politiko, sami gospodarski načrti, polnost državne blagajne, velikost zalog kmetijskih pridelkov... Tako bo na zahteve kmečkih strank reagirala tudi Drnovškova vlada. Ker nima denarja v proračunu, odkupa ne bo subvencionirala; ker se boji inflacije, cen ne bo dvignila prav visoko, če jih sploh bo, kajti
vlada je preko dveh svojih ministrov že zavrnila zahteve po višji ceni, trdeč, da so njene odkupne cene celo višje kot v Evropi in da je zdajšnja odkupna cena (preračunana v marke) celo višja kot lanska. Po tej strani kmetje ne bodo imeli lahkega dela z vlado, saj imajo v vladi človeka (dr. Davorina Kračuna), ki se je s takimi cen-skimi primerjavami ukvarjal poklicno.
Bolj kot sam censki boj je značilno prizadevanje kmečkih organizacij za nekakšen poseben status, ki se zrcali v zahtevi, da bi morali kmeta varovati na domačem trgu pred tujimi vplivi. Ali natančneje rečeno: pred tujimi tekmeci. Povsem jasno je namreč videti, da bi kmečke organizacije rade dosegle visoko carinsko zaščito svojih pridelkov. Argument imajo v bistvu en sam: kmet je bil štirideset let zapostavljen in je izgubil stik s svetovnimi gospodarskimi gibanji, saj mu niso dopustili niti, da bi imel toliko obdelovalne zemlje, kolikor jo je še donosno obdelovati. Zdaj ga ni mogoče spustiti v tržno tekmo s tujimi pridelovalci, ki so poleg tega na razne načine podpirani od države, saj bi ga takšna tekma zelo hitro uničila.
V takih argumentih je precej resnice, vendar pa v njih ni prav nobene - rešitve. Če bo kmet preveč zavarovan pred tujimi tekmeci, se mu bo godilo skoraj povsem enako kot prej. V zaprtem gospodarstvu ne bo nikoli napredoval in ne bo nikoli sposoben tekmovati s tujimi pridelovalci. Nikoli ne bo postal pridelovalec za trg, ampak neprestano breme za državo. Kar naprej se mu bo dogajalo to, kar se zdaj dogaja pri mleku in mlečnih izdelkih. Ker so kmetje dosegli sorazmerno ugodne odkupne cene za mleko in ker ni tuje konkurence, saj je carinska zaščita visoka, je postalo mleko predrago za porabnika. Zaloge se povečujejo tako hitro, da jih nihče več ne zmore vzdrževati in ker je prodaja majhna, izvoza zaradi previsokih cen pa skorajda ni, so na najslabšem spet - kmetje.
V Kopru in Vidmu rojstvo novih mešanih podjetij
KOPER - Včeraj je bil pomem-. n dan za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Ju-hjsko krajino. V prostorih Medobčinske gospodarske zbornice v ^°pru so slovesno podpisali spora-Zum o ustanovitvi nove mešane tr-9°y?ke družbe med Sočo Koper in Podjetjem Cooperative operaie iz , rfa. Po pozdravnih nagovorih ne-Katerih predstavnikov krajevnih
Prispevek lige
ŠPETER — Nadaljuje se uspehom denarna nabirka, sta jo sprožili videmski Po raj inski odbor SKGZ in Zve Movencev iz videmske pokr Pne za nakup dvojezičnih t uel, ki so jih neznanci pošk dovali v skladišču Občil bpeter.
Več kot dvesto posamezr kov je doslej pristopilo k a ciji> kar predstavlja velik u
vidikaredVSem S P°litične!
Za nekakšno presenečen Pa je poskrbela videmsl sekcija Severne lige (Lei
Skr-v' •W je sPreiela P°z KGZ in ZSVP in prispeva
vsoto za nakup novih dvoj žičnih smerokazov. (R. P.)
oblasti je dolgoletno dejavnost tržaškega podjetja orisal številnim prisotnim predsednik Coop Olinto Parma, ki je hkrati obrazložil tudi vsebino in perspektive nove družbe »Soča & Coop«. O pomenu sporazuma zlasti v sedanjem političnem trenutku je spregovoril tudi ravnatelj Soče Milan Vatovec.
Podoben sporazum o gospodarskem sodelovanju so včeraj podpisali tudi na sedežu Združenja videmskih industrijcev. V tem primeru gre za joint venture za komercializacijo železarskih proizvodov med Gruppo Cividale, ki šteje 1200 uslužbencev, in Železarno Ravne, v kateri je zaposlenih 4.500 delavcev in ki je v letu 1991 izvozila za 120 milijard lir proizvoda. Novi mešani družbi bo ime »Safex« in bo imela sedež v Gorici. Njen predsednik bo glavni direktor Železarne Ravne Andrej Kokalj. Izhodiščni družbeni kapital te nove joint venture znaša 200 milijonov lir, računajo pa, da ga bodo kmalu povečali. Po včerajšnjem podpisu sporazuma sta obe strani izrazili zadovoljstvo nad dogodkom, ki ga navdihujeta želja po konkretnem sodelovanju in filozofija Alpe-Jadrana. Interes obeh partnerjev je dvig proizvodnje ob zmanjševanju stroškov in plasiranje proizvodov zlasti na tržiščih vzhodne Evrope.
Nadaljuje se sindikalni protest ribičev ob slovenski obali
Riba tudi tokrat smrdi pri glavi
PIRAN — Riba smrdi pri glavi, zato bomo stavko organizirali pred slovensko skupščino, v petek, 17. julija, in takrat, od 7. do 16. ure zaprli promet v bližini skupščinske stavbe. To je povedal Zdravko Marenčič, predsednik stavkovnega odbora slovenskega morskega ribištva po včerajšnji seji tega odbora. Že ime stavkovnega odbora pove, da so se ribiči uspeli poenotiti in bosta stavko izpeljala sindikat obalnega združenja zasebnih poklicnih ribičev in sidnikat delavcev izolskega Delamarisa.
V stiski niso samo zasebni ribiči. Brez dela ostajajo tudi v Delamarisu. Gre za usodo panoge. Ribiči pa so slovenski vladi postavili več zahtev. Najprej jim mora še naprej (do dokončne razrešitve problemov) plačevati socialno in pokojninsko zavarovanje, dodatno zahtevajo minimalen - zajamčen osebni dohodek, vlada mora zagotoviti tudi ustrezno pomoč vsem tistim, ki nameravajo zapustiti ribištvo. V najkrajšem času mora izdelati ustrezen sanacijski program za ribiško predelovalno industrijo, kakor tudi čimprej pripraviti nov, ali spremenjen zakon o morskem ribištvu. (Zdavnaj je že jasno, da so se razmere povsem spremenile). Pri oblikovanju novega zakona morajo sodelovati tudi predstavniki zasebnih ribičev in Delamarisa.
Ribiči, ki nameravajo zapustiti to dejavnost, pričakujejo pomoč pri prodaji bark in najrazličnejše druge oblike finančne pomoči. Z dosedanjimi predlogi reševanja morskega ribištva niso zadovoljni. Možnosti, da bi se preusmerili v ribogojstvo in školjkarstvo, so majhne. Najprej zato, ker je morska njiva v veliki meri že zasedena, naložbe v mari-kulturo so visoke, traja precej časa, preden začne prihajati zaslužek, tveganje je veliko. Nekateri zasebniki so sicer poizkušali loviti plave ribe (namesto belih), vendar jim jih potem ni hotel nihče odkupiti. Predlog, da bi se zasebniki zaposlili v Delamarisu, pa je povsem nesprejemljiv, saj ima Delamaris še svojih delavcev preveč (sto jih je od 650 na čakanju) in jih nameravajo odpuščati. Delamaris je v stiski delno zato, ker je izvoznik in zaradi precenjenega tolarja s ceno na tujem trgu ne pokrije niti stroškov, hkrati pa jih s trga odrivajo hrvaški predelovalci, ki prodajajo ribje konzerve po dum-pinških cenah. (Iz Rovinja so prišle ribje konzerve po 29 tolarjev, toliko stanejo izolske predelovalce samo pločevinke, brez olja in rib v njih). Hkrati so hrvaški ribiči pritisnili na slovenski trg tudi s cenejšimi svežimi ribami, to pa bo še toliko očitneje jeseni, ko se bo začela ribiška sezona. V stavkovnem odboru so zato postavili tudi zahtevo po zaščiti slovenskega trga pred prepoceni hr-
vaškimi ribami. Predstavniki sindikata iz Delamarisa so na tiskovni konferenci v Piranu izrazili bojazen, da vse to pomeni začetek konca. Iz združenja zasebnih poklicnih ribičev pa so opozorili na vrsto nepravilnosti pri dodeljevanju nepovratnih sredstev za razvoj marikulture. Nedavno so v piranski občini objavili razpis, s pomočjo katerega naj bi razdelili nekaj denarja tistim ri-bogojcem in školjkarjem, ki že imajo parcele v morju. To pa pomeni, da so brezposelni ribiči, ki še nimajo parcel na morju, vnaprej izključeni, da bi pridobili tovrstno pomoč za razvoj marikulture. Bori$ šuligoj
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA
ZVEZA
obvešča člane Glavnega odbora SKGZ, da bo seja v
ponedeljek, 13. julija 1992, ob 19.30
v Domu Alberta Sirka v Križu
z naslednjim dnevnim redom:
—	izvolitev predsednika Glavnega odbora,
—	predsednikovo poročilo,
—	predstavitev kandidatov za Izvršni odbor,
—	razprava,
—	izvolitev Izvršnega odbora,
—	razno.
V torek dopoldne začetek razprave v deželni skupščini
V pričakovanju občinske seje dne 20. julija
Volilna zakonodaja: SSk grozi z izstopom iz deželne koalicije
»Afera« Pahor: Ravalli sprejel umik vseh tožb
Če bo deželni svet odobril volilni zakon na osnovi predloga pristojne svetovalske komisije, bo stranka Slovenske skupnosti takoj izstopila iz deželne politične večine. »Kako bi lahko še dalje sodelovali s strankami, ki nas hočejo izključiti iz deželnega sveta«, sta na včerajšnji tiskovni konferenci dejala deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni poslanec SSk Bojan Brezigar, podobna stališča pa prihajajo tudi iz vrst liberalcev in zelenih s simbolom marjetice. Če bi prevladal predlog komisije bi tudi ti dve stranki -skupno s SSk, socialdemokrati in Furlanskim gibanjem- izginili iz deželne skupščine. Osnutek novega volilnega zakona določa, da mora stranka za izvolitev deželnih svetovalcev vsaj v enem volilnem okrožju dobiti polni kvocient (v Trstu pomeni to približno 13 tisoč glasov) in istočasno zbrati na deželni ravni najmanj 20 tisoč glasov.
Jevnikar je rekel, da bi tak volilni zakon (razprava v deželnem svetu se bo začela v torek) prizadel izključno manjše stranke in seveda tudi SSk, ki je s svojim predstavnikom zastopana v skupščini vse od leta 1964. SSk je že pred časom predlagala, naj bi Dežela v svojo volilno zakonodajo vnesla jamstva za izvolitev slovenskih predstavnikov, prevladalo
pa je mnenje, da je za to nujno potreben ustavni zakon, medtem ko je Jevnikar prepričan, da bi to sodilo med pristojnosti Dežele na osnovi posebnega statuta. Komisija je zavrnila vse predloge SSk, tudi tiste o tako imenovanih volilnih povezavah. Brezigar pa bo med razpravo znova predložil popravek, po katerem bi imela slovenska stranka dostop do volilnih ostankov tudi brez dosege polnega volilnega kvocienta.
Voditelji SSk so mnenja, da v tem-primeru ne gre za volilno reformo, a pravzaprav za enostavno protireformo, s katero bi velike stranke samo utrdile dosedanjo oblast. Brezigar je še rekel, da bi se naša Dežela v primeru odobritve takega zakona opredelila v nasprotju s tem, kar si utira pot drugod po Evropi, kjer se krepi občutljivost za varstvo manjšin in za njihovo jamčeno navzočnost v parlamentih in v regionalnih skupščinah. To pravico je italijanski in madžarski manjšini npr. zagotovila Slovenija, ki jo lahko imamo, za zgled pravičnega reševanja teh vprašanj. O tem kako zajamčiti narodnim manjšinam parlamentarno zastopstvo pa v teh dneh razmišljajo tudi v sosednji Avstriji. Prizadevanja SSk so doslej že naletela na vrsto podpor v
Italiji in tudi v tujini. Poslanec Južnotirolske ljudske stranke Ebner je s tem v zvezi posegel pri ministrskem predsedniku Amatu, poslanec Union Valdotaine Caveri pa je uradno posredoval pri predsedniku deželnega odbora Turel-lu. Narodni svet koroških Slovencev je s tem v zvezi poslal protestno pismo italijanskemu generalnemu konzulu v Celovcu.
Deželni svet se bo -kot rečeno-z volilnim zakonom začel ukvarjati v torek, ko bo na sporedu splošna razprava, do glasovanja pa bi moralo priti v četrtek. Pogojnik je obvezen, saj obstaja tudi možnost, da se bo vse skupaj začelo in istočasno takoj končalo. Zanimivo je vsekakor, da je volilni zakon čez noč ostal brez pravih zagovornikov in da tudi tisti, ki so ga do včeraj branili, se sedaj izmikajo. Poročevalec zakona je socialist Lepre, demokristjani so že dali vedeti, da se ne prepoznavajo v njegovih stališč, tudi sami pa se ne morejo zediniti o vsebini tega osnutka. SSk, liberalci in zeleni, kot vidimo, grozijo z izstopom iz večine, zato ne gre izključiti tudi krize deželnega odbora. Torkova razprava v deželnem svetu se torej obeta polemična in še kar vro-
ča'	S. T.
Demokratična zveza zagovarja javnost pogajanj o upravah
Javni upravitelji naj stopijo na ulico in naj pred ljudmi odkrito spregovorijo o novih krajevnih upravah in predvsem o njunih programih. Predlog sta iznesli svetovalski skupini »Demokratične zveze Trst za Evropo« na Pokrajini in Občini Trst, ki vabita novoizvoljene svetovalce in seveda javnost, da se udeležijo »odprtih pogajanj« o najbolj perečih tržaških vprašanjih. Prvo srečanje pred županstvom na Trgu Unita bo na sporedu v sredo, 15. 7. med 18. in 20. uro in bo posvečeno gospodarski krizi, ki pesti krajevno industrijo. Naslednja srečanja bodo na-menjana manjšinskim pravicam in sožitju, vlogi občinske in pokrajinske uprave ter socialnim problemom.
Načelnika svetovalskih skupin Roberto Treu in Nives Košuta sta na predstavitvi teh pobud izrazila veliko zaskrbljenost nad splošnim razpoloženjem, ki vlada v Trstu ter nad naraščajočim nezaupanjem ljudi v javne ustanove in v javne upravitelje.
Ogromna grška potniška ladja bo danes zapustila tržaško pristanišče
Venizelos vabi na križarjenje po Jadranu
Ce se kdo ni še odločil kje in kako bi preživel letošnje počitnice, lahko od danes dalje razpolaga še z dodatno možnostjo, in sicer s križarjenjem po Jadranskem morju iz Trsta preko Ancone, otoka Krfa in Igoumenitse do Patrasa na krovu ene izmed največjih in najsodobnejših potniških ladij v Sredozemlju, E. Venizelos. Ladja bo do konca oktobra odpotovala iz Trsta vsako soboto ob 13.30. Ustavila se bo v Anconi (v soboto ob 19.30) in Igou-menitsi (v nedeljo ob 20. uri) ter prispela na Krf v nedeljo ob 22. uri. Križarjenje se bo nato zaključilo naslednje jutro ob 7. uri v Patrasu. Cena mini—križarjenja se suče od 66.000 lir (cena vozovnice za eno osebo v nizki sezoni) do 312.000 lir .(luksuzna dvoposteljna soba v visoki sezoni). Za prevoz lastnega avtomobila pa je treba odšteti okrog 150 tisoč lir.
Potniška ladja E. Venizelos, last grške brodarske družbe Anek Lines, lahko sprejme okrog 3 tisoč potnikov in preko tisoč vozil ter nudi raznovrstne storitve: restavracije, diskoteke, casino, bazen, ipd. Dolga je 176, široka pa 29 metrov.
Z namenom, da bi ob priliki otvoritvene vožnje ovrednotil naše mesto, je Konzorcij Trieste Centro pripravil brošuro, ki jo bo vsak potnik prejel skupno z vozovnico in vsebuje seznam trgovin, hotelov in restavracij, ki bodo potnikom E. Venizelosa nudile posebne znižane cene in popuste ob njihovem morebitnem postanku v Trstu. Z vozovnico si bodo lahko brezplačno ogledali Muzej Revoltella, ob nakupu vstopnice za Mednarodni festival operete bodo deležni 20-odstotnega popusta, v primeru okvare na prevoznem sredstvu pa se bodo lahko poslužili brezplačne cestne pomoči in drugih posebnih uslug. Konzorcij je ob otvoritveni vožnji nameraval poskrbeti tudi za posebno avtobusno povezavo pristanišča s trgom Goldoni in železniško postajo, a je moral svoj načrt za letos opustiti zaradi birokratskih zavlačevanj.
Grška potniška ladja F. Venizelos na tržaškem nabrežju. Včeraj popoldne jo je obiskalo na stotine radovednih Tržačanov, zvečer pa je bil na njej sprejem za tukajšnje predstavnike upravno-političnega in gospodarskega življenja	(Foto Magajna)
Komisar Občine Trst Ravalli je končno podpisal listino, s katero uprava formalno sprejema umik tožb, ki jih je svoj čas proti njej vložil občinski svetovalec Samo Pahor. S to svojo potezo je komisar dejansko zadostil zahtevi občinskega sveta, ki na svoji prvi seji -kot znano- ni potrdil izvolitve predstavnika SSk, kar bi moral narediti na prihodnji seji, ki bo 20. julija. Pred tem mora Pahor vsekakor izpolniti še nekatere birokratske obveze. Ravalli je torej držal besedo in se ravnal v skladu z zakonom, treba pa je povedati, da so še na delu sile, ki za kulisami rovarijo proti potrditvi Pahorjeve izvolitve.
Načelnik Demokratične zveze Treu je na včerajšnji seji načelnikov skupin zahteval, naj se da možnost slovenskim svetovalcem, da na prihodnji seji lahko vsaj pozdravijo v materinem jeziku. Demokristjan Rinaldi, ki bo v svojstvu starejšega svetovalca vodil tudi prihodnje zasedanje, pa se je izmikal točnemu odgovoru, tako da o tem ni padla nobena odločitev.
Ghersina (Zelena lista smejočega se sonca) je predlagal načelnikom skupin, naj skupno obsodijo nedavni fizični napad na Pahorja s tem, da izglasujejo solidarnostno resolucijo. Nekateri načelniki so bili za to, večina pa je bila proti ali pa se sploh ni izrekla. O tem bo najbrž tekla beseda na seji 20. julija. Treu je tudi zahteval obsodbo glasne farse, ki so jo na prvi seji uprizorili fašisti v trenutku, ko je Pahor spregovoril v slovenščini. Tudi o tem ni padla nobena odločitev, Rinaldi je samo pilatovsko povedal, da ni mogel proti Menil in somišljenikom ukreniti ničesar, češ da ni za to pristojen. Mi pa mislimo, da nadzorstvo nad mirnim potekom sej sodi prav v pristojnosti predsedujočega.
Tržaški občinski svet se bo torej -kot rečeno- sestal v ponedeljek, 20. julija. Poleg formalne potrditve izvolitve Sama Pahorja bo imel na dnevnem redu izvolitev župana in novega odbora. Na osnovi reforme krajevnih uprav (zakona št. 142) mora morebitna večinska koalicija predložiti skupščini svoj program, ime župana ter novih upraviteljev. Pogajanja med strankami za oblikovanje občinskega in pokrajinskega odbora pa se sploh še niso začela. Rok za izvolitev občinskega odbora nepreklicno zapade 19. avgusta.
VZPI-ANPI	Tržaški partizanski pevski zbor
Pinko Tomažič
organizirata
v Bazovici 11., 12. in 13. julija 1992
PARTIZANSKI SHOD
posvečen 100-letnici rojstva tov. Tita in 20-letnici dejavnosti TPPZ Pinko Tomažič.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, 12. julija, ob 18. uri. Slavnostna govornika bosta Mitja Ribičič in Tino Casali - podpredsednik VZPI-ANPI.
V kulturnem programu bosta nastopila TPPZ Pinko Tomažič in godba na pihala Viktor Parma.
Vsak večer bosta zabavala ansambla Furlan in Taims Adria kvintet. - Delovali bodo dobro založeni kioski.
OBČINA REPENTABOR
vabi na
00. RAZSTAVO TERANA IN POKUŠNJO DOMAČIH DELIH VIN
11. in 12. julija 1992
Danes, 11. julija, ob 18.30 otvoritev vinske razstave, nagrajevanje najboljših razstavljenih vin, odprtje kioskov na Mouzarju; od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Lojze Furlan.
Jutri, 12. julija, ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji Balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom Občine; ob 9. uri ex tempore za otroke iz vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino; ob 17. uri odprtje kioskov;
ob 18. uri nastop Tržaške folklorne skupine Stu ledi; od 20. do 0.30 ples z ansamblom Venera.
Res rekorden obisk Carsiane
Zanimanje za botanični vrt Car-siana v Zgoniku doživlja pravi razcvet, saj je število obiskovalcev v mesecu maju skoraj doseglo število tri tisoč. V istem obdobju lani je vrt obiskalo nekaj več kot dva tisoč oseb. Na osnovi spodbudnih podatkov napoved, da bo skupno število obiskovalcev ob koncu sezone krepko preseglo lanski višek sedem tisočih oseb, ne zgleda iz trte zvita.
Ustanoviteljem Carsiane je gotovo v zadoščenje uspešnost njihove začetne izbire, da se ne bodo omejili le na zasledovanje strogo znanstvenih in ohranjevalnih ciljev, temveč da bodo obiskovalcem skušali privzgojiti skrb za varstvo okolja.
V zgoniškem botaničnem vrtu bomo zaman iskali bujno eksotično rastlinje, ker so se ustanovitelji načrtno izognili veličastnosti in izjemnosti ostalih botaničnih gred. Nekako v protitoku Carsiana ponosno razkazuje izvirno kraško floro, ki se v teku poletnih mesecev bohoti v vseh svojih odtenkih in prirojeni preprosti slikovitosti.
Carsiana je odprta od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 18. ure. Poskrbljeno je tudi za voden ogled vrta, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.30 ter ob 15. in 16. uri.
___________pismo uredništvu___________
Zakaj smo izstopili iz CGIL
Spoštovano uredništvo PD V pojasnilo članku, ki ste ga objavili dne 10. t.m. v Vašem dnevniku, Vas naprošamo, da v celoti objavite pričujoče pismo uslužbencev devinsko-nabrežinske občine vpisanih v CGIL, ki so podali ostavko.
P.n. Pokrajinski odbor CGIL za javni sektor Trst
Spodaj navedeni občinski uslužbenci Občine Devin Nabrežina, vpisani v CGIL, podajajo takojšnjo ostavko iz tega sindikata zaradi naslednjih razlogov:
Iz tiska smo izvedeli, da je prišlo s strani sindikata CGIL do vsiljevanj v zvezi s sprejetjem nekaterih sklepov, o katerih bi moral občinski svet razpravljati 26. junija 1992 ter jih formalno odobriti na isti seji. Na zahtevo CGIL je župan umaknil navedene sklepe z dnevnega reda in jih preložil na poznejši datum. In kljub temu je poteklo skoraj deset dni, preden bi se o dogodku obvestilo vpisane v CGIL občine Devin Nabrežina, čeprav je bila sosledica dogodkov kar jasna in lahko obrazložljiva.
Sindikalna predstavnika Občine Pascolini in Maiano sta v teku pogajanj 29. maja t.l. sprejela dogovor o izvršitvi nekaterih določil delovne pogodbe. Pokrajinski taj-
nik za javni sektor tržaškega kom-prenzorija CGIL, Adriano Sinco-vich, je med pogajanji 25. junija, to je skoraj mesec po podpisu, umaknil navedeni sklep z opravičilom, da sta se delegata zmotila.
Tudi če bi bilo to res, je pokrajinski tajnik, s svojim vedenjem dejansko zatajil dejavnost in preklical polnomočja dveh redno izvoljenih sindikalnih predstavnikov, kar je že samo po sebi zelo hudo dejanje ter še enkrat dokazal, da noče konfrontacije z vpisanimi, ampak da hoče samo izkoristiti pooblastila, ki izhajajo iz vpisa v sindikat.
Podpisani se s takim načinom ravnanja ne strinjajo in umaknejo svoja pooblastila, kot izhaja iz ostavke.
Pina Pau, Giorgio Lassig, Katja Skerk, Paolo Antonič, Irene Godnič, Nadja Legiša, Liliana Baldo, Damiana Bressani, Marina Cimadori, Franca Kovačič, Adelina Seraval, Rada SubanL Anica Guštin, Luciana Oliosi Piccotin, Liviana Radoicovich, Franca Skerk, Valerija Zidarich roj. Vodopivec, Maria Crevatin por. Druscovich, Jolanda Ražman Peric.
Na protestnem sindikalnem shodu bo govoril Ottaviano Del Turco
V sredo štmurna stavka v industriji v obrambo tržaškega gospodarstva
Številna udeležba na javnem sestanku v Dolini
Po daljšem soočanju še odprta vprašanja
V sredo, 15. julija, se bodo tržaški industrijski obrati ustavili za štiri ure zaradi splošne stavke, ki jo je v industrijskem sektorju oklicala sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL. Sindikati hočejo s protestom opozoriti na vedno bolj nevzdržen položaj v tržaški industriji. »To ni akcija solidarnosti za zaposlene enega ali drugega podjetja, ki se tačas nahaja v globoki krizi, pač pa akcija za rešitev celotnega tržaškega gospodarstva,« je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci opozoril predstavnik CGIL Riccar-do Devescovi. V dokumentu, ki so ga sindikati predložili ob napovedi splošne stavke v industriji, so omenjena podjetja in obrati na gospodarskem prepihu. Poleg škedenjske železarne, ki se te dni krčevito bori za nadaljnji obstoj, so na tem žalostnem seznamu še Ladjedelnica sv. Marka, Tovarna velikih motorjev pri Dolini, žaveljska Monteshell in štivanska papirnica Cartimavo.
Dokument sindikatov je pravi alarmni zvonec za tržaško gospodarstvo nasploh in industrijo še posebej. Tržaška gospodarska struktura je bila v zadnjih letih priča pravcati deindustrijalizaciji, in to še posebej na javnem področju. V desetih letih se je število vseh zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 10 odstotkov; v industriji je ta padec dosegel kar 32,6 odstotka. V industriji dela sedaj na Tržaškem le 19 odstotkov vseh zaposlenih, medtem ko jih je bilo leta 1981 več kot 26 odstotkov.
Kriza tržaškega gospodarstva je le odsev vsedržavne krize; v zadnjih štirih mesecih je v Italiji izgubilo delovno mesto kar 60.000 kovinarjev! Tu pri nas pa je ta kriza prav zaradi omejenih možnosti še toliko bolj občutena in grozeča. Sam deželni odbornik za industrijo Saro je v tej zvezi po besedah Devesco-vija zatrdil, da smo »pred stečajem deželne industrijske politike.«
Sindikati hočejo s sredino splošno stavko v industriji spreobrniti ta negativni gospodarski trend. Njihov osnovni cilj je dosega sporazumov za resanacijo objektov v krizi in ponovna industrijalizacija tržaškega območja. Po mnenju predstavnice UIL Adele Pino to ne bo lahko, ker je industrijska kriza zajela že vso deželo. Vsekakor pa je treba kaj storiti, sicer bodo seznami delavcev v takoimenovani mobilnosti iz dneva v dan daljši. Po njenem mnenju bi lahko poiskali rešitev v novem načinu upravljanja podjetij z državno soudeležbo, da bi le-ta postala konkurenčna, in v prilivu svežega kapitala. Kar se slednjega tiče pa predvidevanja niso prav nič rožnata: številni podjetniki sedaj investirajo v Sloveniji in v drugih vzhodnih državah, kjer jim cenejša delovna sila omogoča osvajanje tržišča s konkurenčnimi cenami.
Zaposleni v industrijskem sektorju bodo v sredo stavkali štiri ure, od 8. do 12. ure; delavci drugih delovnih izmen se bodo vzdržali dela zadnje štiri ure vsake izmene. Zaposleni v gradbeništvu bodo stavkali 8 ur. Stavke se bodo udeležili tudi delavci občinskega podjetja ACEGA in družbe ENEL, tovarne Manifattura tabacchi, zaposleni v papirnicah, v tekstilnem sektorju, v kemijskem sektorju. Ta dan bodo stavkali 4 ure tudi zaposleni v trgovini, ki se bodo pridružili delavskemu sprevodu po mestnih ulicah (od Trga Unita do Ul. Roma, Ul. Carducci, Trga Goldoni, Korza Italija do Borznega trga). Zaključnega shoda se bo po napovedih udeležil Ottaviano Del Turco.
Sindikalna federacija se je obenem odločila še za drugo akcijo. V ponedeljek dopoldne ob 10. uri je na sedež CRAL tovarne Manifattura tabacchi povabila tržaške parlamentarce in politike, da bi tudi njim iznesla svoje predloge in zahteve.
Po osmih letih - kot je ugotovil eden od prisotnih vaščanov - so se predsinočnjim občinski upravitelji spet srečali s prebivalci Doline in Krogelj. Pravzaprav bi četrtkov javni sestanek lahko označili kot nekakšen uvod v bodoče soočanje med krajevno upravo in Dolinča-ni: sicer so župan in odborniki posredovali številnim udeležencem vrsto informacij, prav tako so vaščani izrazili nekatera mnenja.
Mnoga vprašanja pa so še odprta. Okrog polnoči se je torej razprava zaključila z obvezo, da se v kratkem vaščani spet srečajo. Odločiti se bodo morali o namembnosti prostorov v stavbi stare občine, ki bodo po preselitvi poštnih uradov v novi sedež prosti. Na dlani pa sta še dve vprašanji: v prvi vrsti je namen podjetja za upravljanje čezalpskega naftovoda SIOT, da v neposredni bližini postavi še dva večja rezervoarja. Ob tem se pojavlja še načrt skupnosti San Martino al Čampo, da na Dolgi kroni ustanovi terapevtsko središče za rehabilitacijo mladih ljudi, ki se želijo otresti odvisnosti od mamil.
Že v uvodnem poročilu je dolinski župan Pečenik predstavil nekatera občinska javna dela, ki sicer pobliže zadevajo vas. S konvencijo, ki jo je Občina Dolina
Mamila so bila zakrita pod turškim tovornjakom, ki je prišel v Trst s trajektom
Zaplenili nad 48 kilogramov heroina
Nad 48 kilogramov heroina tipa »brown sugar« v vrednosti 50 milijard lir - to je dragocen tovor, ki ga je zakrival turški tovornjak ob prihodu v tržaško pristanišče na trajektu K. Doran Isim, vendar pa so finančni stražniki po podrobnejšem pregledu našli vseh 93 hlebčkov mamila. Potek in rezultate zadnje uspešne operacije so finančni stražniki predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci (foto Magajna), na kateri so še Posebej naglasili uspešnost zavzemanj, s katerimi skušajo preprečiti. da bi mamila z vzhoda prihaja-
v osrčje Evrope. Zaradi vojnih dogodkov na ozemlju bivše Jugoslavije je namreč dobava droge morala ubrati »morsko pot« in pri tem je Trst skoraj »naravni« pristan: v zadnjem letu se je kontrola vseh tovornjakov, ki prihajajo v naše mesto s trajekti, še zlasti turškimi, zelo poostrila, kar je tudi Privedlo do zavidljivih uspehov finančnih stražnikov in zaplembe ogromne količine raznih mamil, ki s° bila namenjena pretežno na evropsko tržišče.
V okvir poostrenega nadzora finančnih stražnikov nad tovorom, ki prihaja v naše pristanišče iz
Turčije, sodi tudi zadnje odkritje večje količine mamil. Trajekt K. Doran Isim je priplul v Trst 4. julija in pripeljal približno 140 tovornjakov, med katerimi je bil tudi TIR z registrsko tablico 06 ETH 52/53, ki ga je upravljal 40-letni turški državljan Karaca Bayram. Tovornjak, ki se je vkrcal v Izmi-ru, je prepeljeval bombažna vlakna, ki bi jih voznik moral dostaviti v Veroni. Že po prvem pregledu pa je bilo finančnim stražnikom
vozilo videti sumljivo zaradi izredno velikega rezervoarja za gorivo. Po večkratnih meritvah in izračunavanjih količine nafte, ki naj bi bila v rezervoarju, so se stražniki odločili za natančnejši pregled. Ugotovili so, da je imel rezervoar dvojno dno, v njem pa je bilo zakritih nad 48 kilogramov nadvse dragocenega in smrtonosnega heroina.
Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, je bilo skrivališče skrbno pripravljeno, saj je
»odpošiljatelj« droge svojo blago skušal zelo varno spraviti in zakriti pred očmi postave: pod pravi rezervoar so namreč namestili metalno ploščo, s čimer so pridobili nekakšen predal, v katerega so namestili 93 hlebčkov heroina. Po odkritju so stražniki mamilo zasegli, tovornjak zaplenili, voznika pa aretirali. Po uspešnem prvem delu akcije pa je veliko bolj vprašljivo, če bodo agenti lahko prišli do zvez, ki so pričakovale pošiljko heroina in pa do odpoši-ljateljev.
Podatkov o tem delu operacije finančni stražniki novinarjem niso posredovali, pač pa so podčrtali, da so agenti tržaške skupine v zadnjih dveh mesecih zasegli 120 kilogramov droge, v 11 pa 364 kilogramov heroina. To pa nedvomno pomeni, da se je mednarodna mreža prekupčevalcev mamil odločila za »morsko pot«, preko katere naj bi dragoceni tovor prihajal na srednjeevropsko tržišče. Zadnji uspehi finančnih stražnikov pa ob učinkovitosti pregledov pričajo, da se zaenkrat »trgovci s smrtjo« ne nameravajo odpovedati tej možnosti, pa čeprav je za njih precej tvegana.
pred približno mesecem dni podpisala s podjetem ACEGA, se nadaljuje uresničevanje načrta za metanizacijo občinskega območja. Tako bo metanovod - po Domju in Lakotišču, sedaj še Ricmanjah in Logu - dosegel tudi Dolino in bližnje Kroglje. Občinska uprava bo v kratkem poskrbela za zbiranje bodočih uporabnikov metano-voda, načrt pa naj bi uresničili v teku treh let. Kratkoročne} ši so rezultati o priključitvi dolinskega, boljunskega in borštanskega grezničnega omrežja na novo čistilno napravo. Velika finančna sredsta bodo potrebna tudi za razširitev dolinskega pokopališča, ki postaja že pretesno. Žal bo občinska uprava prisiljena z razlaščanjem seči po bližnjih parcelah: določila KZE so pri tem zelo stroga in ne dopuščajo »prilagojenih« odločitev. Pomemben dosežek za vas bo tudi usposobitev osrednje cevi vodovodnega omrežja, v katerega uprava že dolgo časa vlaga denar za vzdrževanje. S tem naj bi bila normalna dobava vode zagotovljena tudi v sušnih obdobjih.
Poglavje zase je selitev poštnega urada v nove prostore: pri tem se Občina Dolina posebej zavzema, da bi bila nova pošta opremljena z dvojezičnimi napisi, in to ne samo v notranjosti, v duhu spoštovanja občinskega statuta.
DAMIANA OTA
»Dvojni« boni
Naslednjo leto bodo Tržačani lahko dobili bencinske bone za nakup goriva po znižani ceni tudi za tako imenovani drugi družinski avtomobil. Vendar pa v tem primeru ne bo smela biti lastnica obeh vozil ista oseba.
t
Po dolgi bolezni je v Gospodu zaspal naš predragi
dr. Franc Mljač
Žalostno vest sporočajo žena Rezi, hčerki Mojca in Ivana z družinama, sin Janez, mama Angela, teta Julka in ostalo sorodstvo.
Uro in dan pogreba bomo sporočili naknadno.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 11. julija 1992
Zbogom
FRANCELJ dragi, dobri prijatelj.
Drago in Mira
Na miljskem gledališkem festivalu tudi o vplivu informacije na otroka
,. Letošnji mladinski gledališki festival v Mijah je že na prvi pogled skromnejši kot prejšnja leta, saj je veliko krajši in tudi prireditev Je manj. Res so odpadle sicer odvečne pobude, izgubilo pa se je tudi vzdušje sodelovanja tu-ajšnjega občinstva in otrok. S tem je izginila s ed o prisotnosti Slovencev v tržaški pokraji-1 ,ln tudi o mladinskem delovanju onstran 1 56' Skratka, to je festival, kakršnega bi si anko pričakovali v italijanskem mestu daleč ®d državnih meja. Res je, da mislijo organiza-orji v bodoče festival osredotočiti skoraj iz-jučno na delovanje italijanskih mladinskih gledališč, pa vendarle...
Poleg predstav in predstavic so prireditelji ™li v včerajšnji dopoldanski spored roglo mizo na temo »Otroci in informirale«. Pod vodstvom psihopedagoga in izve-n^a za mladinsko gledališče Giorgia Teste strokovnjaki z različnih zornih kotov osvet-otr®*ko doživljanje različih informacij. Pe-Marco Dallari je opozoril na nevarnost, 1 °tr°kom nudili le formalne, a ideološko znamovane informacije, ki jih ne bi prav vHUme1, mecltem ko jih je treba predvsem mjucit1 v vsakdanje življenje. Didaktični rav-
stv VIaUr° Sbordoni se je zaustavil na dej-u, da morajo dandanes učitelji stalno potr-
jevati svoj ugled, ker jim otroci avtoritete ne priznavajo samodejno. Pediater Franco Pani-zon je izhajal predvsem iz zdravniške izkušnje in poudaril pomebnost informacij, ki jih dajemo otroku z vedenjem, in ugotovil, da si otrok z informacijami gradi osebno etiko za bodočnost. Jezikoslovka Alda Cortese se je posvetila predvsem vprašanju, kako morajo biti napisani za otroke lahko doumljivi članki, in predstavila kot primer mesečnik Due parole, ki ga izdaja rimska univerza pod znanstvenim vodstvom prof. Tullia De Maura.
Okrogle mize sta se udeležila tudi glavni urednik televizijskega dnevnika RAl 3 Sandro Curzi in časnikar Fabio Cortese. Predstavila sta poskusni otroški vestnik, ki je bil na sporedu enkrat tedensko v juniju. Pobudo namerava tretja mreža ponoviti v septembru.
Danes ob 10. uri bo VViller Bordon, glavni pobudnik Festivala, predstavil zasnovo za naslednja leta, delovne komisije o politično-kul-turnih, znanstvenih in umetniških vidikih predstav za otroke pa bodo podale sklepne ugotovitve. Ob 18. uri bo rimska Ruotalibera nastopila v Rdečih čeveljcih, tržaška La Con-trada bo nato predstavila Andersenovo Srebrni novčič, ob 21.30 pa bo predstava ameriškega klovna Janga Edvvardsa Classics. (bov)
Danes v Repnu začetek jubilejne razstave vin
Na prireditvenem prostoru v parku Mouzar v Repnu bodo danes ob 18.30 odprli jubilejno 30. razstavo terana in pokušnjo belih vin, ki jo prireja repentabr-ska občinska uprava ob sodelovanju s krajevnimi vinogradniki in društvi. Pri razstavi sodeluje deset kmetovalcev, ki se bodo predstavili z osmimi vzorci terana in petimi belega vina. Teran razstavljajo: Dušan Guštin, Alojz Milič, Emil Purič, Anamarija Škabar-Go-mizelj, Ivanka Škabar-Latino iz Repna, Lidija Gulič-Guštin, Alfonz Guštin in Milena Krt-Bizjak s Cola. Belo vino pa so prispevali: Dušan Guštin, Alojz Milič, Karlo Milič, Anamarija Škabar-Gomizelj in Irma Ška-bar-Purič, vsi iz Repna. Taka je bila izbira domačih vinogradnikov, ki so na predselekciji letos prvič sami opravili pokušnjo. Po preverjanju tipoloških značilnosti in higienske neoporečnosti prijavljenih vzorcev so izbrali vina, ki so primerna, da se izpostavijo v javnosti. Sinoči se je sestala strokovna komisija, ki je ocenila razstavljene primerke vinskega pridelka in zmagovalce bodo razglasili na današnji uradni otvoritvi v Kraški hiši v Repnu. Simbolični trak jubilejnega vinskega sejma bodo prerezali ob vokalni Zdravici Logaškega okteta, zvečer pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Organizatorji so postorili vse, da bi se obiskovalci kar najbolje počutili v prelepem naravnem okolju in računajo seveda, da jim bo tudi vreme naklonjeno.	R <,
Ob prezgodnji smrti dr. Franca Mljača se Slovenska skupnost klanja spominu dolgoletnega vidnega predstavnika ter prejemnika "odličja SSk". Težko preizkušenim svojcem izreka iskreno sožalje.
t
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi
Angel Lavriha
Pogreb bo danes, 11. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Angela, sin Ivan, hči Boži z družino, sestra Nada z družino, svakinja Marija in drugi sorodniki.
Dolina, 11. julija 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Pojasnilo o poletnem seminarju v Bovcu
Ker so se v zvezi s poletnim seminarjem v Bovcu od 23. do 29. avgusta pojavile nekatere nejasnosti, urad za slovenske srednje šole na Šolskem skrbništvu in pedagoški svetovalec prof. Dujc pojasnjujeta, da gre za tradicionalni poletni seminar v okviru kulturnih dogovorov na osnovi osimskih sporazumov in še prej Londonskega sporazuma. Lani je ta seminar odpadel zaradi znanih dogodkov v Sloveniji, letos pa ga ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije obnavlja.
Namenjen je učiteljem in profesorjem slovenskih šol v zamejstvu, tako stalnim kot letnim suplentom, in je brezplačen. Prošnje za udeležbo se sprejemajo do 20. julija.
gledališča
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretja predstava operete Richarda Rodgersa OKLAHOMA. Dirigent David Allen, režiser Jeffrey Dunn.
Ponovitev jutri ob 18. uri.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
SSG - Predstave na prostem
Slovensko stalno gledališče gostuje s komedijo Carla Goldonija PREBRISANA VDOVA danes, 11. t.m., v Zgoniku; v ponedeljek, 13. t. m., v Mavhinjah; v torek, 14. t.m., v Zabrežcu in v sredo, 15. t.m., v Dolini. Pričetek predstav je ob 21. uri.
FESTIVAL TEATRO RAGAZZI
MLADINSKO GLEDALIŠČE MILJE
Danes, 11. t. m., ob 18. uri bo v gledališču Verdi skupina RUOTALIBERA TEATRO iz Rima predstavila delo »Scarpet-te rosse«.
V	ul. Pancera bo ob 19. uri gledališče LA CONTRADA predstavilo Andersenovo pravljico »La monettina d argento«.
Na trgu Marconi bo ob 21.30 nastopil ameriški mimik JANG O EDVVARDS.
Ljudski dom
Naselje sv. Sergija
V	organizaciji skupine "Robin Hood Folk Country Club iz Trsta bodo od ponedeljka, 13. do srede, 15. t. m. od 20. do 23. ure na sporedu irski ljudski plesi, ki jih bo izvajala folklorna skupina ALL SET iz Belfasta.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Fine Ari Room - Ul. della Guardia 16 — je na ogled razstava slikarja Igorja STEPANČIČA.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-
ljanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem umiku.
Na sedežu Turistične ustanove v ul.
S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN. Razstava bo odprta do 30. t.m.
V	župnijskem središču v Cavalliccu (Videm) je do 14. t. m. odprta razstava UMETNOST TKANJA, na kateri je med drugimi prisotna s svojimi tapiserijami MAGDA TAVČAR.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu bodo danes, 11. t. m., v okviru Mit-telfesta, odprli razstavo tapiserij 'Poklon Moravske". Razstava bo odprta 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00.
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija.
Srednja šola Ivan Cankar obvešča, da poteka na šoli vpisovanje za tečaj »150 ur« za odrasle za šolsko leto 1992/93. Vpisovanje se zaključi 15. julija.
izleti
SPDT prireja jutri, 12. t. m., enodnevni avtobusni izlet na Koroško z vzponom na Konigstuhl v gorski skupini Nockberge. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ul-piano ob 5. uri in ob 5.20 s trga v Seslja-nu.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo izlet na Mašun v četrtek, 16. t. m. Odhod ob 9. uri s Trga Oberdan.
SKD SLAVEC RICMANJE-LOG
vabi na jubilejno
20. ŠAGRO NA ŽREBČEVEM
10., 11., 12. in 13. julija 1992
SPORED: danes, 11. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Krt; jutri, 12. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 kulturni program: nastopajo Godba na pihala Breg, dekliška gimnastična skupina Športnega združenja Bor, godba prostovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica, od 20.30 ples z ansamblom Krt; v ponedeljek, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Pomlad.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREDSTAVA NA PROSTEM
Danes, 11. t. m., ob 21. uri
ZGONIK - pod županstvom
koncerti
Festival operete
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo
na Trgu
Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidia-na Azzoparda izvajala Suppejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kernove, Gershvvinove skladbe.
LA SERA DEL Dl' Dl FESTA
VEČER PRAZNIČNEGA DNE
4. festival glasbe in gledališča na trgih starega mestnega središča
Jutri, 12. t. m., ob 21. uri na trgu S. Cipriano bo v organizaciji krožka Jacgu-es Maritain in pod pokroviteljstvom Občine Trst nastopala skupina NUOVO RI-CERCARE »Glasba v tavernah in palačah v dobi Krištofa Kolumba« ter gledališka skupina STUDIO 64 iz Rima »Omnibus - La morte beffarda raggiunge ognuno«.
V	primeru slabega vremena bodo predstave v dvorani Don Sturzo v ul. don Sturzo 4 (trg Rosmini).
Danes se vzameta
DELI A in BORIS
Vse najboljše jima želi
ŠD Zarja Bazovica
Danes stopata na skupno pot DARJA in VVALTER
Obilo sreče jima želita
Dramska skupina ter odbor SKD Slavec
WALTERJU in DARJI
želijo mnogo sreče, razumevanja in veselja
kolegi Primorskega dnevnika in ZTT
Danes se vzameta
MARINA FICETTI in
MASSIMO RASENI
Obilo sreče na skupni poti jima •li
ŠZ Jadran
čestitke
DELIA in BORIS! Obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti vama želijo Elena, Marino, Dejan, Katja, Igor in Simon.
Draga VVALTER in DARJA, ljubita se in bodita vedno tako vesela. Vama želijo teta Marta, stric Bruno, Franketo in Tamara.
VVALTER in DARJA dolgo časa sta čakala ta slovesni dan in končno je prišel. Z vsem srcem vama želiva mnogo sreče in ljubezni Fabia in Giuseppe.
Danes se poročita DARJA in VVALTER. Mnogo sreče, zdravja in vse kar si sama želita vama vošči družina Pečar iz Boršta, še posebno Maja.
Draga VVALTER in DARJA, danes bosta stopila na skupno življenjsko pot, vse najlepše vama želi nona Ika.
VVALTER in DARJA, v vajinem srcu je napočila ura, ko se bosta združila na skupni poti. Z vsem srcem vama želim vse najboljše Samoa.
Danes bo naša botra DARJA žena postala, VVALTERJA bo za moža vzela. Da bi bila skupaj vedno srečna jima želijo Matija, Katarina in Damjana. Čestitkam se pridružujeta družini Gre-gori in Sancin.
Taborniki RMV Trst-Gorica
obveščajo svoje člane, da je odhod za letno taborjenje
danes, 11. julija
Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji v Sežani odhod ob 8.30
ŠD PRIMOREC
vabi na
Športni Praznik
od danes do 19. julija
na nogometnem igrišču v Trebčah
Delovali bodo dobro založeni kioski Zabaval bo ansambel HAPPY DAV
Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 11. julija 1992
OLGA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 18.28 in zatone ob 2.18.
Jutri, NEDELJA, 12. julija 1992
MOHOR
PLIMOVANJE DANES: ob 2.43 najnižja -49 cm, ob 9.39 najvišja 20 cm, ob 14.19 najnižja -2 cm, ob 20.04 najvišja 39 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,4 stopinje, zračni tlak 1011,6 mb rahlo raste, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Sonia Forgiarini, Ric-cardo Rados, Elisabetta Steffe, Chiara Slavec, Eleonora Luša.
UMRLI SO: 80-letna Valeria Vatta, 86-letna Luigia Sau, 86-letni Oscar Citte-rich, 94-letna Filomena Sain, 96-letna Graziosa Pezzola, 90-letna Gemma Anto-nini, 70-letni Angelo Lauriha, 70-letna Fausta Resaver, 61-letna Syra Garimber-ti, 61-letni Guido Fava, 78-letni Alberto Starec, 44-Ietni Paolo Dodich, 66-letna Germana Germanis.
OKLICI: mehanik Alessandro Mate-lich in uradnica Ester Gallo, izvedenec za dvigala Corrado Manzin in poklicna bolničarka Sabrina Stefani, karabinjer Moreno Baldas in študentka Rosa Rosati, elektronski tehnik Massimo Giuliani in -v pričakovanju zaposlitve Barbara Peros-sa, finančni stražnik Michele Dicuonzo in pletilja Paola Pistillo, šofer Dario Zu-deh in kuharica Barbara Crevatin, trgovski agent Gianfranco Burni in testeničar-ka Nadia Crasnich, uradnik Bruno Ma-meli in Solnica Susanna Barbarino, šolnik Stefano Crise in vzgojiteljica Susan Petri, programer Franco Marzari in uradnica Susanna Delucca, vojaški podčastnik Francesco Petranca in zdravstvena asistentka Mariagrazia Comini, delavec Eligio Gelsi in delavka Silvia Lubiana, bolničarski tehnik Bruno Krese vic in Solnica Alida Vici, geometer Giampiero Pasma ti in univerzitetna študentka Elena Lofano, gozdni čuvaj Andrea Grassi in blagajničarka Giuliana Dionis, šofer Aldo Colombini in v pričakovanju zaposlitve Michela Bonetta, prodajalec Nor-berto De Grassi in prodajalka Daniela Bandini, težak Stefano Zappi in trgovska agentka Fabiana Nocera, agent JV Roberto DelVAsino in prodajalka Mariacris-tina Chiaruttini, finančnik Emanuele La Gioia in računovodkinja Gina Albano, raziskovalec Stefano Polvi in uradnica Arianna Zolli, geometer VValter Tonet in točajka Olga Lisette Chatila, policijski agent Martino Ruggieri in socialna asistentka Alma Biscaro, elektromehanik Claudio Di Liberto in prodajalka Cristi-na Gallo, finančni stražnik Giulio Casa-lena in v pričakovanju zaposlitve Ada Minca Burlini.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6. julija, do nedelje, 12. julija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše
primere. noČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
JADRALNI KLUB ČUPA
vabi člane in prijatelje na
DRUŠTVENI
PRAZNIK
danes, 11. t. m., ob 19. uri
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da so uradi odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev dveh uslužbencev s kvalifikacijo knjigovodje - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje lahko predložite na prostem papirju še danes, 11. 7. 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina.
Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure.
KD Lonjer-Katinara prireja tudi letos OTROŠKI POLETNI CENTER in sicer od 24. do 29. avgusta v društvenih prostorih v Lonjerju. Vpisovanje in informacije na tel. št. 910178 v večernih urah.
ŠZ Sloga organizira od 30. julija do 2. avgusta turnir v beach volleyu (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Informacije in vpisovanje ekip do petka, 17. julija, v čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5, tel. 414142, vsak dan od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini od 20. do 31. julija: Medjavas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 -13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 -13.25, Vižovlje 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 -13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
prispevki
V	spomin na Miro Fonda daruje Vilma Sancin Sefič 30.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju.
V	počastitev spomina moža daruje Ivanka Resinovič 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Miro Fonda in na Marijo Žerjal daruje Marta Godina 50.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju.
V	spomin na Miro Fonda daruje Modra Rinzner 15.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju.
V	spomin na Suzano (Karloto) Sancin in na Marijo Žerjal daruje Modra Rinzner 30.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na mamo Sandre Stocca darujejo kolegi 100.000 lir za Združenje »Arniči del cuore«.
Namesto cvetja na grob prijatelja Pan-krija darujejo Walter, David, Štefan, Vasilij, Peter, Jana, Sandra in Sergij 150.000 lir za AVIS in 200.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
menjalnica
TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .	. 1140,80	1110,—
Nemška marka .	757,40	745.
Francoski frank	.	224,58	221,—
Holandski florint	671,74	662.—
Belgijski frank ...	.	36,755	35,50
Funt šterling ...		2150,—
Irski šterling ..	. 2020.	1990,-
Danska krona	.	196,85	194,—
Grška drahma		6,182	6.—
Kanadski dolar		.	958,50	900.—
Japonski jen 		9,088	8,80
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
obvešča, da se je preselil v
Ulico Revoltella 37 telefon 394515, fax 394015
kino
ARISTON - 21.30 Cape Fear, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro; Nick Nol-te, Jessiga Lange.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Ostinato destino, i. Alessandro Gassman, Monica Bellucci.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.15, 20.10, 22.00 Anestesia letale, r. Christopher Morahan.
NAZIONALE I - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 Point Break, i. Patrick Swayze, Keanu Reeves.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15
Vite perdute.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Colpi proibiti, i. Jean-Claude Van Damme.
NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Cortesie per gli ospiti, □□
GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 Effetto allucinante, i. Jason Patrick.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 La famiglia Ad-dams, r. Barry Sonnenfeld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia.
EDEN - 15.30, 22.10 Sotto la fessura... II bučo, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Bolle di sapone.
LUMIERE - 19.45, 22.15 II ladro di barabini, r. Gianni Amelio.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Analita proibite di una casalinga, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
mali oglasi
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/fax 0481-522250.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
PRODAM po zelo ugodni ceni kiosk dolg 20 m in širok 4 m, primeren za vaške prireditve, ter stroj za filtriranje vina. Tel. med 20.30 in 21.30 na št. 220655.
PRODAM enosobno stanovanje v tržaškem predmestju (Ul. Flavia). Tel. na št. 229234 od 19. ure dalje.
PRODAM knjige za 1. letnik trgovske šole. Tel. ob urah kosila na št. 822286.
TRGOVINA MARTELLANI - Ul. Galilei 21, Trst, tel. 573182, razprodaja lestence in elektromaterial zaradi prenovitve prostorov.
KUPIM knjige za 4. gimnazijo (klasični licej). Tel. na št. 327128.
IŠČEM dvosobno stanovanje v Sežani ali okolici. Tel. na št. (040) 228338 po 20. uri.
TRGOVINA NADJA v Dolini obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta vsak popoldne od 7. 7. do 31. 8.
V NAJEM dajem opremljeno stanovanje v Ul. Carpineto za nebivajoče: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, dvojne sanitarije in balkon. Tel. na št. 228390.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da so do jeseni prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. 229234.
PRODAM Iancio delta HF i.e. 1600, letnik 88, bele barve, v odličnem stanju. Tel. 226461.
MERCEDES 250 coupe, letnik 71, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. 229234.
MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure.
POTOVANJA IN POČITNICE V TURČIJI. Potovanje ob južni obali in ogled Kapadokije, počitnice na obali Antal-ye. Informacije CANDIDA, tel. 0038/61 325665 tudi v soboto in nedeljo.
NA OPČINAH, Narodna ul. 47, dajemo v najem prostore, 30 k v. m, primerne za urad. Tel. 212246 od 13. do 16. in zvečer.
10. 7. 1992
TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Švicarski frank		835,83	830.—
Avstrijski šiling ....	107,656	105,75
Norveška krona		193,01	190.—
Švedska krona		209,08	206.—
Portugalski eskudo	8,976	8,50
Španska peseta 		11,91	11,25
Avstralski dolar		849,75	800.—
HUF 		—	10.—
ECU		1547,75	—
Slovenski tolar		—	14,25
Hrvaški dinar		—	4,25
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Prireditev ob uradni otvoritvi letošnje turistične sezone
Sončna kuhinja pri Fernetičih
Joe Zawinul nastopil na tržaškem gradu
Prostori Kompasovega mejnega turističnega servisa
V začetku julija so na mednarodnem mejnem prehodu na Fernetičih organizirali prireditev in s tem tudi uradno otvorili letošnjo poletno turistično sezono. Tradicionalno so tokrat povabili v goste tudi vse obmejne organe in organe oblasti z italijanske strani meje.
Organizator je pripravil prijetno presenečenje za vse goste že na vhodu v Slovenijo. Kompasov mejni turistični servis je predstavil našo domovino gostom, ki bodo tu po naključju ali bodo prišli k nam namenoma. Zato so pripravili pokušino domačih jedi in pijač ter promocijsko prodajo Kompasovih uslug po znatno nižjih cenah. Na prireditvi so sodelovali tudi Fructal Ajdovščina, Kras MPI Sežana, Vinakras Sežana, Mlinotest Ajdovščina, Kmetijski kombinat Vipava, goriška
Brda - klet Dobrovo, MIP Nova Gorica, prisotna pa so bila tudi podjetja MIP iz Nove Gorice, Pivovarna Laško, Preskrba Sežana in Kompasova trgovina.
Prireditev sodi tudi v akcijo Radia Koper in Maribor ob letošnjem ocenjevanju mejnih prehodov in najbolj urejenega kraja v Sloveniji, ki jo že tradicionalno organizira Turistična zveza Slovenije. Omeniti velja,da je mejni prehod Fernetiči že dvakrat zapored osvojil prvo mesto. Turistični in gostinski delavci se bodo seveda potrudili, da bodo s to tradicijo nadaljevali in gosta prijazno sprejeli že na prvem koraku v Slovenijo.
Vsi so se vabilu odzvali in pričakujejo, da bodo podobne akcije organizirali tudi v prihodnje. Ponudbo bodo še razširili, ob tem pa občasno v promocijski prodaji zni-
žali cene svojim izdelkom. Kompas ponuja v juliju mesecu tudi »Sončno« kuhinjo, ki predstavlja izbiro lažjih poletnih jedi. Naj naštejemo le nekatere: pizze, različne vrste testenin (od špagetov, širokih rezancev do peresnikov itd.) kar deset različnih omak, razne solate, dietetne krožnike, pa tudi sladice. Ob otvoritvi turitične sezone so na terasi restavracije imeli tudi polglasno glasbo ob zvokih citer.
3. julija letos je tudi potekala prva obletnica vrnitve vseh delavcev Kompasa, policije in carine na mejni prehod po znanih junijskih dogodkih v letu 1991, ko so zvezne oblasti okupirale mednarodni mejni prehod Fernetiči. Vsi želimo, da se neljubi dogodki iz vojne ne bi več ponovili, zlasti turistični delavci pa se trudijo, da bi tudi gostje uživali na tej strani sončnih
Gledališče Verdi prireja tudi letos tradicionalno Jesensko simfonično sezono, ki se bo začela 10. septembra in bo trajala do 16. oktobra. Predvidenih je šest koncertov, vključno s Slovesno mašo Gi-oachina Rossinija, ki se vokvirja v praznovanje skladateljevega jubileja. Koncerti bodo V gledališču Rossetti. Upoštevajoč prostornost dvorane je predviden en sam abonmajski turnus.
Prvi gost Jesenske simfonične sezone bosta domača orkester in zbor gledališča Verdi, ki ju bo vodil švicarski dirigent Michel Ta-bachnik. Izvajala bosta Mahlerje-
Dunaj, prva povojna leta. Izredno talentirani pianist, odličnjak na tamkajšnji glasbeni šoli zabrede v družbo ameriških vojakov, spozna jazz, glasbo temnopoltih ljudi, se vanj zaljubi, pobere šila in kopita in se preseli čez veliko lužo.
Tako se je pred približno petinštiridesetimi leti začela življen-ska zgodba Jožefa (Joeja) Zawi-nula, ki je v sredo zvečer nastopil s svojo skupino Syndicate na tržaškem gradu. Med najboljšimi sodobnimi jazz skladatelji, je Za-winul vedno stremel po iskanju novih glasbenih poti. Sodeloval je s skupino Cannonbal Alley, z Dinah Washington in Milesom Davisom, srečal Wayneja Shorter-ja ter z njim ustanovil skupino Weather Report, ki je petnajst let ustvarjala in raziskovala vse smeri jazz—rocka tja do leta 1986, ko se je zaradi prevelikih likov
vo drugo simfonijo. Kot solistki bosta nastopili sopranistka Sarah Leonard in mezzosopranistka Gabriele Schreckenbach.
Naslednja dva koncerta bosta posvečena velikemu ruskemu pianistu Sergeju Rachmaninovu. Nastopila bosta nemški pianist Bernd Glemser in mlada moskovska pianistka Lilia Zilberstein. Tržaški publiki se bo nato predstavil madžarski dirigent Carl Milles, za njim pa zmagovalec natečaja »Devin 91« klarinetist Alessandro Carbonara. Orkester bo vodil znani ruski dirigent Vladimir Kojin.
Zav/inula, Shorterja, Vitousa in Pastoriusa razšla. Vsi so nadaljevali svojo pot, čeprav je sled tolikih let skupnega dela ostala zapečatena pri vseh.
To smo lahko zaznali tudi na Zawinulem tržaškem nastopu, predvsem v prvem delu dobrega koncerta, kateremu je žal sledilo manj kot tisoč ljudi. Hrepenenje po spoznanju glasbenih tradicij in po uporabi sodobne tehnologije tudi na glasbenem področju je tudi Zawinula približalo takozva-ni svetovni glasbi ali world mušic. To zaznamo predvsem v novem albumu The lost tribes, ki bo izšel še pred koncem meseca in ki smo ga lahko skoraj v celoti poslušali v sredo. Korenine jazz glasbe segajo v Afriko, Zawinul je dalj časa bil v Nigeriji in si tamkajšnjo glasbo delno zasvojil, kar se še kako sliši v njegovih novejših skladbah. Odtod tudi sestava njegove skupine, strogo black and white z Rodneyem Holmsom na bobnih, Geraldom Veasleyem na basu, Bobbyjem Thomasom na tolkalah in Randy-jem Bernsenom na kitari, poleg seveda Zawinula s svojimi vsemogočimi elektronskimi klaviaturami.
Dvourni koncert je zagotovo navdušil ljubitelje te glasbene zvrsti. Zawinul je še enkrat dokazal svojo izredno natančnost in talentiranostter spretnost v iskanju skupnega imenovalca jazza, rocka, afriških ritmov in romantičnega srednjeevropskega ozračja z začetka tega stoletja.
AVVS
Jesenska simfonična sezona
ry rai 1___________________
8.20	Velike razstave
9.00	Aktualno: Ciao Italia
11.10	Poletni maraton: Super-momix
12.00	Opera: Tosca v krajih in času Tosce (1. dejanje)
12.45	Dnevnik 1
12.55	Aktualno: Ciao Italia
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Brama di vivere (dram., ZDA 1956, r. Vincente Minelli)
16.05	Iz parlamenta
16.35	Sobotni šport: mednarodni atletski miting
p-55 Izžrebanje lota
18.00	Kratke vesti
18.10	Variete: Disney club
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di
Cleopatra
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.15	Opera: Tosca v krajih in času Tosce (2. dejanje)
21.00	Variete: Igre brez meja, nato turistična beležka ... e il gioco continua
22.45	Nočni dnevnik
23.10	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Funerale a Los Angeles (dram., Fr. 1972)
|	^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.10	Rubrika: Verdissimo
9.25	Nan.: Jackie e Mike
10.15	Evropski dnevi
10.45	Nan.: Arsenio Lupin
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika o medicini
13.45	Sereno variabile, 2. del
14.00	Avtomobilizem F1 - VN Velike Britanije (poskusne vožnje)
15.00	Glasba: Europop
15.30	Film: Buongiorno bel-lezza (kom., ZDA 1982)
17.05	Izžrebanje lota
17.10	Film: I figli di Zanna Blanca (pust., It. 1974, r. M. Pradeaux)
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kress
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Codice marziale 1 (krim., ZDA 1990, r. S. E. Cohen, i. D. Carradine)
22.05	Boks: Rosi-Delei (SP su-pervvelters)
23.15	Nočne vesti
23.35	Šport: avtomobilizem, konjske dirke
0.35 Dok.: Let s get lost
RAI 3	|
7.30	Danes v kioskih
7.45	Televideo
11.05	Koncerti RAI 3: nastopa Gidon Kremer (Lorie, Gubaidulina; Simfonični orkester milanske RAI, dir. David Shallon)
12.00	Film: Lezioni d'amore (kom., Šved. 1954, r. I. Bergman)
13.35	Dok.: Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Aktualno: Okolje Italija
14.55	Šport: Kolumbijade -vaterpolo, 16.00 kolesarstvo - Tour de France,
17.00	mednarodni ženski teniški turnir
18.45	Športna rubrika: Derby, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Videobox
20.30	Drobci
20.45	Nanizanka: Lassie
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.20	Dokumentarni film: I colori della memoria 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Variete: Avanzi
tf TV Slovenija 1	|
9.20	Video strani
9.30	Izbor: Radovedni Taček - Mreža, 9.55 Lonček kuhaj - Masleni šarkelj,
10.00	nad. Modro poletje (pon.), 11.05 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
13.00	Večerni gost (pon.)
13.55	Napovednik
14.00	Klub klobuk v Čateških toplicah (pon.)
15.30	Film: Krotki lev (ZDA)
17.00	Tednik (pon.)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nadaljevanka: Letalska družba (1. del)
19.05	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Križkraž
21.35	Sova, vmes nanizanka Murphy Brown
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.25	Napovednik
22.35	Sova, vmes nadaljevanka Igra, niz in zmaga, (23.30) film Živega ali mrtvega, (1.10) variete Nočne ure
m TV Koper
16.00	Koncert: Piranski glasbeni večeri - Vokalna skupina A ve (dir. Andraž Hauptman)
18.00	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.30	Nabožna oddaja
19.40	Nadaljevanka: Ryan
20.05	Nanizanka: Agencija
Rockford
21.00	Film: Narobe življenje (dram., Fr. 1964, r. Alain Jessua, i. C. Denner)
22.40	TV Dnevnik
22,50	SP v jadranju: razred Evropa (iz Izole)
23.15	Naš prijatelj Koper
fa TV Slovenija 2 ~
16.20	Video strani
16.30	Sova, vmes nanizanka Roseanne in nad. Igra, niz in zmaga
18.00	Prisluhnimo tišini
18.15	Angleščina
18.30	Alpski večer (2. odd.)
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV Dnevnik BIH
20.05	Klasika
20.30	Film: Julij & Julija (dram., It. 1987, r. P. del Monte, i. K. Turner)
22.05	Tračarije
CANALE5
OJU Nanizanke: Arnold, 9.1 1 n n ^enise' 9.30 Love Boat 0.30 Aktualno: Nonsolomoda
1.00	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 11.30 I Robinson
2 00 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13-00 Dnevnik TG 5
^•20 Variete: Non e la RAI ■00 Aktualno: Forum (vodi 1 s n Rit® Halla Chiesa) o.OO Nanizanka: Starsky in Hutch - Una bambina tutta sola
6.00	Otroški variete: Bim 1 n 1)11111 bam in risanke
•00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Lingo (vodi
»«JSssr'
HTgdellevacanze •30 Varieteji: La sai 1'ultima? (vodi Claudio Lippi),
22.30	II Tg delle vacanze, oo 23 00 Bellezze da sogno 0 Film: Peggio per me... meglio per te (kom., It. 1968, r. Bruno Corbucci, i- Little Tony, Katia Cris-tme), vmes (24.00) nočni dnevnik
	RETE 4	ITALIA 1	ODEON
	8.30 TG 4 vesti	6.30 Pregled tiska	13.00 Risanke
	9.00 Nanizanki: Strega per amore, 9.30 La Tata e il	6.40 Otroški variete 9.05 Nanizanke: Il mio amico	13.30 Šport: rafting (pon.) 14.00 Rubrika: Auto & Motori
professore
10.00	Nad.: General Hospital, 10v30 Marcellina
11.00	Nanizanka: Teneramen-te Licia
11.25	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nadaljevanka: Sentieri
14.20	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
15.20	Nad.: Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare,
16.25	Falcon Crest
17.30	TG 4 vesti
17.50	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal
20.30	Nadaljevanka: Claudia, cuore senza amore
22.30	Film: II medico dei pazzi (kom., It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Toto, Aldo Gi-uffre), vmes TG 4 vesti
1.05	Nan.: Lou Grant
Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Tornando alle origini, 10.45 Hazzard
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Variete: Mai dire Mun-dial
15.15	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
16.15	Nanizanke: I giustizieri della citta, 17.30 T.J. Ho-oker - La Talpa, 18.30 Riptide - Oualche volta guarda il tramonto
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.25	Nogomet: Italia '82-
Nemčija '82, 10 let po fi-naleju na SP v Španiji
23.15	Varieteja: Magico David (vodita Moana Pozzi, Gianni Fantoni), 23.15 Playboy Show
23.45	Nanizanka: Troppo forte 0.30 Odprti studio
0.40 Pregled tiska in nočni spored
14.30	Nanizanki: Spyforce,
15.15	Navy
16.15	Film: Maurizio, Peppino e le indossatrici (kom., It. 1961, r. Filippo Walter Ratti, i. Maurizio Arena, Peppino Di Capri)
18.00	Šport: Emozioni nel blu
19.30	Risanke: He-Man
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Giovanna D Arco (dram., ZDA 1949, r. Vic-tor Fleming, i. Ingrid Bergman, Jose Ferrer)
22.30	Nan.: Gli sceriffi della neve, 23.30 Serpico
0.30 Rubrika: Auto & Motori
TMC
8.30	Nanizanka in risanka
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.00	Risanke
10.30	Nanizanka: Le isole per-dute
11.00	Variete: Out-Officina
12.00	Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
12.30	Rubrika o motorjih
13.30	Rubrika: Šport Show (vodi M. Sbardella)
14.00	Beach VolIey
15.45	Kolesarstvo: Tour de France
17.35	Nanizanka: L ispettore Lenz
19.30	Dokumentarec: Venti di terre lontane
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Diamante Lobo (vestern, ŽDA 1977, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef)
23.20	Film: Vpglia di liberta (dram., Šp. 1986, r. Raul De La Torre, i. Graciela Borges)
2.25	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
16.30	Nanizanka: Adderly
18.00	Rubrika: Diagnosi
18.30	Dok.: Un orcnestra per le vie di Manhattan
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Adderly
20.30	Film: Una cascata d oro (dram., It. 1982, r. Jose Giovanni, i. Lino Ventu-ra, Claudia Cardinale)
22.45	Nočne vesti
23.15	Nan.: Adderly
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age -VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča? (bere Minu Kjuder); 11.35 Kantavtorji in šansonjerji; 12.00 Glas harmonike; 12.20 Pesmi miru; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: Z naših prireditev, (15.00) Mladinska nadaljevanka Vesele sanje, (15.40) Zvočne kulise, (16.00) Na počitnice, (16.40) Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Antonin Dvorak; 18.00 Bonjour Tristesse ali kabaret podirajočih se dni (pon.); 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Vremenska napoved; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d’Ita-ly; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show;
11.30	Turistična poročila; 12.00 Tropica-na; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Marlboro Hit parade; 18.30 Starinarnica.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.
Ugotovitve in kritike pokrajinskega sindikata FILT CGIL
Yse večja prometna izolacija Gorice Železnice omejujejo potniški promet
Prvi nastopi bodo v prihodnjem tednu
Poletne predstave SSG v krajih na Goriškem
V	strukturi goriškega gospodarstva zavzemajo prometne infrastrukture pomembno mesto. Na tujem poudarjamo prednosti takoi-menovanega integriranega prometnega sistema, ki gospodarskim operaterjem, na relativno majhnem prostoru, omogoča najširše možnosti. Osnovni elementi sistema so goriško tovorno postajališče, tržiško pristanišče, letališče v Ronkah in veliko železniško vozlišče, ki se gradi pri Červinjanu.
Kljub takemu predstavljanju v tujini, pa gredo stvari, vsaj kar zadeva železniški promet, povsem drugače. Za tovorni železniški promet, opozarjajo v posebnem poročilu za tisk sindikati FILT CGIL, je Gorica postala povsem nepomembna, kljub temu, da gre za obmejno mesto. Že pred meseci so sklicujoč se na načrt varčevanja in racionalizacije, preselili v Videm urad za odpremo in carinjenje kosovnih pošiljk.
Zdaj je na vrsti potniški promet, ugotavljajo sindikati in navajajo, da je po ukinitvi postajališč v nekaterih manjših krajih, (n.pr. v Mošu in Gradišču) zdaj na vrsti ukinjanje vlakov, kar predstavlja pravo prometno izolacijo mesta in dobršnega dela goriške pokrajine.
V	poletnih mesecih je bil ukinjen jutranji vlak proti Trstu (ob
5.34). Potnikom je omogočal povezavo v Tržiču z vlakom Intercity za Benetke, Rim in Milan.
Zdaj te možnosti, v jutranjem času ni več. Vendar, kot navajajo sindikati, to ni edini primer. Ukinjeni so bili še drugi vlaki.
Prometna izolacija Gorice nastopi tudi v večernem času. Zadnji vlak iz Vidma v smeri Gorice odpelje ob 20.45, iz Gorice v smeri Trsta pa ob 21.33.
Sindikati kritizirajo take odločitve uprave železnic in opozarjajo, da se bo s tako prakso izolacija
Gorice-še nadaljevala. Tudi zaradi tega, ker je deželni načrt integracije javnih prevozov (železnica plus avtobusi) ostal v bistvu na papirju.
Ukinjanje vlakov in neustrezne avtobusne povezave imajo seveda za posledico povečanje zasebnega avtomobilskega prometa. In že smo pri naslednjem vprašanju s katerim se otepajo javni upravitelji. To je, kako se rešiti prometne gneče v mestih.
Zaenkrat sicer niso pokazali prevelike odločenosti in volje.
Ta teden se je začela poletna sezona Slovenskega stalnega gledališča na Tržaškem. V navadi je namreč že, da se SSG v juliju premika iz kraja v kraj z eno, za poletje prirejeno, igro, ki je običajno komedija. Tako se je vodstvo gledališča iz Trsta letos odločilo za Goldonijevo komedijo Prebrisana vdova, ki jo je režirala Meta Hočevarjeva.
Pri gledališču so si prav z ozirom na dejstvo, da so predstave na odprtem, omislili posebno scensko rešitev, da bi se ognili muhastemu vremenu. Režiserki je uspelo pripraviti 'predstavo na velikem tovornjaku, ki je pokrit in tako varen pred dežjem. Komedijo lahko zaradi tega prirejajo povsod in v vsakem vremenu. To sicer velja za igralce oziroma za izvajalce. Občinstvo bo še zmeraj odvisno od večje ali manjše naklonjenosti vremena. Sicer je upati, da se bo vreme, do prihodnjega tedna, ko bo ansambel SSG obiskal Goriško, nekako ustalilo.
Za Goldonijevo komedijo Prebrisana vdova so zaslužni režiserka Meta Hočevar, Ira Ratej, Marija Vidau.Aldo Kumar, Jože Faganel in Janez Mejač, igrajo pa Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Alojz Svete, Vladimir Jurc, Primož Ekart, Sto-
jan Colja, Miranda Caharija in Gojmir Lešnjak.
Slovensko stalno gledališče bo s Prebrisano vdovo obiskalo tudi štiri kraje na Goriškem, predstave pa se bodo zvrstile po naslednjem vrstnem redu: v četrtek, 16.julija bo predstava v kulturno-športnem središču Danica na Vrhu, v nedeljo, 19. julija pa bo SSG gostovalo Med borovci v Števerjanu, 21. julija v občinskem parku v Doberdobu in v sredo, 22. julija pa pri domu Andreja Budala v Štandre-žu. Predstave bodo ob 21. uri.
Vstopnice lahko rezervirate v Kulturnem domu v Gorici, po telefonu na številko 33288, v prodaji bodo tudi neposredno pred predstavo. Veljajo pa 10 tisoč lir.
TABORNIKI RMV
TRST - GORICA
obveščajo člane, da bo odhod na letno taborjenje DANES 11. julija. Zbirališče obl0.30 na železniški postaji v Novi Gorici. Odhod ob 11.25.
V Casseglianu praznik SKP
Težaven položaj v HFE
Sindikati kovinarjev FIM/FIOM/UILM v posebnem poročilu za tisk opozarjajo na težaven položaj v tovarni kontejnerjev HFE v goriški industrijski coni. Položaj se utegne v prihodnjih dveh, treh mesecih še zaostriti. V enem letu se je število zaposlenih zmanjšalo za eno tretjino, skoraj polovica preostalih zaposlenih je vpisana v dopolnilno blagajno. Pred kratkim je ukrep dopolnilne blagajne pričel veljati tudi za pet uslužbencev v administraciji.
Po ocenah sindikatov, je vzroke za krizo v podjetju mogoče v dobršni meri pripisati dosedanji politiki vodenja in usmerjanja podjetja. Do pred kakšnim letom načrtovane preureditve proizvodnje ni prišlo, podjetje pa se je doslej v pretežni meri naslanjalo na naročila, ki so prišla preko ali s posredovanjem raznih javnih ustanov, ali pa so bila samo napovedana.
Brez zajetnega svežnja naročil, tudi s strani zasebnikov, bo podjetje zelo težko spraviti spet na noge, ugotavljajo sindikati.
Potekal bo predvidoma na šoli Ivan Trinko
Še nekaj dni časa za prijavo v tečaj 150 ur v slovenščini
Prosilci v glavnem obrtniki in mali podjetniki
Kmečka banka kreditira razvoj gospodarstva v ajdovski občini
Ministrstvo za šolstvo letos spet prireja tečaje, znane z imenom Tečaji 150 ur. Namenjeni so osebam, ki bi si rade pridobile dokazilo o opravljeni obvezni šoli. Oseb z nedokončano obvezno šolo je še zmeraj nekaj. Poleg tečajev, ki potekajo v italijanščini, imajo pripadniki slovenske narodnosti možnost tovrstnega dopolnilnega izobraževanja v slovenščini. Izvedba tečaja, ki traja skozi eno šolsko leto, je seveda odvisna od števila prijav, to je od zanimanja interesentov. Naj navedemo, da je bilo pred kakšnim letom, ko so tečaj prvič izvedli, med slušatelji precej Slovenk, ki so se na Goriško primožile iz sosednjih krajev v Sloveniji. Velja pa povedati še to, da je tečaj namenjen vsem odraslim, ki bi si radi pridobili dokazilo o opravljeni nižji srednji šoli. Lahko so to osebe, ki imajo stalno zaposlitev (in v tem primeru imajo pravico do plačanega dopusta v času tečaja), lahko so to gospodinje ali osebe na čakanju.
Tečaj 150 ur bodo izpeljali na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Zato smo se obrnili na ravnateljico šole, gospo Rozalijo Lojk, da bi nam kaj več povedala o tečaju samem in o ljudeh, ki so ga do sedaj obiskovali. Napisali smo do sedaj predvsem zato, ker se letos v tečaj, ki ga prirejajo šole s slovenskim učnim jezikom, še ni nihče vpisal, čas za vpis pa je še do 15. julija letos. Morda bodo rok, kakor se je sicer že zgodilo, podaljšali.
Tečaj poteka v večernih urah od meseca oktobra do junija štirikrat tedensko, skupno imajo obiskovalci tečaja obveznih 16 ur pouka na teden. V glavnem se učijo slovenščino, italijanščino, matematiko, tuj jezik in prirodopis. Ravnateljica Lojkova nam je povedala, da so urniki tečaja bili večinoma sestavljeni tako, da so upoštevali želje ljudi, ki so se za tečaj prijavili. Okvirno pa so lekcije v preteklih letih potekale vedno med 17. in 21. uro, v večernih urah torej.
Ravnateljica Lojkova nam je povedala, da se je v preteklih letih udeležilo tečaja precej ljudi. V tečaju so prva leta imeli tudi do trideset slušateljev, z leti pa je zanimanje zanj vedno bolj padalo, tudi zato, ker je naša dežela kar se tiče končane šolske obveznosti, pri vrhu lestvice.. Na naših tleh imamo namreč veliko šolsko tradicijo in je zato osip učencev in
dijakov, ki ne dokončajo obvezne šole zelo majhen.
Letos se za slovenski tečaj 150 ur ni prijavil še nihče. V prejšnjih letih (zadnja tri leta) pa tečaja niso priredili, ker je bilo premalo , vpisanih. Spodnja meja je namreč šestnajstih ljudi.
Odraslih oseb brez obvezne šole vemo, je kljub razmeroma ugodnem stanju na področju izobraževanja, še nekaj. Tudi tistih, ki so se prijavili na razpise v prejšnjih letih, a tečaja potem ni bilo. Zares škoda bi bilo, da ne bi izkoristili priložnosti, ki se jim.ponuja. Pa še povsem brezplačno.
Tombola
Na prazniku Unita, na koncu Catterinijeve ulice, bo nocoj ob 22.30 velika tombola. Jutri zvečer pa napovedujejo srečanje s senatorjem Bratino. Praznik se bo nadaljeval tudi prihodnji teden.
Kmečka banka iz Gorice je prva pokazala stvaren primer in možnost finančnega sodelovanja čez slovensko—italijansko mejo na Goriškem. Ob razširitvi njenega poslovanja na območje, ki je nekakšno naravno zaledje slovenske narodne skupnosti v Gorici, so postali manj važni oziroma v senci sklepi raznih organov, organizacij in ustanov ter načelne razprave o potrebi sodelovanja čez mejo, ki jih denimo na območju Nove Gorice in Gorice ponavljajo že skorajda 30 let.
Tako pomembna denarna oziroma finančna ustanova kot je Kmečka banka, se je odločila, da bo nudila posojila za razvoj zasebnega podjetništva in obrti na območju občine Ajdovščina, pozneje pa morda tudi v sosednjih občinah. Kredite že odobrava. Doslej je nekemu zasebniku odobrila 200 milijonov lir posojila, nadaljnim štirinajstim zasebnim poslovnežem pa kredite v skupnem znesku okrog 700 milijonov lir. Med zasebniki je za kredite Kmečke banke veliko zanimanje, tudi zaradi
Na prvi seji se je v sredo sestal pokrajinski svet SKGZ za Goriško
Do pokrajinskega občnega zbora SKGZ za Goriško, ki naj bi bil že oktobra letos, bo organizacijo še naprej vodil Boris Peric, v sodelovanju s člani dosedanjega pokrajinskega odbora. Tako so sklenili na seji Goriškega pokrajinskega sveta, v sredo zvečer, namenjeni prav obravnavi vprašanj prilagajanja na junijskem deželnem občnem zboru sprejetega statuta.
Uvodnemu poročilu Borisa Perica, ki je bilo osredotočeno na novosti zapopadene v statutu in ki naj bi omogočile samostojnejše in v skladu z dejanskim stanjem na posameznih območjih uspešnejše delovanje organizacije, je sledila razprava o splošni problematiki, pri čemer so nekateri govorci podčrtali da je povezanost članic in utrjevanje odnosov z javnimi upravami in predstavniki takoimenovane civilne družbe prvenstvena naloga Zveze v prihodnje.
PIHALNI ORKESTER »KRAS«
Doberdob
sporoča, da se nadaljuje šagra ob
PRAZNOVANJE 45-LETNICE OBNOVITVE GODBE
DANES, v soboto, ob 19. uri koncert pihalnega orkestra z Vogrskega nato ples z ansamblom NOVI LAPOSI.
tega, ker jih nudi pod ugodnejšimi pogoji, kot pa jih zagotavljajo poslovne banke v Sloveniji.
Pri izvajanju poslovne usmeritve Kmečke banke sodelujejo Zbornica obrti in podjetništva v Ajdovščini, Zavarovalnica Triglav in tako imenovana bonitetna komisija, ki preverja kreditno sposobnost posojilojemalcev oziroma smotrnost naložb, ki jih uresničujejo s posojili Kmečke banke.
Predsednik Zbornice obrti in podjetništva v Ajdovščini Janez Kete, je v pogovoru za Primorski dnevnik poudaril izreden pomen angažiranja Kmečke banke pri razvijanju podjetništva in obrti na območju ajdovske občine. Slednji dejavnosti sedaj zaposlujeta okrog 850 delavcev in sta nosilki prihodnjega razvoja gornje Vipavske doline. To so poudarili tudi med razpravo o gospodarskem položaju in socialnih razmerah v ajdovski občini, ki je potekala na zadnji seji Občinske skupščine.
Marjan Drobež
Včeraj v Trstu razprava o prizivih občin glede statutov
Deželno upravno sodišče je včeraj razpravljalo o prizivih treh občinskih uprav z Goriškega (Doberdob, Sovodnje, Števerjan) proti sklepu nadztornega odbora in razveljavitvi členov o rabi slovenščine. Omenjene tri občine sta na razpravi zastopala odvetnoika Sanzin in Battello. O poteku razprave poročamo na 3. strani. Med-" tem smo izvedeli, da bo Deželno upravno sodišče 29. julija razpravljalo o prizivu štirih krminskih občanov proti Kaninski občini in v zadevi statuta. Kakor smo pred dnevi že poročali, se občani zavzemajo za spremembo, oziroma črtanje nekaterih členov Statuta, ki so, po njihovem mnenju, omejevalni do občanov slovenske narodnosti.
Tekmovanje koscev
V Gabrjah bodo drevi ob 20. uri odprli sedež lovskega društva Doberdob. Ob tej priložnosti napovedujejo tudi priložnostni kulturni spored z nastopom pevskega zbora. V okviru tradicionalnega poletnega praznika društva Skala pa bo jutri ob 18. uri tekmovanje v košnji.
V Casseglianu v občini Šempeter ob Soči se nadaljuje poletni praznik Stranke komunistične prenove. Drevi napovedujejo veliko tombolo, jutri, ob 19. uri pa javno razpravo. Tako danes kakor jutri bo v večernih urah ples.
__________prispevki_____________
V počastitev spomina Vaneta Paulina damjejo prijatelji David Faganel, Davide Brisco, Marcello Macuz, Edi Macuz, Da-rio Prinčič in Mario Braini 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Vanetu Paulinu darujejo Pilosarji 280 tisoč lir za KD Oton Župančič.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
od 13.7. do 11.9. bo delovala v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ter v torek in petek od 9. do 12. ure.
Društvo slovenskih upokojencev priredi 2. avgusta celodnevni poletni piknik v Gojačah pri Črničah, pri lovski koči. Poskrbeli bodo za glasbo, jedi na žaru, pijačo in tudi avtobusni prevoz. Prijave ob sredah na dmštvu in pri poverjenikih. Prijave sprejemajo do 22. t.m.
Kmečka zveza, ZSKD in ZSŠDI obveščajo, da so njihovi uradi v Gorici od 1. julija odprti po poletnem umiku in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
SDZPI prireja v šolskem letu 1992/93 naslednje tečaje: 1. Za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (1.000 ur - 2. letnik); 2. Master s kvalifikacijo (500 ur), za ta tečaj se zahteva srednješolska izobrazba; 3. Začetniški tečaj angleščine (120 ur); 4. Personal computing (90 ur). Vpisovanje do 17. t.m. na sedežu Zavoda, Ul. della Croce 3, vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure (tel. 81826).
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Gosi fan tutte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Prova schiacciante«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »K 2« . 22.30 »Dekleta za uživanje«. Nočni kino.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
All Orso bianco - dr. Tavasani - Korzo Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold - dr. Olivetti - ul. Primo maggio 94 - tel. 790338.
|_________pogrebi_____________
Danes, 9.30, Teresa Orlando vdova Pet-ronio iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, 11.00, Graziano Pierazzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, 11.00, Maria Jacone por. Tauselli, krsto pripeljejo iz Trsta v cerkev sv. Antona, pogreb bo na glavnem pokopališču, 13.15 Maria Zatta iz splošne bolnišnice v Vileš.
Pobudo je leta 1890 hotelo izpeljati neko podjetje iz Rima
Hoteli so izsušiti Doberdobsko jezero
Občinski možje so soglašali, Avstrija pa jo je iz strateških razlogov zavrnila
Doberdobsko jezero na razglednici pred 1. svetovno vojno
Vode na Krasu ni nikdar bilo dovolj. Ljudje so imeli vodnjake, v katere se je stekala deževnica. Iz njih so črpali vodo za osebne potrebe kot tudi za napajanje živine. Na Doberdobskem Krasu so pitno vodo iz vodovoda dobili šele v tem stoletju. Doberdobci so v primerjavi z drugimi Kraševci imeli to srečo, da so v neposredni bližini vasi imeli jezero, iz katerega so črpali vodo za svoje potrebe. Pot iz vasi z vozom, na katerem so bili sodi in druge posode je sicer bila dolga, vendar pa so Doberdobci imeli vedno dovolj vode na razpolago, medtem ko drugi Kraševci niso imeli te ugodnosti.
Zaradi tega je čisto razumljivo, da so se v letu 1890 nekateri Doberdobci zelo ogreli za ponudbo velike italijanske družbe "Societa italiana per Condotte dacgua", ki se je ponudila, da odkupi Doberdobsko jezero, ga izsuši, na njem uredi polja in travnike, vodo iz jezera pa izkoristi zato, da napelje do Doberdoba vodovod in tam postavi nekaj vodnjakov. Čeprav ni v dokumentih, ki so ohranjeni v arhivu Goriškega deželnega odbora to razvidno, saj gre le za dokumente o dopisovanju med doberdobsko občino in deželnim svetom, je omenjena družba brez dvoma imela v načrtu izpeljati vodovod v še kak drug kraj.
Societa italiana per Condotte d -acgua je bila v tistih letih pomembna finančna družba, ki je gradila vodovode širom po Italiji. Njeni lastniki so bili pomembni italijanski finančniki, ki so bili zelo vplivni tudi v italijanskih vladnih krogih. Da je to bilo tako, dokazuje že samo dejstvo, da je bil sedež družbe na Trgu Montecitorio v Rimu, kjer so lahko imeli neposredne stike z italijanskimi parlamentarci in ministri. Družba obstoja še danes, njene delnice kotirajo na borzi.
Družba je že takrat gradila vodovode širom po vsej Italiji. Kot kaže pa je pogledala tudi čez takratno mejo italijanske kraljevine. Da bi gradila vodovod na Goriškem Krasu je očitno niso vodili samo zaslužkarski razlogi. Čisto jasno je, da je bilo vmes tudi nekaj vojaško ' strateškega. Doberdobska planota ni bila daleč od takratne itali-
jansko - avstrijske meje. Da je bila za takratne strateške razloge pomembna, je dokaz v tem, kar se je tam zgodilo petindvajset let pozneje, med prvo svetovno vojno. Kras je bil nezavzeten, na njem so se izčrpali napadi italijanskih armad. Zakaj je torej rimska družba četrt stoletja prej tu hotela zgraditi vodovod ? Najbrž zato, da bi tu zgradili nekako vojaško bazo. Brez dvoma bi pri gradnji vodovodnih naprav uporabili italijanske delavce, takoimenovane "regnicole", ki jih je takrat bilo veliko v Trstu in še marsikje drugje v nekaterih krajih Goriške. Najbrž bi te zaposlili tudi za upravljanje vodovoda in tako bi v Avstriji, nedaleč od meje, Italijani že takrat imeli nekakšno predstražo.
Doberdobski občinski možje pa se očitno tega niso zavedali in so v dobri veri nasedli tem nakanam in predlogom. Zavzeli so se za izsušitev jezera. Na tak način bi pridobili rodovitna kmetijska zemljišča, pa čeprav ne bi ta bila več njihova last. V Doberdob bi bil speljan vodovod. Korist od tega bi imeli vsi občani. Občina bi bila dobila visoko odškodnino, prav tako bi bili odškodnine deležni številni občani, tisti, ki so takrat de facto izkoriščali doberdobsko jezero.
O stvari se je pričelo govoriti sredi leta 1890. Rimska družba je v Ronkah imela svojega zastopnika Giovannija Schiava. Ta se je več časa pogovarjal z doberdobskimi upravitelji. Imel je opolnomočje rimske družbe, ki je bilo podpisano v Rimu 4. avgusta 1890.
O stvari so na seji doberdobske-ga občinskega sveta govorili 8. oktobra 1890. Na seji so bili župan Andrej Ferfolja, podžupana Andrej Lavrenčič in Anton Jarc, starešine Matija Peric, Jožef Peric, Janez Gergolet, Franc Gergolet, Anton Ferletič in Matevž Ferfolja. Občinski možje so po dolgi razpravi enoglasno sklenili prodati rimski družbi (v originalu je povsod napisano "Italijansko društvo") jezero, zahtevati, da ta spelje v vas vodovod, da bo Doberdobu dobavila toliko vode kot jo vaščani potrebujejo ter bodo v bodoče potrebovali. Občinski možje, tako je zapisano v sklepu, zahtevajo odškodnino
100.000	goldinarjev.
Občinski sklep je seveda vzbudil zanimanje pri deželnih oblasteh v Gorici, zaradi tega je na naslednjo sejo občinskega sveta, ki je bila že 18. oktobra istega leta, torej komaj deset dni po prvi, na kateri so govorili o tem vprašanju, prišel tudi c.kr. okrajni komisar grof Attems. Denarni zahtevek občinskih mož pa ni zadovoljeval rimske družbe, ki ni hotela plačati tolikšne vsote. Družba se je medtem že pogajala tudi z nekaterimi Občinarji, ki so uživali jusarsko pravico nad Do-berdobskim jezerom. Na že omenjeni občinski seji 18. oktobra 1890 so starešine sklenili znižati odškodnino od prvotnih 100.000 goldinarjev na 35.000. Tudi ta je v takratnih časih bila ogromna vsota, še zlasti za majhno doberdobsko občino. Ta je tedaj obsegala le Doberdob in Poljane. Zahtevali pa so, da jim rimska družba poleg vodovoda v vasi zgradi tudi napajališče za živino in prostor za domače perice.
Očitno so Doberdobci bili zelo zavzeti za sklenitev pogodbe, prav tako se je rimska družba zavzemala, da stvar izpelje zanjo ugodno čimprej. 26. oktobra so zastopnik družbe Giovanni Schiavo in župan Ferfolja ter starešine v Ronkah podpisali v italijanščini napisano pogodbo, s katero je doberdobska
občina prodala rimski družbi jezero ter njegovo neposredno okolico. Rimska družba bi za to plačala 27.500 goldinarjev, speljala bi vodovod v vas, tam uredila napajališče ter pralnico, istočasno pa bi tudi vnaprej dovoljevala vaščanom ribolov ter lov. 31. oktobra se je ponovno sestal občinski svet (kar trikrat v enem samem mesecu! To je bil pravi rekord!) ter soglasno potrdil omenjeno pogodbo.
Nekaj dni kasneje, 12. novembra 1890, je župan Ferfolja poslal deželnemu odboru v Gorici naslednje pismo:
»Kakor je iz pridjanih pogodb in starešinstvene seje od 31. oktobra 1890 razvidno, pogodila se je tukajšnja občina z italijanskim društvom "Societa italiana" tako, da to društvo posuši tukajšnje jezero, ter da vsled tega se napravijo tam, kjer je zdaj ničvreden voden svet, krasna gnojna polja;
»dalje, da društvo pripravi iz studencev od jezera toliko vode v vas po ceveh, kolikor jo bo ta potrebovala in sicer tudi vedno vzdrževala; in pri jezeru samem pa mora napraviti dva prostora (vaški) za žival pajati in eno pa za perilo; in slednjič mora za odškodnino za odstop studencev pri jezeru plačati znesek od 27.500 gld.
avstr, veljave. Občina pa odstopi društvu vse studence pri jezeru in tudi toliko zemljišča, kolikor ga bo društvo za svoja dela izvršiti potrebovalo.
»Pri tej priliki se opomni, da je jezero ne sicer končno in postavno razdeljeno med Občinarje, pač pa dejansko, t.j. tako, da vsakteri na njem odkazanem deležu svoj užitek uživa. Ravno ta slučaj pa dela sedaj tej za občino jako koristni pogodbi težave in ovire, s tem, ker se nekateri Občinarji, ki imajo deleže v jezeru nočejo podpisati za odstop društvu 2 in pol metra zemljišča za napravo dotičnih kanalov za vodo izpeljati — ampak zahtevajo od društva še posebej veliko odškodnino.
»Tih pa je sedaj vžele malo (okoli 10 - 16) med tem, ko so vsi drugi deležnikarji se podpisali in so zadovoljni, da se jim zemljišče posuši ter da občina v korist pride.
»Vsled tega in vsled par. 87 občinskega reda šteje si podpisano županstvo v prilogi vse dotične spise slavnemu deželnemu odboru na pregled predložiti ter prositi, da bi kakor hitro mogoče to pogodbo potrditi in rešiti blagovolil in to za to, ker bi se potem delo poprej pričelo, pri katerem bi si ljudstvo tudi kaj prislužilo.«
V Gorici so pismo in pogodbo ter priložene načrte vzeli v pretres. Nismo našli nadaljnjih dokumentov o tem vprašanju. Očitno pa je, da je bil tozadevni sklep dober-dobskega starešinstva razveljavljen, pogodbe niso vzeli v poštev. Brez dvoma so avstrijske oblasti (kljub temu, da so v deželnem od« boru Goriške imeli precej važno vlogo italijanski liberalnacionalci, t.j. iredentisti) menile, da ni mogoče dati neki italijanski družbi v zakup izkoriščanje Doberdobskega jezera. Očitno so temu botrovali politični in vojaško - strateški razlogi. Zanimivo bi bilo najti dokumente na Dunaju in v Rimu. Dobili bi potrdilo o naši domnevi, da so politični razlogi prevladali nad tistimi navideznimi o samem izkoriščanju kraške vode. Narejenega ni bilo seveda nič, kar dokazuje že samo dejstvo, da o tem vodovodu ni bilo ne duha ne sluha.
MARKO VVALTRITSCH
Na tem področju je pristanišče prvo v Italiji
Manipulacija z lesom v Tržiču
Leta 1988 so v pristanišču v Tržiču zabeležili rekord. Presegli so, sicer le za malenkost, magično število 600.000 raztovorjenih in natovorjenih ton lesa. Dotlej si takšnega uspeha sploh niso pričakovali, saj so v prejšnjih letih bili Pod štiristotisoč tonami manipuliranega lesa. Res je tudi, da je bilo ^ tem pogledu leto 1988 zares rekordno, saj so potem spet nekoliko nazadovali, pa čeprav so se obdržali na visokih nivojih.
Predlanskim so npr. raztovorili 482.078 ton lesa, natovorili so ga 32.305 ton. Lani so spet zabeležili nazadovanje, saj so raztovorili le 403.987 ton, natovorili pa 27.694 ton.
Kljub tem številkam pa so in ostajajo najpomembnejše pristanišče v Italiji glede manipulacije z esom. Dodajmo še, da pomeni les en° tretjino manipuliranega blaga v tem pristanišču.
Pristanišče v Tržiču, svoj čas poznano kot Portorosega, se je priče-n uveljavljati v tridesetih letih, a kratki operativni obali v kana-u Valentinis, nasproti ladjedelni-ee. so takrat pričele pristajati lad-? z majhno tonažo. Težave so na-s ajale predvsem zaradi tega, ker Je takrat ob taisti obali bilo kakih o lesenih kolib, v katerih so tr-iski ribiči hranili svoje mreže in rugo opremo, na zasilnih lesenih Pomolih so bili privezani ribiški °~u. Te ribiške kolibe so tam stale še do srede šestdesetih let.
Ko so se odločili pristaniško obalo podaljšati, so jih podrli. Sicer pa se je v Tržiču ribiška dejavnost prav v istem času zaključila. Prej se je namreč precej ljudi preživljalo izključno z ribištvom. Znan je bil še zlasti veliki lov na ciplje v decembru. Sedaj je to le šport. Svoje čolne imajo Tržičani sedaj zasidrane v kanalu Lokovac ali na štarancanski obali.
Pristanišče pa se je razvijalo. Morje je tu globoko, tu namreč plujejo velike ladje zgrajene v tr-žiški ladjedelnici. Zaradi tega so na tržiških pomolih pristajale številne ladje. Pristaniško obalo so podaljšali, na njej postavili nekaj žerjavov, število delavcev se je večalo. Med njimi je bilo kar precej slovenskih ljudi iz Doberdoba ter tudi iz nabrežinskega konca, ki so tu zaslužili več kot v katerikoli tovarni. V pristaniški družbi je delalo tudi več kot 300 stalnih delavcev. Ko je nanesla potreba so našli dnevno zaposlitev še številni drugi.
Pristanišče v Tržiču se je razvijalo skladno z razvojem industrije v naši deželi. Še zlasti je prihajala v poštev lesna industrija. Najprej papirnica v Štivanu, zatem pa še tovarne pohištva v Furlaniji in tudi v nekaterih predelih Veneta.
Les je bil natovorjen na ladjah, ki so prihajale iz Finske, Sovjetske zveze, iz Romunije in iz Afrike. Dela je bilo precej. Poleg pri-
staniških delavcev so tu dobili delo avtoprevozniki, špediterji in trgovci.
V	pristanišču pa je bilo premalo prostora za operativo. Z ladij raztovorjeno blago je bilo treba naložiti na kamione, ki so ga takoj odpeljali.
Sele pred kakimi petnajstimi leti je pristaniški ustanovi (gre za samostojno ustanovo Goriške Trgovinske zbornice) uspelo odkupiti zemljišča nekdanje kemične tovarne Solvay. V njej so izdelovali sodo. Odpadke pa so odlagali na velikem prostoru med tovarno in pristaniščem. Treba je bilo melio-rirati in utrditi ta zemljišča. To so naredili. Pred nekaj leti so v pristanišču pridobili veliko zemlje, na kateri so uredili skladišča na prostem in tudi nekaj pokritih skladišč. Podaljšali so operativno obalo. Na njej so postavili več sodobno opremljenih žerjavov, ki so jih kupili s prispevki deželne uprave in tudi Goriškega sklada.
V	pristanišču je direktno ali indirektno zaposlenih skoro tisoč ljudi. Že pred leti je bila zgrajena cesta, ki pristanišče neposredno veže na avtocesto. Sedaj je že skoro dokončana tudi sodobna železniška povezava, kar bo omogočilo nemoteno gibanje vlakov, ne da bi bilo treba ustavljati promet na cestah sredi mesta, kot se to sedaj dogaja. Pristanišče bo na tak način zelo pridobilo.
Prav zaradi tega se za to pristanišče zanimajo številni tuji poslovni ljudje. Japonci ter Korejci bi tu zelo radi imeli skladišče svojih avtomobilov. Tu bi lahko parkirali nekaj tisoč vozil, ki bi jih potem dostavljali svojim zastopnikom v državah EGS. Za to pristanišče se več let zanimajo Madžari. Ti bi tu hoteli zgraditi nekaj skladišč in velikih hladilnic. Tu bi shranjevali svoje blago, ki bi ga potem dostavljali naprej s tovornjaki v Italijo kot tudi z ladjami v prekomorske države.
Ko se bodo razmere v srednjeevropskem prostoru uredile bo tr-žiško pristanišče še bolj zanimivo. Še zlasti zaradi svoje ugodne lege v Severnem Jadranu kot tudi zaradi čisto novih naprav, ki ga hitro povezujejo z obstoječo cestno in železniško infrastrukturo.
Tržiška pobuda se uokvirja v širšo akcijo severojadranskih pristanišč. Veliko vlogo tu igra Trst, ne smemo pa pozabiti na Benetke in Koper ter na malo pristanišče Porto Nogaro, ki se je specializiralo še zlasti za potrebe nekaterih furlanskih tovarn. Tržaški trgovci so bili vedno angažirani v trgovini z lesom. Zaradi tega na tržaškem sejmu vsako leto polagajo veliko važnost trgovini z lesom. Vendar pa se taisti tržaški trgovci zelo zanimajo za pristaniške naprave v Tržiču. Čisto jasno pa je, da se v Tržiču zanimajo tudi za drugo blago, ki bi se lahko pri njih manipuliralo. (AWS)
Furlani vse več čez mejo
Videmska televizijska postaja Telefriuli že od vedno kaže veliko zanimanje za Goriško oziroma tisti del goriške pokrajine, v katerem živijo predvsem Furlani. Do tega prihaja še zlasti takrat, ko v teh krajih imajo pomembnejše prireditve, kot tudi takrat ko televizijsko "obdelajo" neko občino. Ker gre za komercialno televizijo, ki nima dotacij iz javnih sredstev, marveč živi samo od reklame, ob vseh teh priložnostih dajo tudi velik poudarek reklamnim zapisom trgovskih podjetij.
Ker pa so Furlani postali že stalni gost onkraj slovensko-italijan-ske meje je Telefriuli v zadnjem času posvetila nekaj oddaj tudi temu področju Slovenije. Pred nekaj dnevi smo lahko na tej postaji videli oddajo, v kateri so sodelovali nekateri gostinci in drugi turistični delavci iz več krajev na Slovenskem. Gre predvsem za tiste, h katerim že sedaj zahaja vse polno furlanskih gostov. Nekateri bi si jih seveda želeli še več, pa čeprav je v marsikaterem gostišču že sedaj ob nekaterih dneh težko dobiti prosto mizo.
Brez dvoma pa bo učinek te oddaje (čisto jasno je, da je bila reklamnega značaja) pozitiven, saj bo še več ljudi iz Furlanije obiskalo kraje na Slovenskem, ki niso daleč od meje. Novogoriška igralnica, bencinske črpalke, prostocarinske trgovine kot tudi druge trgovine in še zlasti gostilne, vse to je zelo vabljivo. (AWS)
m V.
-Z olminskih tlačanov trpljenje je zorelo v mistično predstavo. Ljudje že niso več pojmovali svojega razmerja do grofa in gospoda v Tolminu samo kot gospodarsko borbo, občutili so ga skrivnostneje: nepojmljivo in grozotno se jim je vcepljala v duše misel, da prihaja nadnje nekako legendarno ožarjeno mučeništvo. Njihovi »jogri« so pridobivali poteze od prvih Kristusovih jogrov. Tolminski biriči in galjoti so jim živeli kakor judovska tolpa, ki besni proti Nedolžnemu. Iz teh občutkov je rahlo živelo neko čudno upanje, da ni več daleč čas, ko pride rešitelj. Bilo je pravo mesijan-stvo, ko je rastel po svoje v preprosto ljudstvo. Najočitneje je v sebi to doživljal kmet Andrej Laharnar na Pečinah. Mož je bral staro protestantovsko biblijo. Naj skrivnostneje je znal ljudem bajati iz podobnega gledanja neki Peter Duša, ki so ga kmetje imeli za desetnika. Bilo je nekaj družin, ki so bile pretrpele strahotne krivice v Tolminu. Ti so bili ljudem kakor prvi mučenci pod rimskimi samosil-niki. Bili so skratka »jogri« v deželi in v srcih, bila je močna yera vanje, tako močna, da so ljudje verjeli še to, česar niso hoteli. Da je med »jogri« kakor v Kristusovih dneh tudi dvanajsti, imenovan Judež Škarjot...
Zamaknjena
Bilo je odoli devetih zvečer. Pri Kragulju na Modrejcih je bilo v kuhinji ali »hiši« in v izbi natlačeno polno ljudi, ki so prišli kropit pokojnega Gašperja in po stari navadi vasovat k mrliču. Poleg domačinov so se stekli celo ljudje od Loga, Idrije, Slapa in Grape, o Volč, niz Kozmerice in celo iz Rut. Tolik je bil sloves pokojnega Gašperja, čigar rod je imel tudi obilno žlahte in čigar dedje so segali kakor nobene tolminske družine sicer visoko gori v čase naj starejšega tolminskega pomnjenja, v dobo prvih cesarjev, prvih tolminskih glavarjev in prvih tolminskih pravd z gospodo. Vsem so bila znana tudi nasilja, ki so jih bili zadnje čase povzročali grofovski uradniki rajnemu. Ljudje so verjeli, da je tudi Gašperjeva smrt posledica teh nasilstev. Bili so med njimi ugledni možje iz dvanaj-stij, župani in ključarji. Bili so od daleč, ki so hoteli na Modrej-cih počakati pogreba, bili so, ki jih je privela neka čudna slutnja, da se začenja s to uro, ko je izdahnil eden glavnih »jogrov«, nekaj novega za Tolmince, da je prišel čas, ki je o njem krožila čudna vest, da pride in bo takrat gorje galjotom,(') ki da jih je neki že vprašal grof, kaj menijo tlačani, ko jih stiska kakor neumno žival. Da kolnejo, da so odgovorili galjoti in da se je grof smejal, naj le; huda da bo, kadar bodo začeli moliti. Gašper ni klel, Gašper je molil, so vedeli vsi tlačani s čudno grozo. Znano jim je tudi bilo in zlasti ženske so šumele o tem, kako se Kraguljevi teti, Gašperjevi sestri, nesrečni vdovi po Ciginjcu Gradniku, prikazuje sam križani Bog, kako nesrečna, oslepela in od bridkosti ohromela žena vidi in prerokuje, sirota, ki je zaradi moža in sina edinca prestala toliko bridkosti, da je ni greh primeriti s samo božjo Materjo sedmih žalosti. Nastala je bila celo
Ivan Pregelj

pesem, ki je vse to bajala. Lovač ali prosjak,<1 2> ki je to pesem zapel kjerkoli, ni šel lačen naprej. Dobil je večerjo in ležišče v hiši, le pripovedovati je moral tako, da so se mu skranje drvenile od zdehanja, ko mu niso dali, da bi že utihnil in spal.
Izbo pri mrliču so bile napolnile ženske, otroci in nedorasli fantje. Starejši možje, gospodarji in njihovi gospodarstvu dozorevajoči sinovi so se stisnili v hiši ob ognjišče ah pa sedeli pred hišnimi vrati. Ženske in mladi pri mrliču so peli. Kadar so molili, je utihnil pogovor med moškimi v kuhinji in pred vrati.
Iz množice so se javljala v pogovoru svojstvena lica, najočitneje prožni in zgovorni Anže Rink, krojač niz Most pri Svetli Luciji, ki je bil tudi nekakšen uradni pogrebec in mrliški oglednik. Vsiljivo zgovorno je znal pripovedovati o svojem težkem življenjskem poklicu. Spretno se je znal prikupiti premožnejšim in uglednejšim, kmetom, rutarjem in polovičarjem. Z ubožnejšimi osebivniki je bil dokaj manj priljuden. Osem otrok da mu veče lačnih doma, je povedal že v tretje in dostavil, da je deveti na poti. Tinče Munih, mogočnjak s Stopca in krčmar, ki ni imel otrok, mu je naročil, naj mu pošlje naj starejše dekle za malo deklo. Anže Rink je prekipeval v besedah hvaležnosti in iskal, da bi Tinčeta še za bodoče krstno botrstvo.
Tinče je bil- telesno čudnos-vojski. Bil je golak, svetlo plavih las, sicer pa brez brk, brez brade, celo brez obrvi. Devet otrok, je dejal Anžetu, da to še ni zlo, da le desetnika ni, ki je po božji volji vsak lovač in kolikor znano zdaj na Tolminskem en sam. Peter Duša da je tisti, je planil Anže, pa je ugovarjal Gašper Bi-zalj iz Kozarišč, da to ni res.
Duša da noben desetnik ni, on da že ve in volčanski fajmošter sam da so potrdili, da ni. Podoben pač, pa zakaj in kako, da ve Peter sam.
Tako je rekel Bizalj, oni isti, ki je bil ves žolčljiv, ker je bil prejšnji dan plačal v Tolminu kazen petindvajsetih goldinarjev, ker so ga obdolžili, da je sekal prekle v prepovedancu na Kolovratu. Mož se je preverjal, da ne bi šel po prekle v Kolovrat, pa če bi mu jih na voz naložili, že zato ne, ker jih ima bliže v Bučenici. Tolminski niso verjeli in mož je utrpel škodo, ne da bi vedel jasno, ali ga je kdo hudobno obrekel in zatožil, ali pa, ker so ga zamenjali s kakšnim drugim Bizalj em, kar se je pozneje tudi spričalo, ne da bi bil Bizalj dobil škodo povrnjeno.
»Molijo!« je zamrmral tedaj Simon Lužnik iz Bače. Mož je zadnje čase pil, kar prej ni bila njegova navada. Kadar ga je pijača omotila, je brundal vase, da bo nož nabrusil in da pojde v Tolmin.
Vsi so vedeli, da pije iz žalosti in zakaj grozi z nožem. Še nedoraslo hčer, na pol otroka še so mu bili tolminski galjoti zmaličili, ko je šla v mraku niz Most domov. Po obrazu, je rekla, da bi poznala tistega, po imenu pa ne. Tolminski sodnik ji je predstavil vse biriče. Ko ni vedela nikogar, jo je zapodil z očetom in opsoval. Dekle se je sušilo, zorelo sramoti in bridki smrti. Nihče ni namreč verjel, da bo prenesla.
»Molijo!« je zamrmral zdaj togi oče. Ta večer ni bil pijan.
Molili so dobro uro. Težko, nerazločno so izgovarjali besede, poudarili pojoče prvo in zadnjo pojoče potegnili. Le Anže je molil glasno in jasno. Iz navade, kot zasilni cerkovnik in ob-rednik pri romarskih procesijah. Ko so odmolili, so ženske pele.
Ilustriral Klavdij Palčič
Ko so utihnile, je bilo slišati glasno ihtenje. Gašperjeva vdova Anica se je bila zopet razložila. Hči Tončka je mater tolažila in ji prigovarjala, naj gre in leže, da ne bo zbolela. Pa vsaj malo mleka naj zavžije, ki ni nič poskusila že drugi dan. Tončko samo, ki je bila tudi vsa iz sebe, so milile družice in vrstnice. Zdaj pa zdaj se ji je skušal približati Vidučev Tone s Prapet-nega.
Snubil je deklico, pa so mu v Tolminu že drugo leto nagajali in niso dali privoljenja, da bi se ženil.
Kraguljka se je umirila, potem pa je vprašala zopet vsa vznemirjena po sinu Lovrencu, ali se še ni vrnil s fare, kamor je šel naznanit pogreb. Ni se bil še vrnil. Vdova je tarnala, kdo bo postregel ljudem s kruhom in požirkom medice. Naj si da mir, so jo pogovarjale ženske, ona pa je bila še vedno vsa iz sebe in se zdaj tako razburila, da so jo slabosti obhajale.
Mirno in brezgibno je bilo v svitu dveh voščenk le dvojno lice v sobi: obraz pokojnega Gašperja na beli rjuhi, razprostrti čez visok mrtvaški oder, pa obličje slepe njegove sestre Polone, domače tete, ki je sama vase stisnjena čepela za pečjo in gibala venomer s svojimi drobnimi, posinjelimi ustnami, z roko, prebiraj e težke jagode na velikem rožnem vencu. Od časa do časa jo je nagovorila Tončka, ali bi kaj rada. Starka ni trenila, le beseda se ji je vzela na ustnice, temna, tajna, nedoumna. »Vidi,« je zašumelo tiho med ženskami, grobna tišina je nastala v izbi, da je bilo čuti le prasket z voščenk, dimečih se pod nizki strop.
Tedaj se je vrnil Lovrenc. Prišel je z Janezom Živcem s Polju-
binja. Bil je to tisti Živec, ki je imel prav tedaj opraviti v Tolminu in se je bil komaj izgovoril, da ga niso zaprli. Stopil je med druge pogrebce, ki so se bili razvneli ob Lovrenčevem prihodu v pogovor o treh parih volov, ki so jih tolminski vzeli rajnemu Kragulju.
»Zdaj mu bodo pa še junčke za umrlino,« je dejal Bizalj. Živec pa je začel pripovedovati o svoji pravdi. Pripovedoval je tako, da ljudje skoraj verjeti niso mogli.
Grof je bil zaprl Gašperja Kavčiča z Ljubinja. Mož je žalostno umrl v ječi. Zdaj pa da rubijo vdovo in sirote za dvesto petdeset cekinov. Mlada da je bolna, stara da dela, kolikor more. Pride Mohor Kacafura z biričema v hišo, pa da grofski vedo, da je stara denar skrila. Kar iščejo, staknejo nekaj grošev. Stara pa vanje, da so tatje in naj jim na duši gori denar. Ali je ni ukazal takoj sodnik prignati v Tolmin, da je coprnica in kaj ve, kaj še vse, pa da se je on postavil za siroto in za božje ime prosil, naj jo puste otrokom. »Nu, pa poja galjot zdaj mene, da sem se očitno upiral njegovim slugam.«
Ljudje molčijo. Le Lužnik vpraša čez trenutek:
»Ali so jo zaprli?«
Živec vzdihne, da ga trga in da ima kostenico, pove nato po strani, kakor da ni nič posebnega:
»Saj veste, kako delajo z ženskami. Na Dvor so jo gnali. Stara je, Boga naj zahvali. Strahovali so jo nekaj, da je skoraj ob um prišla. Tepli je pa le niso.«
»Še ženske se jim ne smilijo več,« meni trdno Bizalj.
»Saj se jim še otroci ne,« doda Živec živahno.
»Hudič!« zavre iz Anžeta, ki se je spomnil svojega devetega otroka, tistega, ki je šele na poti.
Živec je stopil kropit. Tedaj je rekel Tinče Munih:
»Tako strašna ta reč ni, kakor Živec pove. Lagal se pa ni. Prekleta taka pravica, kadar so ti grofovski tožniki in sodniki v lastni pravdi. To pa menda veste, zakaj so zaprli rajnega Kavčiča?«
»Ne vemo ne,« je odgovoril za vse Anže.
»Nu! Gradnikovo iz Čiginja je imel. Zdaj je vdova.«
»Bog pomagaj,« je vzkliknil Bizalj, »to je pa res. Kaj so se zakleli, da bodo pogubili ves ta rod?«
»Rod in žlahto, pa še vse tiste, ki o tem kaj preveč vedeti hočejo pa pričati,« je povedal skrivnostno Munih.
Pristopil je domačin Lovrenc in povabil može, naj pridejo in se oteščajo s požirkom medice. Sam je nalijal, kruha pa so si od-rezovali po volji in slasti. Anže Rink si je odrezal za tri.
(se nadaljuje)
(1)	in bo takrat gorje galjotom: v zgodbi o krutem tolminskem grofu, »ki so ga uši snedle«, pripoveduje Rutar (Zgodovina, str. 245-246), da je grof vprašal oskrbnika, kaj ljudje delajo. Oskrbnik odgovori: »Grof, kolnejo vas!« Grof nato: »Dokler me kolnejo, je že dobro.« Tudi drugič prinese oskrbnik enako sporočilo. Tretjič pa pove, da kmetje molijo in Boga prosijo, naj jih reši okrutnega gospodarja. »Zdaj pa je slaba zame,« pravi grof in tisti trenutek mu začno lesti uši iz vsega života.
(2)	Lovač ali prosjak: meri na sholarja, potujočega študenta.
Na touru sta Chiappucci in Lemond ugnala ostale
Nenavadno zavezništvo
**■*
S-
Američan Greg Lemond (desno) in Italijan Claudio Chiappucci sta včeraj dala pravo lekcijo Špancu Miguelu Indurainu.	(telefoto AP)
Na jadralnem SP v razredu ernpa v Izoli
Jutri pade zastor
IZOLA — Po včerajšnjem zares zasluženem dnevu odmora, ki so ga jadralke in jadralci, udeleženci svetovnega jadralnega prvenstva v razreda evropa, izkoristili vsak po svoje (izkazal pa se je tudi organizator s spremljajočim programom), bo danes na sporedu predzadnja regata. Start bo ob 11. uri, če bo le dovolj vetra. Slovensko jadranje je pred enkratnim uspehom, saj se Samu Potokarju nasmiha kolajna; zlata sicer ne, ker je praktično že oddana Fincu Petriju Karti, toda srebrna in bronasta sta še dosegljivi. Je pa obenem velika škoda, da se je peta regata ponesrečila državnemu prvaku Branku Brčinu, ki se bo moral sedaj kar močno potruditi, če želi med deseterico. Nesojena olimpijska potnica Vesna Dekleva ne jadra kot zmore in prav gotovo s trenutnim 15. mestom ni zadovoljna, toda tolaži se lahko tudi z dejstvom, da je le mesto pred njo dvakratna svetovna prvakinja Calligarisova in da ima ob dobrem finišu še možnost, da se prebije med deseterico.
Jutri bo na izolskem prvenstvu padel zastor in že sedaj lahko po-
hvalimo organizatorje, jadralne delavce Burje za vrhunsko organizacijo, Izolane za izjemno gostoljubnost, šefa regatnih polj Maria Cerkvenika in Trfllia Saina pa za izvedbo regat, na katere mednarodna žirija ni imela nobenih pripomb. (Kreft)
V Luciji slovensko prvenstvo v kartingu
PORTOROŽ — Ob izolskem jadranju bo danes na slovenski obali osrednji športni dogodek, državno prvenstvo v kartingu, ki ga na lucijskem kartodromu organizira KK Portorož. Na programu bosta v vseh kategorij skih razredih po dve dirki ter posebno tekmovanje v kategoriji SLO kart za slovenski pokal. Na startni listi so vsi najboljši z izjemo Nine Jerančič (KK Portorož), ki je včeraj odpotovala na svetovno mladinsko prvenstvo na Švedsko. V ospredju bodo seveda domači tekmovalci, ki ob nekaterih posamičnih zmagah načrtujejo tudi ekipno zmago. Pričetek dirke bo ob 16. uri.
(Kreft)
Prvi dan uradnih poskusnih voženj za VN Madžarske
Dež zelo oviral tekmovalce
BRUSELJ — Na touru ne mine dan brez presenečenj. Etapa od Ro-ubaixa do Bruslja je bila sicer posejana z nekaterimi vzpetinami, a prave gore so na tej dirki še daleč, zato so mnogi pričakovali, da bodo naposled na svoj račun prišli šprinter-ji. A ti so znova ostali praznih rok, pač pa sta svoj položaj na lestvici precej izboljšala Chiappucci in Lemond. Kakor je bilo razvidno v teku etape, še bolj pa v izjavah po cilju, sta kolesarja sklenila pravo zavež-ništvo. Prvič sta se v napad pognala že po 19 km, a je bilo očitno prezgodaj, čeprav je Chiappucci imel dovolj časa, da zbere nekaj točk za gorsko VN, pa še 6" odbitka. Ko so ju dohiteli, je bil na vrsti Francoz Thierre Marie. Sam je prevozil 50 km z največjo prednostjo 2.
Toda tudi ta beg ni uspel, zato pa se je na čelo dirke podala nova deseterica kolesarjev, med katerimi so bili tudi Fondriest, Chioccioli, Alca-la, Hampsten in drugi. To je povzročilo reakcijo moštev Giannija Bugna in Miguela Induraina. Beg se je neslavno končal kakih trideset kilometrov pred ciljem, prav tedaj pa je silovito potegnil Chiappucci. Sprva je kazalo, da se poteguje le za mi-nusne sekunde letečega cilja, a kmalu je bilo jasno, da misli resno. Tedaj so se mu pridružili Američan Lemond, Danec Holm in Francoz Jalabart, ki je nato etapo tudi dobil. Četverica je na cilj prispela z 1'22" prednosti pred glavnino, Chiappucci pa je tej prednosti dodal še 24" odbitkov, tako da je zdaj na lestvici tretji. Pascal Lino je ohranil roza majico, a njegov rojak in tovariši v klubu Virengue je z drugega zdrknil na četrto mesto, saj je bil na cilju šele 94. s 3’30" zaostanka.
Chiappucci: »Z Lemondom se odlično razumeva. Za beg sem se odločil, ko je začelo deževati. Vem, da dež Induraina straši. Vedel sem, da sam do cilja ne bom uspel priti, zato sem počakal, da se mi še kdo pridruži.«
Indurain: »Zgrešil sem, ker sem sledil Bugnu, ostale pa zanemaril.
Nisem si čakal, da mi bosta dala Lemond in Chaippucci takšno lekcijo.«
Vrstni red 6. etape: 1. Jalabart (Fr), ki je 167 km (od Roubaixa do Bruslja) prevozil v 3.37'06", s poprečno hitorstjo 46 km na uro; 2. Chiappucci (It); 3. Holm (Dan); 4. Lemond (ZDA); 5. Museeuw (Bel) po 1'22"; 6. Nelissen (Bel); 7. Ludwig (Nem); 8. Konjičev (Rus); 9. Capiot (Bel); 10. Nijdam (Niz) in glavnina.
Skupni vrstni red: 1. Lino (Fr) 26.22'53"; 2. Bauer (Kan) 3'U"; 3. Chiappucci (It) 3'34"; 4. Virengue (Fr) 4'02"; 5. Lemond (ZDA) 4'29"; 6. Hep-pner (Nem) 4'37"; 7. Bugno (It) 5 06"; 8. Roche (Irs) 5'28"; 9. Indurain (Šp) 5'33"; 10. Perini (It) 5'35"; 11. Bouw-mans (Niz) 5'40"; 12. Fignon (Fr) 5'49"; 13. Tebaldi (It) 5'54"; 14. Boyer (Fr) 6 24"; 15. Delgado (šp) 6 25"; 16. Alcala (Meh) 6'27"; 17. Breukink (Niz) 6'29"; 18. Simon (Fr) 6'32"; 19. Chioccioli (It) 6'34"; 20. Hampsten (ZDA) 6'38".
Beograd sprejel vabilo MOK
ŽENEVA Športniki iz Zvezne republike Jugoslavije, torej iz Srbije in Črne gore, bodo nastopili na olimpijskih igrah v Barceloni. Tekmovali bodo v osebnem imenu in pod simboli iger, tako kot zahteva MOK.
Iz Beograda so namreč sinoči sporočili, da tamkajšnji olimpijske komite sprejema vabilo in pogoje Mednarodnega olimpijskega komiteja, da bi ne prikrajšali športnikov za nastop na tako pomembnem tekmovanju zaradi sankcij, ki jih je varnostni svet OZN izrekel proti ZR Jugoslaviji.
BUDIMPEŠTA — Dež je zelo oviral prvi dan uradnih poskusnih voženj za motociklistično VN Madžarske, deveto tekmo za svetovno prvenstvo. Marsikdo od progatonistov ni hotel preveč tvegati, kar pa ne velja za Italijana Ezia Gianolo, ki je bil najhitrejši v razredu do 125 ccm. Gianola je s svojo hondo dosegel boljši čas (2'03"451) od Nemca Wald-manna (2'03"482), ki vodi na skupni lestvici, na kateri ima 5 točk več od italijanskega pilota. Debbia je bil peti, vsi ostali Italijani, ki se potegujejo za naslov, pa so precej zaostali (Casanova in Gramigni na aprili! sta na 12. oz. 13. mestu, Gresini pa je celo triindvajseti).
Italijanskemu zastopstvu pa se je prvič letos izmuznilo prvo mesto v četrtlitrskem razredu, v katerem je bil vrstni red naslednji: 1. Schmid (Nem, yamaha) 1'51"172; 2. Puig (Šp, aprilia) 1'51"335; 3. Biagi (It, aprilia) 1'51"655; 4. Capirossi (It, honda) 1'51"775; 5. Reggiani (It, agprilia) 1'51"883; 6. Cadalora (It, honda) 1'52"283.
V razradu do 500 ccm, v katerem zaradi poškodbe še nekaj časa ne bo tekmoval Avstralec Michael Doo-han, vodilni na skupni lestvici, je najboljši čas dosegel Chandler (ZDA, suzuki) v r48"777. Sledijo: Gardner (Avs, honda) 1'49 "193; 3. Ra-iney (ZDA, yamaha) 1'49"476; 4. Schwantz (ŽDA, suzuki) 1‘49"775; 5. Lawson (ZDA, cagiva) 1'50T55.
V prvem dnevu uradnih poskusnih voženj v formuli ena v Silverstonu
Nigel Mansell brez pravih tekmecev
Ayrton Senna pri Fermiju?
Nogomet: priprave na OI
Egipt azzurrom enakovreden (1:1)
BRESCIA —- V prijateljski tekmi med olimpijskima nogometnima reprezentancama Italija in Egipta ni bilo zmagovalca. Moštvi sta se razšli Pri neodločenem izidu 1:1. Deset minut pred koncem je iz enajstmetor-vke povedel Egipčan Sadek, a Lu-zardi je izenačil v 87. minuti. Tekmo si je ogledalo manj kot 2.000 gledalcev. Igra je bila skromna.
Branca v Vidmu
CERNOBBIO — Na nogometni borzi je bil včerajšnji dan napadalcev. Najboljši strelec B lige Ganz (Brescia) je za okroglih sedem milijard lir prestopil k Atalanti, kjer bo za trenerja imel svojega mentorja Lippija.
Udinese se je naposled dokopal no Brance (Fiorentina), ki je pravzaprav povratnik. V Vidmu je igral uve leti, v sezoni 89/90, ko je bil Udinese v A ligi. V 27 tekmah je dosegel devet golov. Stal je 3 mili-bnde in pol, društvo pa mu je ponudilo triletno pogodbo.
To pa še ni vse. Piovanelli, ki je v *asti Juventusa, bo okrepil vrste La-Zia, lani pa je igral pri Atalanti (16 tekem, 3 zadetki). Zdaj pričakujejo, m^bo Agostini od Parme prestopil k
Napoli se je z Milanom dogovoril a nakup branilca Carboneja. Kaže, a bo zaradi tega Neapelj zapustil t-nppa.
Prvi trening za Izolo Belvedur
IZOLA — Danes pričenjajo s tre-lngi nogometaši Belvedur Izole, ki d J e med prestopnim rokom kar Po okrepila. Še naprej bo trener van Marj on, ki mora sedaj ekipo ar najbolje pripraviti za prvi med-arodni nastop - za tekmovanje v Pokalu UEFA. V Izoli pospešeno ob-v vljaj° stadion, ki bo moral zado-stiti strogim mednarodnim pred-Plsom. (Kreft)
Revival ’82
t i^bOGNA — V Bologni bo drevi r, j®9 med nogometnimi veterani alge in Nemčije, ki so igrali v fi-1982 ^Panskega »mundiala« leta
SILVERSTONE — Zgodba se ponavlja, tako da postaja že dolgočasna. Nigel Mansell je bil znova naj hitrejši v prvem dnevu uradnih poskusnih voženj za VN Anglije. Vsekakor preseneča, da je bil skoraj dve sekundi hitrejši od svojega teamskega tovariša Patreseja, ki pa je morda nekoliko popustil, potem ko je postalo jasno, da Mansella ne sme ovirati na poti proti naslovu. Tretji je bil Senna, znova pa se je slabo godilo Ferrariju: Aleši je bil osmi, Capelli pa celo štirinajsti. Krize pri italijanski hiši očitno niso ublažili, a tudi pri McLarnu so nekje priznali, da nikakor ne morejo toliko izboljšati vozila, da bi ogrozili VVilli-amsova pilota.
VRSTNI RED: 1. Mansell (VB) willi-ams renault 1'18"965 (poprečna hitrost 238,25 km/h); 2. Patrese (It) williams renault 1'20"884; 3. Senna (Braz) mcla-ren honda 1'21"706; 4. Schumacher (Nem) benetton ford 1'22"066; 5. Berger (Av) mclaren honda 1'22"296,- 6. Brundle (VB) benetton ford 1'23"489; 7. Herbert (VB) lotus ford 1'23"605; 8. Aleši (Fr) ferrari 1'23"723; 9. Hakkinen (Fin) lotus ford 1'23"813; 10. Comas (Fr) ligier renault 1'23"957; 11. Gachot (Fr) venturi lamborghini 1'24"065; 12. Albo-reto (It) footwork mugen honda 1'24"198; 13. Boutsen (Bel) ligier renault 1'24"545; 14. Capelli (It) ferrari 1'24"558; 15. Targuini (It) fondmetal ford 1'24"761, itd.
V organizaciji TPK Sirena
Tekmovanje za consko prvenstvo optimistov
Danes in jutri bo Tržaški pomorski klub Sirena organiziral 1. tekmovanje za consko prvenstvo v razredu optimist, ki velja obenem kot selekcija za italijansko prvenstvo.
Na sporedu bodo tri regate. Današnja prva preizkušnja, za katero so se vpisali tekmovalci 11. cone, ki gre od Milj do Chioggie, se bo pričela opoldne. Druga tekma bo na vrsti pol ure po zaključku prve regate.
Tretja regata bo jutri s pričetkom ob 10. uri.
SILVERSTONE — Kot vsako sezono, so se tudi letos začele vztrajno širiti gorovice o prestopih pilotov. Raznih ugibanj in kombinacij ne manjka. Še nedavno je Gianni Agnelli dejal, da dobremu pilotu treba zagotoviti dobro vozilo, iz česar je marsikdo sklepal, da domneve o skorajšnjem prihodu Senne k Ferrariju nimajo nobene osnove.
Prav včeraj pa je sam Senna dal razumeti, da bi lahko v prihodnji sezoni sedel za volanom ferrarija. Ko so ga brazilski časnikarji vprašali, kakšno vozilo pripravljajo pri McLarnu za prihodnje leto, je odvrnil: »Ne vem, morate se obrniti do vodilnih v ekipi.« Na neko drugo vprašanje pa je odgovoril: »Za leto 1993 imam več možnosti, moram se še odločiti, precej pa je odvisno od tega, kam bo šel Prost.« Razumljivo je, da kamor bo šel Prost (če bo znova tekmoval v formuli ena), tja ne
bo šel Senna, saj sta si s Francozom že večkrat prišla navzkriž.
Brazilski as je še pristavil, da ima pri zamenjavi teama pred očmi edinole tehnične garancije, ki mu jih lahko nudijo, ne pa garancije glede plače: »Seveda, če bi se človek kot je Barnard odločil, da gre k Ferrariju, bi tudi sam lahko znova pretehtal svoje odločitve.«
Možno je, da se bo Senna že danes srečal s predsednikom Ferrarija, Luco di Montezemolom, ki ga pričakujejo v Silverstonu.
Ker smo že pri govoricah, velja omeniti, da nekateri vztrajno trdijo, da bo Prost šel k VVilliamsu. Kaj jim daje to misliti? Pravijo, da v novi pogodbi, ki jo je podpisal Mansell, ni več zagotovila, da bo v novi sezoni imel izključno pravico do rezervnega vozila. To pomeni, da si ga bo moral deliti z drugim pilotom, kar ni stranskega pomena.
Po sklepu FIBA
Beogradu odvzeli košarkarsko SP
MUNCHEN — Izvršni odbor mednarodne košarkarske zveze FIBA je soglasno sklenil odvzeti Beogradu organizacijo svetovnega prvenstva za leto 1994.
Nove kandidature sprejemajo do 1. oktobra, nov sedež pa bodo izbrali 19. oktobra. FIBA ZR Jugoslaviji dopušča možnost, da se znova kandidira.
Rekord Jacksona
LONDON - Britanski atlet Colin Jackson je na sinočnjem atletskem mitingu v londonskem Crsystal Pa-lacu s časom 13 06 izboljšal evropski rekord v teku na 110 m z ovirami. V okviru istega tekmovanja, ki šteje za grand prix, je Američan Michael Johnson zmagal v teku na 400 m s časom 43"98.
Danes v Montecarlu Rosi - Dale
MONTECARLO — Petintridesetletni Gianfranco Rosi, svetovni boksarski prvak v superveltrski kategoriji (verzija IBF), se bo danes zvečer pomeril s pet let mlajšim izzivalcem, temnopoltim Gilbertom Dele-jem, ki je bil do oktobra lani prvak po verziji WBA. Obeta se izenačen dvoboj.
Bruguera izločil Hrvata Ivaniševiča
GSTAAD — Na teniškem turnirju ATP v Gsttadu so odigrali prve četrtfinalne dvoboje, izpadel pa je vvimbledonski finalist Ivaniševič. Rezultati:
Markuš (Arg) - Chang (ZDA) 7:6, 7:6; Bruguera (Sp) - Ivaniševič (Hrv) 6:3, 6:2; Santoro (Fr) - Novaček (ČSFR) 6:4, 5:7, 6:4; Clavet (šp) - E. Sanchez (Šp) 7:5, 7:5.
V olimpijskem naselju bo res vroče...
BARCELONA — Čeprav bo avgusta meseca v Barceloni -predvidoma zelo vroče, so prireditelji olimpijskih iger sklenili prepovedati uporabo klimatskih naprav v olimpijskem naselju. Vgraditev teh naprav, so dejali organizatorji, bi lahko poškodovala stanovanja. Mnoge delegacije že protestirajo.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JL	dnevnik
sobota, 11. julija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na 12. zamejskem balinarskem prvenstvu
Kras znova prvak
Kot smo na kratko že poročali, se je Kras Elio Mobil! že drugo leto zapored ovenčal z naslovom zamejskega balinarskega prvaka, potem ko je v povratni polfinalni tekmi v Zgoniku igral neodločeno proti Primorju. V dosedanjih 12 izvedbah osrednjega zamejskega balinarskega tekmovanja je to že četrto slavje zgoniških predstavnikov. Kot se ponavlja že vrsto let, so tudi letos Simonetovi varovanci pričeli prvenstvo s porazom, v nadaljevanju pa so se kaj kmalu uigrali in vedno bili za vsakega nasprotnika trd oreh. V preostalih enajstih nastopih so izborili kar sedem zmag, tri neodločene izide in doživeli en poraz (v zadnjem kolu regularnega dela, v gosteh proti Sokolu).
Letos je Krasove barve branilo skupno 10 balinarjev, in sicer Dell'-Anno, Businelli, Doljak, Emili, Kante, Milič, Pieri, Simoneta, Skupek in Succi. Največ zaslug za uspeh belomodrih ima nedvomno Dell-Anno, ki je v 12 nastopih utrpel le tri poraze in to dvakrat proti predstavniku Sokola Lucinianu, predvčerajšnjim pa ga je zlahka spravil na kolena Suban.
Povratna finalna tekma med Krasom in Primorjem je bila izredno napeta in izenačena. Po prvih dveh srečanjih je bilo stanje sicer izenačeno 1:1, nastopajoči pa so postavili na glavo vsa predvidevanja. Naj-
prej je Pelison v bližanju in obveznem zbijanju prav v zadnjem kolu zadal Guliču prvi prvenstveni poraz. Prav nenadejana točka krasov-ca je bila odločilnega pomena za potrditev naslova zamejskega prvaka. Odločilni točki sta prišli po zaslugi domače dvojice ali bolje rečeno po odličnem nastopu zbijalca Simonete, ki je zaigral v velikem slogu in je z nadpovprečnim bliža-njem nadoknadil tokrat pomanjkljivega Skupka.
Krašovci so tako uspešno zaključili letošnjo sezono. Tokrat pa je bila njihova naloga vse prej kot lahka. Po ponedeljkovem porazu v prvem finalnem obračunu Primorje namreč ni imelo kaj izgubiti. Psihična obremenjenost nastopajočih je bila velika, v napeti igri živcev pa so bili spretnejši krasovci, ki so sicer po odlični igri Tenzeja (Primorje) izgubili zadnje srečanje trojk, ko pa od letošnjega zamejskega prvenstva niso imeli več kaj pričakovati. IZID POVRATNE FINALNE TEKME:
Kras - Primorje 4:4 (5:11, 22:17, 11:4, 2:11); skupni seštevek točk 43:40 v korist Primorja.
KONČNI VRSTNI RED 12. ZAMEJSKEGA BALINARSKEGA PRVENSTVA: 1. Kras Elio Mobili; 2. Primorje; 3. Nabrežina; 4. Gaja.
(Z.S.)
Pri PK Bor zadovoljni s komaj minulo sezono
Plavanje mlade vse bolj mika
Komaj zaključena 5. sezona delovanja je bila za Plavalni klub Bor najbolj uspešna, tako glede tekmovalnih uspehov, kakor tudi množičnosti. V raznih skupinah je namreč letos vadilo kar 120 članov, največ jih je od 4. do 12. leta starosti. PK Bor nudi prav vsem možnost, da se ukvarjajo s tem izredno zdravim športom, saj redno prireja tečaje za neplavalce, začetne in nadaljevalne tečaje za plavalce, rekreacijsko vadbo za netekmovalce in za odrasle, razpolagajo pa seveda tudi s tekmovalno skupino.
V minuli sezoni so v društvu posebno pozornost namenili tako imenovani propagandni skupini, nam je v pogovoru v našem uredništvu pojasnila trenerka Andreina Menegat-ti. V tej skupini so dekleta pod osmim letom starosti oziroma dečki pod devetim letom starosti, ki še niso registrirani v plavalno zvezo. S to skupino je društvo redno sodelovalo na preizkušnjah za Trofejo delfin, na kateri so v primerjavi z lansko sezono dosegli izredne uspehe, saj so na primer na ekipni lestvici zaostali samo za društvi z veliko bolj bogato tradicijo, kakršna so Al-tura, Finn in Triestina, pokazalo pa se je, da zaostanek za temi društvi premočrtno zmanjšujejo. Posebno uspešni so bili Maria Alejandra Gla-vina, VValter Bullo, Oskar Perosa in
Luka Peric. Slednji je v prostem slogu eden naj hitrejših v deželi v svoji starostni kategoriji.
Propagandna skupina je sodelovala tudi na raznih plavalnih mitingih v deželi, po državi in na Koprskem, nazadnje pa še na deželni fazi trofeje plavalnih šol, na kateri si je Elisa Komar priborila pravico do nastopa na državnem finalu v Gubbiu v okviru deželne reprezentance.
Med plavalci iz tekmovalne skupine so prevladovala dekleta, največ pa sta pokazali Jasna Simčič in Mojca Kovačič, ki sta želi sadove prizadevnosti in resnosti na treningih.
Seveda tudi težav ne manjka. Ena najbolj vidnih je še vedno precejšnja nepripravljenost za obsežnejše treniranje. Plavanje je zahteven šport, brez intenzivne vadbe ni mogoče doseči uspehov. Menegattijeva pripisuje »krivdo« za to preskromni angažiranosti staršev in prezaposlenosti otrok, osrednji problem pa je vprašanje prevoza na treninge, za kar bi moralo poskrbeti društvo samo, a tega za zdaj še ne zmore, čeprav bo treba za rešitev tega vprašanja napeti vse sile. Pri PK Bor tudi obžalujejo, da je še vedno precej slovenskih otrok, ki vadijo v italijanskih društvih. »Zagotavljam, da lahko pri PK Bor nudimo otrokom enake ali celo boljše pogoje od itali-
janskih klubov, pa še članarina je nižja, zato ni razloga, da bi se starši slovenskih otrok obračali na italijanske klube«, nam je povedala Menegattijeva, ki glede tega vprašanja vidi problem tudi v tem, da ura plavanja v okviru pouka mnogih slovenskih osnovnih šol poteka pod okriljem italijanskih klubov, trenerji le-teh pa nato najbolj obetavne malčke usmerjajo v svoj klub.
Nova sezona se bo pri PK Bor pričela s pripravami v Cerknem, ki bodo od 5. do 13. septembra. Za zdaj je vpisanih kar 37 otrok do 13. leta starosti, kar je 25 več kot lani, ko so priprave organizirali v kraju San Vi-gilio di Marebbe. Pri društvu želijo tudi povečati število agonistov in sploh pritegniti k plavanju še večje število otrok, kajti prepričani so, da vsega potenciala še niso izčrpali, čeprav je društvo že zdaj z vidika množičnosti doseglo takšno razsežnost, kakršno so lahko še pred nekaj leti le sanjali, (ak)
ŠD PRIMOREC IZ TREBČ vabi v okviru športnega praznika na ogled nastopa skupine ritmične gimnastike ŠZ Bor, ki bo danes, 11. t. m., ob 21. uri.
Jutri, 12. t. m., ob 18. uri pa bo tekma v ženskem nogometu »stare proti mladim«: Babies proti Girls.
V Trebčah na pobudo ŠZ Sloga
Poletni odbojkarski turnir na prostem
Čeprav je uradne odbojkarske sezone že precej časa konec, se zdaj vrstijo razni poletni odbojkarski turnirji na prostem. Enega od teh bo priredilo tudi Športno združenje Sloga v okviru svojega poletnega praznika, ki bo 30. in 31. julija ter 1. in 2. avgusta v Trebčah.
Slogini odbojkarski športni delavci bodo pri nogometnem igrišču postavili dve peščeni odbojkarski igrišči, na katerih bodo ekipe merile moči. Vsako ekipo bodo sestavljali štirje tekmovalci, in sicer dva moška in dve ženski, med samo tekmo pa bodo na igrišču trije igralci v mešani sestavi (dva moška in ena ženska oziroma dve ženski in en moški).
Turnir bo potekal po pravilniku FIFA V in ne po tistem, ki velja za beach volley. Vpisovanje ekip bo do 17. julija, organizator pa bo zatem sestavil koledar tekem. Ta bo pripravljen in bo na ogled že med poletnim praznikom v Bazovici (25. in 26. julija), potem pa kajpak tudi v Trebčah na dan otvoritve turnirja, torej v četrtek, 30. julija ob 19. uri.
Turnir se bo zaključil 2. avgusta z nagrajevanjem ekip in vseh posameznikov. Vsi, ki jih odbojka med poletjem zanima, se lahko vpišejo do 17. julija v čistilnici Lavanderia Roiano (Ul. Barbariga 5, tel. 41-41-42, od 8.30 do 18. ure), kjer bodo tudi dobili vse nadaljnje informacije. (Inka)
Za otroke iz tržaških šol
Namiznoteniški tečaj v Zgoniku
Namiznoteniška komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji tudi letos prireja začetniški tečaj namiznega tenisa za otroke tržaških osnovnih in nižjih srednjih šol.
Tečaj se bo odvijal v športno-kul-turnem centru v Zgoniku, in sicer od ponedeljka, 7. do petka, 11. septembra, od 9. do 17. ure pod vodstvom strokovno usposobljenih trenerjev. Tečajnikom bo postreženo s kosilom, poskrbljeno pa bo tudi za organizirano zabavo v urah med jutranjim in popoldanskim treningom.
Cena tečaja znaša 70.000 lir
Prijave sprejema urad ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure (tel. 645-627) ali v športno-kulturnem centru v Zgoniku vsak ponedeljek od 18.00 do 20.00 (tel. 229-477), kjer je treba plačati na račun 40.000 lir.
Tisti otroci, ki bi imeli težave s prevozom do Zgonika, naj se prijavijo za tečaj v uradu ŠZ Bor v uradnih urah od 17.00 do 20.00, oziroma po tel. 513-77.
Odbojka: povrnjen ugled Borovih deklic
Ugnal jih je le prvak
VIGEVANO — Poraza, ki so ju Borove odbojkarice pred nekaj tedni doživele v odločilnih tekmah za uvrstitev na vsedržavni finale prvenstva »deklic«, sta zadobila v prejšnjih dneh svojo pravo dimenzijo. Gifra Vigevano, ki je v drugem krogu meddeželne faze s prepričljivim 3:0 premagal plave tako v Trstu kot doma, je namreč v finalu šestih najboljših šesterk te starostne kategorije v Padovi osvojil naslov državnega prvaka. V finalu za 1. mesto je s 3:1 odpravil ekipo Cafasse iz Turina.
Izkazalo se je torej, da je plavim nastop v državnem finalu že drugo leto zapored preprečil samo državni prvak, kajti lani jih je v meddeželni fazi izločil Mogliano Veneto, ki je
potem na državnem finalu prav tako osvojil naslov prvaka.
Po pričevanju trenerja Vigevana bi slovenska šesterka po kakovosti lahko mirne duše sodila na državni finale, saj je tu nastopilo še nekaj borovkam enakovrednih ali celo malo slabših ekip.
Za dekleta Bora Friulexport je lahko torej ta vest kar precejšnja uteha, hkrati pa jim v celoti povrača ugled, ki so si ga v zadnjih letih pridobile z osvojitvjo kar treh zaporednih naslovov deželnih prvakinj v tej kategoriji.
V prihodnji sezoni jih čaka nastop med mladinkami in tudi v tej kategoriji bodo, kajpak, poskušale doseči čim boljše rezultate, za kar jim sposobnosti menda ne manjka.
Primorje skrbi za najmlajše
Tudi letos je Primorje poskrbelo za najmlajše ljubitelje nogometa, tako tiste, ki so se z žogo že ukvarjali, kot tiste, ki so se prvič spoprijeli z nogometnimi pravili. Vadba poteka vsak dan od ponedeljka do petka, zaključili pa jo bodo 15. t.m. Za malčke skrbi Franc Metljak iz Sežane, pomagajo pa mu seveda požrtvovalni odborniki Primorja.	(Foto Davorin Križmančič)
Pred novo sezono čaka poletovce še veliko dela
V promocijsko košarkarsko ligo je letos, kot znano, napredoval tudi Polet. Tavčarjevi fantje so že nekaj let zapored bili tik pred podobnim uspehom, vsakič pa jim je prav v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči. Letos so Openci pričeli priprave izredno zgodaj, ojačili so se s povratkom Andreja Vremca, obenem najuspešnejšim strelcem ekipe in trenerjem na igrišču, ki je bistveno pripomogel h kvalitetnemu skoku vse ekipe. Poletovci so z dokajšnjo lahkoto osvojili vse tekme v svoji skupini, zataknilo pa se jim je le v povratnem kolu proti Fiammeju. Zaradi tega spodrsljaja so prav s Fiem-mejem morali odigrati dodatno tekmo za napredovanje. Trener Tavčar je znal svoje fante dobro pripraviti, saj je Polet v odločilni dodatni tekmi stalno vodil, zmagal je z 8 točkami naskoka in tako tudi zasluženo napredoval.
O letošnji sezoni in o bodočih programih smo se pogovorili s trenerjem Sergiom Tavčarjem.
Kako bi ocenil letošnje prvenstvo svoje ekipe?
»Napredovanje v višjo ligo z enim samim porazom je nedvomno velik uspeh, tako da je lahko moja ocena seveda pozitivna. Že od samega začetka smo se uvrščali v ožji krog favoritov, tiho pa smo tudi upali, da bi vse do konca ostali tudi nepremagani. Žal nam to ni uspelo, vsekakor pa smo v dodatni tekmi uspešno opravili popravni izpit in tako tudi dosegli zastavljeni cilj.«
Si kdaj pomislil, da vam tudi letos napredovanje lahko spodleti?
»Tri minute pred koncem tekme proti ekipi La Talpa, ko smo zaostajali za nekaj točk, sem v mislih še imel poraz s Fiammo. K sreči pa smo tisto tekmo osvojili in s tem krizo takoj premostili. Najbrž bi nas morebitni
Robert Škerlavaj
nov poraz prekomerno potrl in ne vem, kako bi se vse skupaj izteklo. V zadnjih tednih smo vidno popustili, saj ni enostavno obdržati koncentracijo in zagnanost vse do polovice junija. Po drugi strani pa sem bil vedno prepričan, da smo na boljšem od ostalih: naša ekipa je bila edina, ki je slonela na širšem izboru enakovrednih igralcev, kar nam je tudi omogočilo, da nismo prekomerno občutili poškodb in nekaterih odsotnosti.«
Kako bi ocenil svoje igralce?
Vinicio Bajc: Nepogrešljiv za dobro vzdušje v ekipi. Kljub temu, da je malo igral, se ni nikoli zaprl vase. Izredno dragocen zlasti izven igrišča zaradi veselega značaja. Ocena 8.
Andrej Granier: Naš glavni play-maker, odigral je nekaj zelo dobrih tekem, v zadnjem delu pa sem od njega pričakoval nekaj več. Ocena 7-.
Igor Gregori: Dalj časa je imel določene probleme s poškodovanim kolenom in z delovnimi obveznostmi, kar mu je onemogočilo, da bi prišel do optimalne kondicije. Vsekakor nam je bil izredno koristen zaradi izkušenosti in resnosti. Ocena 7.
Walter Kerpan: Po dolgoletnem premoru se je odločil, da se ponovno posveti košarki, potem ko je odlično nastopal v raznih mladinskih kategorijah. Zame je bil letos največje presenečenje, tako na igrišču kot izven njega, bodisi zaradi pristopa kot prikazane igre. Žal mu je poškodba preprečila, da bi tudi v zadnjih tekmah igral kot zna. Ocena 9.
Martin Krevatin: Pozna se mu, da v prejšnjih letih ni nikoli igral vidne vloge, saj bi moral s svojo višino in gibljivostjo doseči mnogo več. Njegov največji problem sta pomanjkljiv odnos do dela in obdobja popolnega pomanjkanja koncentracije. Prepričan pa sem, da bi s primernim delom lahko zelo napredoval, vse pa je odvisno od njegove volje. Ocena 6.
Fabio Malalan: Dolgo let je bil gonilna duša Poleta, letos pa je najbrž zaradi osebnih problemov nekoliko popustil. Večkrat je bil tudi na treningih preveč živčen in iz vsega tega sledi, da je na nekaterih tekmah imel preskromen učinek in je zato manj igral. Za pristop bi mu dal oceno 7, od njega pa sem več pričakoval.
Marko Pisani: Vso sezono je igral povsem katastrofalno, prav v zadnji, najvažnejši tekmi, pa je bil odločilen za naš uspeh. Ocenil bi ga s sumljivo 7, tudi od njega pa sem pričakoval veliko več.
Adrijan Sosič: Že prava legenda naše košarke, se vsako leto premisli in je vedno ponovno pripravljen pomagati ekipi. Ko sem ga potreboval, je
bil vedno pripravljen zaigrati, nekajkrat pa je bila njegova prisotnost bistvene važnosti. Ocena 8.
Robert Škerlavaj: Letos je izredno napredoval zaradi svojega pristopa na tekmah. Vedno je bil ekipi neobhodno potreben: ko mu ni šlo od rok v napadu, je znal maksimalno zaigrati v obrambi in pod košema. Ocena 9.
Andrej Vremec: Gonilna sila ekipe. Sploh ne pretiravam, če trdim, da brez njega tudi letos ne bi napredovali. Odličen, tako igralsko kot organizacijsko, se je ponovno izkazal z resnostjo in odličnim pristopom in si prav gotovo zasluži oceno 10.
EKIPNO: Kljub visokim ocenam za posameznike, si ekipa in trener zaslužita le 7, ker bi lahko večkrat igrali mnogo bolje, zlasti kar se tiče obrambe in zbranosti, saj bi v boljši konkurenci marsikatero tekmo izgubili.
Vremec je že odločil, da bo prenehal z igranjem, v ekipo pa bi po pravilih morali vključiti nekaj mladih. Kakšni so torej vaši programi?
»Glede programov bi morda prav Vremec lahko povedal največ. Upam in skušal ga bom prepričati, da nam bi tudi v prihodnji sezoni vsaj delno pomagal, ker je za nas izredne važnosti. Prav gotovo pa bi se morali nekoliko ojačiti, saj je nivo v promocijski ligi znatno višji. Imamo mnogo igralcev v raznih slovenskih društvih in menim, da bi se lahko vsaj nekateri vrnili v naše vrste, čeprav se zavedam, da ni enostavno usklajevati interese vseh naših ekip. Moja skrita želja je, da bi se k Poletu vrnila mlada in perspektivna Boris Vidali in Aljaž Vavpetič, ne vem pa še za želje in načrte vseh letošnjih naših igralcev v vidiku prihodnje sezone. Čaka nas dosti težja naloga, zaenkrat pa so vsi programi še neizdelani. (Vanja Jogan)