Grnntna dača. Mnogo je se nže poudarjalo, kako malo opravičeno razdeljene so politi6ne pravice v liberalnih drža^ah. Ogromna ve6ina jih ne nži^a 7 onej meri, katera jej bi priatajala 7sled silnih bremen, ki so se na njo navalila. Kmet8ki ljudje delajo ogromno ate^ilo. Jih je najvec. Valed tega pride krvavega davka pri sedaj ob6e veljavnej 7ojaskej postavi najve6 na nje. V vsakej bitki štejemo najve6 ubitih in ranjenih mož vietih iz kmetskega prebi^alstva. Isto tako zadeva ta stan največja vseb davkov, t. j. gruntna daca. Ta znaša letos 36,900.000 fl. Tolika ni nobena druga neposredna (direktna); najbližnja jej hišna dača znaša le 23 milijonov; izmed posrednih ali indirektnih davkov presega jo le dohodek od tobaka, ki državnej blagajnici vrže po 58 milijonov goldinarjev na leto. Gruntni davek je tedaj 8ila velik. To priznavajo vsi zvedenci. Vrh tega je ae pa tako razdeljen, da mnogi preve6, dragi premalo pla6ujejo razmeroma. Zato skuaajo državniki temu v okom priti a pravi6nejo uravnavo gruntnega davka. Pri nas so se tega nže ve6krat poprijeli, veliko milijonov potroaili, pa še le niso prodrli do zaželenega konea. Prvi ae je težavuega dela lotil cesar Jožef II. ki je dal posestva meriti in ceniti. NjegO7 trudje bil zastonj. Delo se je bilo prenaglilo in cesar Leopold II. je 1. 1790 vse nstavil. Poznej 1. 1817 je ceaar Franc ukazal zmeriti zemljiš6a in vceuiti jibov 6isti dobodek, od katerega bi se naj potem po primernib odstotkib ali procentih računili gruntni davki, kar se je imelo v poaebnih polab, tako imenovanem katastru, zapisati. Delo so priceli 1. 1819. za naše in 1. 1850. za ogerske dežele. Te kataaterske pole so torej podlaga našej sedanjej grantnej da6i. Do 1. 1848. 80 pri nas od 7 kataatrib zaznamovanega čistega dohodka zara6unili 13V2 % kot redni ceaarski davek v denarjih, 4l/.4 % v re6eb ali blagn, 133/4 % za srenjske, šolske in cerkvene potrebe, 24 0/0 grajščakom. Skap je pa ves gruntni da^ek znašal 20,000.000 fl. Eer so kmetje poznej dav6ine grajščakom odkupili in si zemljišča rešili, se da misliti, kako mo6no so gruntni davek 7kljub rešitvi p omnožili 7 zadnjib 30 letih, namre6 do 36 milijonov. Cesarska da6a ae je pozvišala od 13V3 do 16 °/0 in pridjale 80 se dobodnine in večkratne vojne doklade (Eriegszuscblage). Naš kmet bi še tndi to breme prenašal, ali cel6 ncznosljivo ae kaže, kar mu je liberalna doba naložila, namreč novib srenjskih, okrajnib in deželskih doklad, zra^en pa zadolženjein oderuštvo. Brezmerne obresti nam ho6ejo kmetski stan kar nni6iti. Dodajmo še gospodarstveni prevrat: žito sejati, 7ino pridelovati se ne spla6uje 7e6 tako, kakor poprej, v živinorejstvu in drngih strokah no7ejšega gospodarst^a pa še nismo do^olj iznrjeni. Zato je cel6 opraviceno, ako v državnera zboru resno preudarjajo, kako bi se kmetskemu ljudstvu prisko6ilo, preden bo prepozno. Ziaati delajo na to, da bi ae nova uravnava gruntnega davka za eno leto vsaj prikrajaala tako, da bi ga uže 1. 1881 začeli pobirati po njej. Pravijo, da bo ona nravnava dala mnogim znatnih polajžeb, čeravno utegne avota 7sega gruntnega davka ve6ja biti. Davek bo namreč bolje in pravičneje razdeljen. Da bi se to le uresni6ilo in goapodje ue varali v tej reči, ki 8tane uže 7e6, kakor 20 milijono7 goldinarje7!