Troje jaselc.
Vnebesih so se šli božič: angeli so godli, pobožni pastirji so piskali na piščali in nedolžni otroci so plesali v zlatih čeveljčkih. V temačnem kotu je sedpl star Jud, oči so mu žarele, ko je gledal razposajeno veselje in zadovoljno si je gladil dolgo, sivo brado. Angel spreleti mimo, pojoč s srebrnim glasoin »Gloria«. Zagleda starega Juda v kotu in mu zakliče:.»Se greš z nami?« Starec se nasmehne: »Saj se grem. Prav vesel
75
sem. Veš, bil sein nekoč tesar kakor sv. Jožef in sem stesal jaselce, ki so bile v betlehemskem hlevu.« '
Angel ostrmi:   »Prave jaselce?«
Starec prikima: »Da, zato sem o božiču zmerom vesel. Moje jaselce, prave jaselce hranijo sedaj v Rimu. Oh takrat sein mislil, da delajn jaselce za brezumno živino. Ko bi bil vedel, he, kakšne jasli bi bil naredil: lepo zrezljane in pisane.«
Svetel žarek obsije starca, ki obmolkne. Mali Jezus gleda nanj: »Tako, kakor so bile, so bile prav. Revne jasli sem hotel imeti in hrala ti!« Dvigne ročico in ga blagoskm. Jud pade na kolena in sam ne ve, kaj bi od
blaženosti.
*
»Glejte tja dol — tam, tam!« kaže mali Jezus na zemljo, na dobro mesto Grečjo. I, kaj pa je bilo tam v gozdu poleg dobrega mesta Grečja. Svetlo je bilo kakoir podnevi, pa naj si je bila polnoč. Sto in sto bakel iil sveč je svetilo. V votlini so bile postavljene jaselce. Seno,. pravo seno, je bilo v njih; vol in osel sta zadovoljno žrfa iz njih. Za jaselcami je bil postavljen oltar, kjer je maševal duhovnik. Zdaj, takoj za evangelijem, je stopil drug duhovnik in z jasnim glasom odpel veselo novico, da je rojeu Zveličar sveta.
Tedaj pravi mali Jezus: »Dobri brat Frančišek praznuje božične praznike in mi je postavil jaselce. Prve božične jaselce so. In tako naj bo do konca sveta. Naj jiti dobri ljudje postavljajo t visoke cerkve* naj delajo veselje poštenim  hišam,   v  veselje mladim  in
starim.
*
Mali Jezus vstane in stegne roko: »Oče Jožef, daj mi popotno palico s križem na vrhu. Grem na zemljo.«
»Ljubi otrok,« pravi mati Marija, »tam doli je mraz. V nebesih je toplo in svetlo.«
Jezus pa vzame palico in si prepaše belo obleko. Angeli se postavijo v vrsto in hočejo z njim.
»Ostanite tukaj! Grem sam. Grem iskat jaselce, meni najljubše. Potrkal bom na vsako srce, da mi pri-pravi jaselce v njem. V jaselcah srca sem najrajši.«
Otrok! Tudi k tebi pride in potrka na srce. Imaš pripraTljene jaselce?
74