ra j i PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Vi . Štev 259 Poštnina plačana v gotovini ' (17T.VJ Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 25. oktobra 1951 Cena 20 lir Prispevajte za Kulturni dom ^j?^OVANJE ZA MIR m MEDNARODNO SODELOVANJE V 2AGREBU Jugoslovanska delegacija predložila osnovna načela miru in sodelovanja Ju0°s,ovanske delegacije je Josip Vidmar prebral predlog desetih osnovnih ¥ izvoljenem predsedstvu 19 članov je tudi Tržačan prot. Fabio Cusin Zint?83 Posebnega dopisnika) * 24‘ ~ Nemogoče - «atko m hkrati izčrpno .Slavne misli, ki Posamezni de- ? * tor,? V,aniu za mir- k' J* tribun? pS 11 gov'omi- ^nski otem ko je jugo-lovijj nr\ j Mflaa Bogda. ^ M sinoči *v (Wnlz pnsotnosti novinar. «* j’ nai seznam čla- Predsedstva zborovanja =pnPravljalni odbor, je ^va lmen* članov paed. »L^oijSii50^111?a,to scglas' ^fečan njimi k tudi Nav«,. ’ Fabio Cusin. Julk' Andrice0?3 v Predsedstvu ?!l*ga titnM Par- Za genfc' 1® zborovanja je jJ^ljena Marija Vilfan. 'i^marS^v?nl^c 3e bil Josip ^°gaci» ,imenu jugoslovanske »jtt Predložil ^borova. VJ“ ««zu. zoorova- ^ ie S.,osnovnih načel, ki 1, Vzai^ v desetih točkah: n?IK) spoštovanje ne-®ž»v u’ Je sodobna pravica pomeni spoštovanje načel popolne enakopravnosti v odnosih med državami; 2. Pravica vsakega naroda na svojo neodvisno, suvereno in nacionalno državo, torej prizna, nje vsakemu narodu polne pravice do samoodločbe, pravice, da sara določa obliko svoje državne in družabne ureditve, da izvršuje svojo suvereno oblast brez kakršnega koli gospodarskega, političnega, vojar škega pritiska in vmešavanja drugih držav. 3. Končina izključitev iz mednarodnih odnosov uporabe m možnosti izvajanja ne samo od. kritega napada s silo, temveč tudi diktatorskih groženj, izsiljevanja ali pritiska v kateri koli obliki, vključno gospodar-sko diskriminacijo, kakor tudi izključitev propagamde, ki je usmerjena k podjarmljenju drugih držav In narodov, h kršitvi suverenosti drugih, vmešavanju v njihove notranje zadeve, kar vse predstavlja duhovno pripravo agresije. 4. Usposobi jen je OZN v močno orodje mirnega reševanja mednarodnih sporov, popolnega spoštovanja in dejanskega izva. janja duha načel listine OZN, sprejem vseh držav za člane OZN. 5. Pravična rešitev kolonialnega vprašanja v smislu pravice vsakega naroda do nacionalne samoodločbe, razširjanje prepričanja, da gre taka rešitev tega vprašanja v smeri neodvisnosti narodov in v prid mirnega sodelovanja med narodi. 6. Obsodba tendenc, da se pereča vprašanja rešujejo s sporazumi med velesilami brez sodelovanja drugih držav in narodov, posebno pa še brez sodelovanja tistih držav in narodov, ki so življenjsko zainteresirani na rešitvi teh vprašanj. 7. Dajanje pomoči gos-podar-sko nerazvitim ali nezadostno razvitim deželam od gospodarsko razvitejših dežel, ukinitev gospodarske diskriminacije in svoboden razvoj gospodarskega sodelovanja med državami. 8. Borba, da se povsod na svetu zavarujejo pravice člove. ka in osnovne osebne svobošči- ne, pravica do zaposlitve in so-i Avstrije. Tudi on je prebral ciainega zavarovanja brez cfis- predlog resolucije, ki govori o kriminacile, zagotovitev samo-' preprečevanju ;n obsodbi voja- stojnega gospodarskega in kulturnega razvoja za vsako narodno skupino v večnarodnih državah. 9. Zmanjšanje oborožitve — dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za splošno popolno razore, žrtev, ki lahko temeljijo samo na zaupanju med državami — toda takšno zmanjšanje oborožitve, ki nobeni državi ali skupini držav ne b: dovolilo, da bi bila v odnosu do dragih držav sposobna izvršiti naipad ali izvajati pritisk, t. i- zmanjšanje oborožitve v takšni obliki, da v danih okoliščinah ne pomeni olajšanje napada, toda povečanje vojne nevarnosti. 10. Razvijanje kulturnih odnosov in sodelovanja med narodi na temelju spoštovanja narodne kulture vsakega naroda in omogočanje svobodnega pro. meta informacij iz države v državo. Za Vidmarjem je govoril prof. Hans Thirring, delegat iz ^anes v Angliji odločitev usodo laburistične stranke laburisti KaKor Konservativci napovedujejo zmago za svojo a&ho - PričaKuje se visoKa udeležba na današnjih volitvab str; b, v'v'1 V24' — Volilna kamina i« ki Britaniji je za-. JlVci si, Jutri bodo angleški k!L na volišče. Volilne I H 2a volitvah udele- do 0 odprte ob 9. zju-a Ud;,2Več«. Pričakuje se ,Sri žba volivcev, ki so 12a s?"'?!: " fVrt v evaio, da bodo do 4. t °kro5;®e,teic znani rezultati \>rie!,.J' ^ 296 okrožjih boli v lip/S za<->e'; šteti glasove Am _ .zjutraj. Po navadi Pter rezultati za Man-l 1 *l i k - ^ast m Salfort J' ia ].v£ “Baj° za «tipične», j***mtate° nakaže->° aokonč-mest t 5ru i?. kandidatov. V g^Uufee ,!vati ua kfalj bi mocal takoj «Nglii 1 ChurchiUa. v01i’V°Uv('i Se voli na ta način, ('d, Za onv vsakem okrožju » vSE** sam'e«a kan’ ^age konservativcev Vit."- A‘t’ V, * Seb takoj podati pravico imajo ^ioS stamtS.ke’r ki so dosegli r°Sti. f*T»su» talfn vrt. sti. Prav tako vo- c?vanipC>iaki in dovoljeno je Pismu. ^- v t^^rtaarju 1950 li^^li j le za malo glasov S ■ s fe.tH50 ‘»tali iia oblasti v.??11 Poslanci večine. so ostali na oib-lasti ..Jr . maT1 P^nci vlada dolgo vzdr- Sjlo. »fkih krogih ra-^ Ve^ J} anska vlada po. 4s!? v sne ? vsai dvajset se. I)zbornici, zalo L °ra|l h^drži. Zadovoljiva • d DiU viač ko 30 sede* C Pr9v 'i 'ttbm-i!?- “dovoljivo ve-Dr- ^ in konservativ. ^jfti m.1^ voUtyah- ct bi vpfw na oblaisti z do. n°’ nt’ 13za-k tfvci „ z™aga. Tudi kon- do?p^ mog'U “P4*11- da ,^listaW« vzdržali, če bi fca [v. majhno večino. ^ i* Srečo I a ,°d' obeh strank t&lno v ?ob;la jutrj trd. , -----itd UH j'1 Več i lah^o ostai$ i p,et ■A dosoi^radl k^ega iz-nica potrebno vo- a ra- m V sedanji spodnji zbornici so posamezne stranke imele: laburisti 313 poslancev, konservativci 296, liberalci 9, neodvisni 1, iraki nacionalist 2. spe&ker 1, prazna mesta 3. Liberalna stranka -je praktično brezpomembna. Zadnja liberalna vlada je bila izvoljena leta 1910. S(; preden se je razpustil takratni parlament, je izbruhnila prva svetovna voj- njega ministra Moše Sareta in ga obvestili o zadnjem razvoju v vprašanju atl&ntskega poveljstva na Srednjem vzhodu in o posledicah, ki so nastale, ko ie Egipt odbil sodelovanje pri tem poveljstvu. Saret se je šele vrnil s potovanja po ZDA, Angliji in Francij;. Zdi se, da mu bodo sedaj zahodni predstavniki zatrdili, da je namen njihovih vlad po- bo moral Pariz urediti s pogajanji z maroškim sultanom. V Londonu dodajajo, da bodo potrebna še nadaljnja pogajanja med zavezniškimi vladami, prav tako tudi z ZDA. KARAČI, 24. — Nova pakistanska vlada je danes zjutraj prisegla. Novi ministrski predsednik Khwaya Nazimuddin na. Od tedaj se ie vedno manj o ta viti poveljstvo na Srednjem govorilo o liberalni stranki Letos pa je postavila 109 kandidatov nasproti 450,- ki jih je postavila lansko leto. Njeno e-dino upanje je sedaj, da predstavlja «jeziček n& tehtnici#. V sedanji zbornici ni komunistov. Zgubil* so svoja dva sedeža pri lanskih volitvah zaradi politike podrejanja sovjetskim interesom. Lani so predložili 100 k&ndidatov, letos pa samo deset. Vodstvo konservativne stranke je danes izjavilo: «Imeli bomo večino vsaj 40 sedežev, toda lahko jih bomo dobili še več». Laburistična stranka je izjavila: «Voliina kampanja je bila bolj plodna za nas kakor za konservativce. Ce bi glasovali pred petnajstimi dnevi ali pred tremi tedni, bi morda mi izgubili, toda sedaj lahko predvidevamo majhno večino. Mr. Hugh Dalton ni morda daleč od resnice. ko misli, da bomo imeli večje število glasov in sedežev kakor pred dvajsetimi meseci*. Agencija Gallup pa to obja. vila šele jutri zjutraj rezultate svoje zadnje ankete, toda no» coj se govori, da bo pripisala 50 odst. konservativcem in 50 odst. laburistom. Tudi brez Egipta atlantsko poveljstvo za Srednji vzhod TEL AVIV, 24. — Francoski, angleški, ameriški in turški predstavniki v Tel Avivu bodo jutri obiskali izraelskega zuna« SKALNEGA TAJNIKA UNESCO. JfilME BODETA MIR y SVETU flo razumevanje med narodi Ks^EsorT' Generalni taj-narirt Organizacije -st W l r,°d°v za prosveto, jeUUuro> Jaime Tor-S ^a, Pa je obenem V k *izdal posebno po- ^^itičnl^i Dravi- se' KvTfl lii,J! kriza vnaša ne- l^i hJ *-ri2a » , * “ ie oue iSvit^rei^ azala' da ... Nv^ti dr^lveti v popojni ^ Starti * ^ drugega, r&Zv°ia znano-1i Žrt Po izmil-2Vez in Z8radi ni8-''*; Organiza- mirnlncdov se tru- «w, ektivn ” 2310 P0" lisasti varnost za j4 Bo^et pH°.ralne ods<> Prav P°udar- V^h ia sociali v K0SP°-^riavah stenju v » da pri- bo nacionahstlčne dotlej ostal ne-H *• riuu^° slol)el na \\'l4viSmt'VM)u med ŠS1^V Cfo ^iallzira- dela Mt<3'r,arcfi’la T'* Qru;i„i’ Svetovno %S ut Pre^ uacija- Orga-h ih- iy0 p_rbo tn polje- ^ in ^^vom E- k‘ zavaro- vale osnove takšne mednarodne sloge#, Bodet še posebej poudarja, kako so Združeni narodi začeli izvajati načrt tehnične pomoči državam, ki so gospodarsko nerazvite. V tej splošni nalogi sprejema UNESCO z navdušenjem svoj delež, kajti tehnična pomoč bi bila neučinkovita, če se ne bi povečali napori za zboljšanje šolskega pouka in gospodarski ter socialni razvoj bi se ne smela ločiti od osebnega napredka, kar se tiče bodisi svobode bodisi kulture. «Bodočnost nam nauekuje naše današnje delo« pravi gene: ralni tajnik UNESCO. Mednarodno sodelovanje na vseh področjih ni samo splošna želja, o kateri naj bi razpravljali, pač pa je t° naloga, ki bi jo morali vsi narodi izvesti kot najnujnejšo med nujnimi. Na področju prosvete, znanosti In kulture se UNESCO trudi in dela, da bi to izvedla. Mir pa ni mogoč drugače, kakor če pride do sikupnega delovanja. Združeni narodi pozivajo zato vse ljudi, naj podprejo to delovanje. ki ni naperjeno proti nikomur, ki Pa služi težnjam vseh narodov. vzhodu tudi brez egipčanskega sodelovanja. Obenem bi pustili odprta vsa vrata za sodelovanje Izraela pri tej organizaciji preko posebnega zveznega organa. Truman razglasil konec vojnega stanja z Nemčijo WASHINGTON, 24. — Predsednik Truman je danes formalno razglasil konec vojnega stanja med ZDA in Nemčijo. Ta predsednikov sklep temelji na resoluciji obeh delov kongresa, & katero se razglaša konec vojne Z Nemčijo. Trumanov razglas poudarja, da je vojno stan je prenehalo 19. oktobra 1951, ko je bila resolucija spre. jeta. Ob tej priliki je Truman, med drugim izjavil, da politika ZDA teži za tem, da se napravi mirovna pogodba z «enotno in svobodno#, Nemčijo. ((Vendar je pripomnil — so ili tozadevni napori zaman in ni bilo do sedaj mogoče priti do ugodnega zaključka zaradi politike sovjetske vlade. Kljub temu p® smo menili, da je zaželeno napraviti konec vojnega stanja z Nemčijo, predvsem zato. da ne bo treba več imeti to državo za sovražnico, in zato da se Nemcem dovoli, da zopet pridobijo velik del svojih državljanskih pravic. Truman je govoril danes na slavnosti ob polaganju temeljnega leamna neke bolnišnice a-meriškega Rdečega križa v kolumbijskem okrožju. V svojem govoru je med drugim tudi podaril, da upa, «da ni več daleč čas, ko bodo voditelji v Sovjetski zvezi in v njenih sopot-r.iških državah spregledali, da je popolnoma blazno postavljati se proti enotnemu prizadevanju vseh ostalih narodov sveta za mir in pravice. K temu pa je Ti urnam dodal: »Toda vse dotlej, dokler napadalne site napadajo Združe-žene narode, ne sme biti nobenega popuščanja. Ne sme priti rio zmanjševanja v naših naporih, da ustavimo napad in da postavimo obrambo svobodnega sveta. «Na nas tu doma jq, da podr premo one borce raznih narodnosti, ki se borijo za nas in za svobodo sveta na Koreji. Največ, kar civilno prebivalstvo lahko za nje napravi, pa je to, da, po posredovanju Rdečega Križa daruje kri za nujne potrebe gojišča«- Dalje je predsednik Truman poudaril, da se današnja svečanost polaganja temeljnega kamna vrši na veliki dan obletnice ustanovitve Združenih narodov. Dalje pa je tudi omenil, da bo še nocoj v Beli hiši pozdravil 48 vojakov, ki bodo prišli s korejskega bojišča, ki so zastopniki 19 narodov. Maroško vprašanje LOiMUON, 24. - Angleška vdads. je obvestila francosko, da se bo uprla vpisu razprave o mil roškem vprašanju na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN v Parizu, Anglija ima vprašanje bodočnosti Maroka kot francosko notranje vprašanje, ki ga škega napada sli preventivne vojne, pri čemer poudarja, da nasprotovanje vojni ne sme imeti za posledico pasivnega stslišča do napada, temveč je potrebno pobijati vsak napad, s katere koli stranj bi prišel. Thirring je potem navedel svojo^ definicijo napadalca in nato prikazal nekaj namišljenih primerov napada, za katere bi veljala njegov^ def nicija napada. Navedel je sledeče pr-mere: 1. oborožen napa^ na Jugoslavijo s strani ene ali več držav; 2. oborožen napad ene ali več držav na eno od vzhodnoevrop-skih držav; 3. prehod demarka. cijske črte med Vzhodno in Za. noono in Nemčijo z oboroženo silo; 4. nasilnj prevrat v Avstri-H.s. P°m°čjo ene izmed okupacijskih sil. Sledila je cela vrsta govorni- °y ' se v svojih izvajanjih bolj ali manj dotaknili predvsem Vidmarjevih besed iz desetih točk, s kat: rimi so se v glavnem strinjali. Le belgijski delegat Pierrard je dejal, da se ne strinja s 5 točko glede kolonialnega vprašanja. Rekel je, da bi bilo potrebno «še razmisliti#. Z načelom samoodločbe naro-dov m važnosti tega načela v mednarodnem življenju je obširno govoril dr. Rudolf Kaun, predsednik instituta za mednarodno pravo v Hamburgu. Jean Rous, Francoz, predstavnik svetovnega kongresa za borbo proti imperializmu, je dejal, da je nova Jugoslavija vzor države: to je federacija, ki združu-Je narodnosti v eno celo. to, toda tako, da ohranjuje nacionalne in druge posebnost; teh naroanosti. Bivši češkoslovaški ministeT La us man j^ y zej0 zanimivem govoru prikazal sedanji položaj CSR in dejal, da ZSSR obravnava CSR p,o O: zarjevih besedah: «Objemam svojega prijatelja. da bi ga zadavil#. Prvi predstavnik izvenevrap. TAKO »DOKAZUJE** ITALIJA. DA JE PRELOMILA S PRETEKLOSTJO Povezovanje protizakonitih procesov proti garibaldincem in Beneški četi Javni tožilec iz Lucce se zanima za sodni postopek proti partizanom Beneške čete - Videmski tožilcc priznava, da so se prva poizvedovanja začela že v letik 1946 47 - Proces ne ko v Vidmu (Od našega posebnega dopisniku) VIDEM, oktober. — Po:'oba je, da je misfl* na revizijo italijanske mirovne pogodbe pet spešila r^st megalomanije tudi pri ljudeh' v nižjih upravnih enotah. Pomencali so si roke in si dejali: sedaj je čas! «A1 servizio di una potenza straniera — tako je zakričal klerofašistični «Messaggero Veneto# in za njim v zboru še ostali šovinistični listi skupaj s klerikalnim «Vita c6t'ol'ca» — je Beneška četa «ubijala», «ropala», aplenila# itd. itd.». Kd0 bi ob tako kričečih naslovih ne postal pozoren; kdo bi ne postal pozoren zlasti iz vrst Slovencev in antifaš stičnih borcev, ki so žrtvovali svo. jo kri za stvar zaveznikov v drugi svetovni vojni in za poraz fašizma? Prosili smo za sprejem pri državnem prfv^niku (procura-tore della repubblica) v Vidmu dT. Ginu Franzu. Dejal je. da mirovna pogodba krije samo tiste, ki so se boriii za čimprejšnji izid .vojne. Ne krije pa onih, ki so skušali odtrgati del italijanskega ozemlja in ga priključiti k drugi drž vi. Ne more trditi, vendar pa se lahko zgodi,da bo še kdo inkriminiran, če je bil v zvezi z d:lo-v^njem Beneške čete. Raz sko-vanja in poizvedovanja trajajo že od leta 1946 . 47. Takrat so bila zasliševanja otežkočena. zato so z njimi nadaljevali se-d^j ko Je stanje bolj dozorelo. On sam, državni tožilec, vsaj tako nam je izjavil, je dal odredbo, naj zasliševanja obnovijo. Doslej še nobena civilna stranka ni vložila prijave. Vse so poslali samo organ j javne varnosti. Ra?iskov nja trajajo že eno leto in se bo^o nadaljevala še precej časa. Ni še dokazov, vendar utegne priti na dan, da so prihajale direktive za dogodke v porčinju in delovanje Beneške čete iz istega vrha. Lahko bo zavzel proces proti oztožencem Beneške čete širši obseg kot proti obtoženepm dejanj v Porčinju. Mimogrede povedano, je dr. Franz, državni pravdn k, pri- 1 i. hot ie kito prvotno znal. da v Teru in Brdu p ebi- javijmno, t tirweč M. kut eri a va «una piccola minoranza slo-1 tnrje se ruw vena#, Na preiskovalnem oddelku nismo imeli sreče. Ma ešalo je bil odsoten. Ko pa smo se če/ m»; vsi so aotozvni sieoevm u«. jan j; «rtuipad na nea/MaKlfrVost, newv urnost in enotnost države; [srouarzavito zairmen^ s čas vrnili, so nam dejali, da je j ^njšajuja ali uničenja narod-ravnokar odšel. Nihče nam ni neVa ctw.wa; snoueizivna in bo imel v svojih rokah tudi mi- 'S 'L ^izvenevrop. nistrstvo za obrambo. Mohamed ''iSha' 1'-' Zafrullah kan bo obdržali listnico zunanjega ministra. MILAN, 24. — V petek se začne v Milanu svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Jutri prispejo v Milan ruski tekmovalci, ki bodo igrali na tekmovanju eno najvažnejših vlog. Mnogo gledalcev je danes opazovalo trening Amerikancev. Po izgubljenem dvoboju proti Humezu Mitri namerava zapustiti boks in se posvetiti... kdo v» čemu? BOLOGNA, 24. — V trening tekmi je italijanska nogometna reprezentanca mladih premagala Marzotto s 6-2 (3-0). Jkuaiji je bil Ahmed Alui iz Marofea, ki V poudaril, ds je minila zgodovinska doba kolonializma in da j6 potrebno najti novo formulo za sedanjo zgodovinsko etapo osvobajanja in neodvisnosti v Aziji in Afriki. Pričakujejo, da bo jutri govoril italijanski predstavnik Ferruccio Pari, ki je prišel v Zagreb v spremstvu svo jega sina, ki je lani pomagal graditi študentsko naselja v Zagrebu in imq tuklaj mnogo prijateljev med jugoslovansko mladino. Številni zagrebški miladinci so ga prišli iskat v hotel, ko so iz. vedeli, da je prišel v Zagreb. S. RENKO Francoski načrt za politično federacijo Zahodne Evrope Vobilo evropskim vladam za ..razširitev Schumanovega načrta"? - Trjgve Lie simbolično prevzel palačo Chaiilot PARIZ, 24. — V Parizu se vztrajno širijo govorice, da namerava francoska vlada v kratkem predlagati evropskim vladam ustanovitev politične federacije Zahodne Evrope. V nedeljo je ministrski predsednik Pleven izjavil, da sta evropska skupnost za premog in jeklo ter francoski načrt za evropsko vojsko le «prva koraka za obširnejši načrt, ki ga namerava Francija nadaljevati do njegovega popolnega uresničenja. V primernem trenutku bo morala francoska vlada postaviti konkretne predloge za izvedbo federacij® držav zahodnega dela kontinenta#. Nekateri opazovalci trdijo, da je Pleven mnenja, da bo prišel ta trenutek, ko se bo v novembru začela pred francoskim parlamentom važna razprava o zunanji politiki. Znano je, dia je prvi namig o tem francoskem načrtu dal Schu-man v Washimgtonu. Na splošno so mnenja, da bi ta federacija imela ustanov,, po primeru Schumanovega načrta, zdi pa se, da ni še prišlo do sestanka izvedencev, kakor je to bilo za Schumanov in za Plevenov načrt. Vendar pa je možno, da NADALJEVANJE PROCESA ZARADI DOGODKOV V PORČINJU Solidarnost sodišča s pričo hi zanikuje obstoj Slovencev v Benečiji Prihodnji teden bo zaslišan videmski nadškof, ki je pozival partizane, naj položijo orožje in naj se ne borijo proti Nemcem (Od našega posebnega dopisnika) LUCCA. 24. — Med dopoldansko razpravo je bila zaslišana ozopovska kurirka Licia Pagnutti, mlada ženska še da-nes polna občudovanja za ozo-povskega komandanta Bollo, o katerem je vedela povedati samo hvalo in ki je bil njej tako naklonjen, da ji je zaupa], celo tajne in važne lazgovore, ki jih je imel 23 vodstvi drugih partizanskih skupin. Tako je n. pr. zvedela, da sq je Bolla razgovarjal z garibaldincem Sas-io o ustanovitvi slovenskih šol v obmejnih krajih' v Beneški Sloveniji. Mimo tega prav gotovo še druge številne tajnosti, o čemer pa se na tem procesu ni govorilo. Ta ko informirana Licia se je prol sto gibala kot kuril ka po por-činjskem okolišu kakor svoj čas Turchettijeva, ki pa je vzdrževala zvezo med Bollo in majorjem angleške misije. Prav tako kakor na Porchettijevo je padel sum tudi nanjo, kajti kdo naj bi zaupal kurirki, ki je pripadala skupini tako imenovanih partizanov kompronnisar-jev, Licio so garibaldinci dvakrat ustavili in ustreljena bi bila kakor Turchettijeva, de je ne bi rešil komandant garibaldinske policijske skupine Ric-ciotti. s katerim je bila znana izpred vojne. Licia je vedela povedati, da se je Bolla odločno uprl slovenskemu pouku v šolah v Beneški Sloveniji, češ da tam ljudje ne govorijo" slovenski, maiveč nekakšen dialekt, kakor je n. pr. furlanski Takega mnenja je tudi sama in prav gotovo tudi sodišče, ki je soglašalo z njeno ugotovitvijo. Naslednja priča Walter Gia vitto je pripadal garibaldinski policijski skupini pod poveljstvom Ricciottija Imel je me iianično delavnico v Fojdi kjer je popravljal vozila tako’ ozo-povcem kakor garibaldincem. Po 8. septembru 1943 pa so mu Nemci delavnico razrušili in on sc je moral zateči v gozd, da si reši življenje. Priča je zapustila vt-s razumnega in razgle danega človeka, vendar ni ve .... , dela povedati, kaj naj bi po-1 je povedal, da ne spada k ozo. menila kratica GAP, t.j. Grup« pi Azione Partigiana, čeprav je imel z njimi pogoste stike. Ob neki priliki Pa so ga hoteli celo aretirati pod edinim opravičilom, da delajo to v imenu stranke in ne da bi mu raztolmačili. kakšna stranka naj bi to bila. V Fojdi je imel Giavitto zna. nje z aktivistom Clocchiattijem, ki je bil v službi na nemški ko. mandi, Clocchiatti mu je po vojni pripovedoval, da bi ga bili ozopovci ubili, ako bi ne posredovali garibaldinci in mu rešili življenje. Tr> pa zaradi te. ga, ker je Clocchiatti izmaknil v nemškem uradu ovadbo, kdo skriva v vasi moko in živila, ki jo je bil Nemcem poslal neki ozopovec, V potrditev resnlč. nosti svoje izpovedi je Giavitto navedel dve iwiči, ki ita bili ravzoči pri tem razgovoru. Cim je javni tožilec spoznal, da i/poved priče n€ bo podprla obtožnice, ampak prej obrambo, je, opozoril predsednika, da je Giavitto pred sodiščem v Brescii govoril o svojem partizanskem pridevku Walter, medr tem ko trdi danes, da posebnega pridevka sploh ni imel. Zli namen tožilca, pa je bil takoj paraliziran, ker sta tako predsednik kakor obramba pribili, da je Walter krstno ime. in torej ni mogoče računati a dvoumnostjo. Naslednja priča Giovanni Cussig iz Ahtina je nosil živila czopovcem v Porčinj in pripoveduje o dogodkih 7. februarja 1954 tako zmedeno, da se niti obramba niti obtožnica ne bosta mogli nasloniti na njegove izpoved. V družb; še dveh je prišel tja gor in krenil proti kočam, ko so mu pritekli naproti trije ozopovci in povedali, da so v koče vdrli sloven ski partizani ter pričeli streljati. Kljub temu, da je bil oddaljen le okrog 300 m od koče, m slišal strelov. Odpravil se je naprej proti kočam in pripravil do tega, tudi dva od bežečih ozopovcev. Ta dva sta bila kasneje ustreljena, njega pa so le pregledali in ga izpustili, ker povcem. Razprava je bila zaključena ob 13. url. Ker pa zn dane® ni bilo klicanih drugih prič, je bila preložena na jutri popoldne. M. L. Zapisnik o pričan ju videm skega nadškofa Nogare bodo zaradi njegovega slabega zdravja napravili 30. oktobra v Vidmu. Tako je danes sklenilo sodišče. Omenjeni škof je namreč med bo francoska vlada povabila evropske vlade, naj razširijo na vsa področja svojega političnega in gospodarskega delovanja načela federalizma, ki so vključena v pogodbi za evropsko skupnost za premog in jeklo, in naj se takoj lotijo proučevanja za izvedbo te ((razširitve Schumanovega načrta#. V omenjeni debati o zunanji politiki bo načrt za evropsko skupnost za obrambo prvikrat predložen v glasovanje francoskemu parlamentu. Danes je ministrski predsednik Pleven kot pripravo na začetek parlamentarnega delovanja začel posvetovanja z raznimi osebnostmi- Sestal se je s predsednikom finančne komisije Reynaudom. Francoski zunanji minister Schuman je danes izročil glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu zlat ključ, kot simbol začasne odstopitve Združenim narodom palače Chaiilot in uradov, ki so bili zato zgrajeni. Gla‘vna skupščina OZN bo začela svoje zasedanje y Parizu 6. novembra. Pri izročitvi je Schuman dejal: «Upamo, da bo Francija nudila za sklepe sikupščine miru ugodno psihološko ozračje. Hočemo napredovati na poti miru, da vzpostavimo zaupanje med narodi#. Lie je odgovoril: ((Mednarodni odnosi gotovo ne odražajo harmonije kraja, kjer se bo sestala skupščina, toda Združeni narodi morajo še dalje skuša-ti vzpostaviti harmonijo ali vsaj kako obliko mirnega sožitja med nasprotujočimi si interesi in različnimi ideologijami sveta. Upam, da bo la skupščina napravila nov korak za razumevanje med narodi in okrepitev miru#. MADRID, 24. — Hišo Dulci-neje jz Tobosa, junakinje Cervantesa. ie kupila španska vlada. ki je zanjo dala 75.000 pe-zet. Dom Don Kihotove ljubezni predstavlja mlin za olive, klet, golebnjak, dvorišče in vodnjak. » * * , TAJPEH, 24. — V pristanišču vojno med drugim celo "razpok i Hualien, ki 'je bilo, kot vse ka- slal okrožnico vsem duhovni- 1 že- najbolj prizadeto ob zadnjem kom. naj bi javno pozvali par- | potresu na Formozi. znaša po tizane, naj položijo orožje, ker ! uradnih podatkih vsega skuhaj so Nemci grozili, da bodo poslali v Carnio kozake, kar se je tudi zgodilo. 813 smrtnih žrtev. Na otoku se nadaljujejo potresni sunki, jen-dar so zelo lahki. vedel ničesar povedati o delovanju Beneške čete. Kar na dvorišču smo pobarali nekega višjega funscionarja v civilu. «Nič mi ni znano. Karabinjerji so pričeli raziskovati delovanje Beneške čete, ko niso imeli drugega dela#. (?) Ni nam pre-st-lo drugega, kot oditi še v Ced'd na okrajno sodnijo, če bi lahko tam izv de. li za podrobnosti, kajti P° besedah državnega tožilca smo P<> stali n3 vse dogajanje še bolj pozorni. Tudi na tamkajšnji sodniji nismo imeli s”eče. Vsi so se izmikali. Sodnik je b:l odsoten in s tem smo izgubili precej možnost*. da bi nam kdo vedel kaj povedati. Tudi tajnica ni v dela ničesar. Ko Pa je izvedela, kdo smo. je zelo vljud-o in z nasmeškom odgovorila, da ima. jo novinarji dovoljen vstop k razpravam in dia 1-hko tam sli. šijo, kar jih zanima. Drugega pa nam ne more povedati. Na čedadski orožniški postaji smo ponovno pričeli nadlegovati z vpr-šanji. «Kaj vam je znanega o delovanju Beneške čete?# Tudi tukaj tabula ra a! Pač pa nam je že osivel mož, ki je bil po vsej verjetnosti brigadir, dejal, da zelo paz\ da bi se Demokratični fronti Slovencev v Benečiji ne zgodila kakšna krivica. Poglejte, je rekel, še celo to. da so s sedeža DFS v Sent Petru Slovenov pred časom odnesli ključavnico, ;em ukazal vpisati v zapisnik. Ne vemo če so še kdaj kasneje ukradli ključavnico s sedeža, vemo samo to. da so trikolTisti in fašisti 1 nsko leto zažgali se. dež in niso vzeli samo ključavnice. Mislite si lahko, kako potvorjena pridejo taka dejstva v svet, če že na potj iz Sent Petra Slovenov do Čedada izgubijo 99 odstotkov resničnosti! Ze v Čedadu pa je naš’ tekanje iz urada v urad in iz sodnije h karabinjerjem vzbudilo sum pri nekaterih ljudeh. Tako se je neki orržn’k vozil s kolesom za nami in se oč vidno na vogalu znašel v vel ki zadregi, ko nas nj več ugledal. Stopil je k mestnemu stražniku in mu naročil, naj pazi na nas. Se več angelov varuhov pa smo imeli, ko smi se napotili po cesti proti benešk-m dolinam. To smo odkrili povsem slučajno. Kmalu po prehodu ceste čez mo t Sv. Kvir-na smo se odločili, da bomo svojo pot Po Benečiji nadaljevali naslednji dan. ker se je sonce že m č-no nagnilo k zatonu. Ob nili smo avto in v istem trenutku zagledali, kako se je skoraj st-> metrov pred n-m; u'tav;l črn avto. Ugledali ^mo v nj m poleg šoferja še štiri os be ok<’l! tridesetih let. na katerih se je že na zunaj noz-.-la nj’hov fizična sila. Gledali so nas kot bik v nova vra*a. K^aiu so nas preh tel’. Avto je bil znam. ke AuguHa, če pa se kdo z^ni. ma za njegovo evile-^nn številko. mu bomo z njo po tregli v našem ure^trštvu. Majhen dogodek, ki pa jasno kaže, kaj se dogaja v Ben'či!j. G. V. Kot porroča benrjjki «II Gaz-zettinc)), se ;e javni tožilec na procesu proti garibaldincem v Lucci dr Agostini zanimal pri videmskem javnem pravdni-štvu, riali je v teku kak postopek proti osebam, obtoženim, da so odstranile ali spremenile meje med Italijo in Jugoslavijo v okolišu Čedada#. Omenjeni list takoj dodaja, da je tak postopek v teku in sicer zaradi "zločinske in raznarodovalne delavnosti Beneške čete». List dodaja, da obtožencev ni Skozi sito in rešeto Še o zaveznikih Vittoria Vidalija «Unita» poroča, da bo glava tržaškega kcminjormor-skega part ita, V.ttorio Vid li, danes govoril 11 Miljah o svoji temi «No al ba.at 0!», pri čemer bo gotovo tudi tistim. miljskim delavcem, ki ga. bodo prišli poslušat, na dolgo in široko razlagal potrebo enotne fronte, skupne akcije itd, itd. za trreievattje» STO — za Italijo. Včeraj smo navedli enega izmed njegovih naravnih veznikov — skupino, ki se zbira okrog šovinističnega lista «Difesa Adria ican. Da ne bo to zavezništvo z eno samo skupino, ki zaudarja po nedavni preteklosti, prerevna stvar, mu navajamo nov material, da bo z njim obogatil svoj današnji govor v Miljah. List «Arena di Polav, ki v podnaslovu še mnogo bel j jasno fccc «Di/e.'a Adrčat ca» pove, kaj je, namreč «Setti-matmle delVirredent smo giu-liono c dalmato» in «Orrjane> del Movimento Istrlano Revi-sionista» objavlja za V.dalija zelo razveseljiv naslov, ki se glasi: «N.o a gualsi si collabo-razione con la JugoHuviah Heureka! Enotna fronta je tul Vidaliju priporočamo še, da v Miljah govori jasno in brez ovinkov, čeprav to sicer ni njegova m v da, in da tudi na grožnjo s 24. majem ne pozabi! Edina skrb liiannija Bartolija Gianni Bartoli, ki se po zaslugi generala Wintertona lahko še vedno vmenuje tržaški župan (ni nam znano, da bi se Bartoli za to veliko u-slugc tudi zahvalil, kot bi zahtevala olika), jf torej dal intervju dopisniku radijske Postaje »Glas Amerike». Ni nam znamo. ali je Glas Amerik? ta intervju tu- di ie objavil, vsekakor pa je župan poskrbel, da je za njegove besede vsaj v Trstu kar največ ja reklama. Bartoli je povedal, da se c-dini tržaški problem imenuje — cona B. Ne vbmo, ali naj to pomeni, da drugih problemov v Trstu ni, ker jih je Bartoli v času svojega županovanja temeljito rešil in prinesel Trstu blaginjo in P roču it, kot ga mesto še ni pozna'o. Prej bi dejali, da Bar-tolijevo županovanje v Trstu ni rešilo niti enega samega problema (Pa so tudi vatna vprašanja vmes!), ker je pač verjetno mnenje, da občinski svet ni občinski svst. temveč tribuna za iredentistične izlive. Skratka, mir v Evro Pi bo reŠPn, ko bo Italija dobila cono B — vsaj dotlej, dokler ji ne bo za reševanje miru potreben ie kakšen zalogaj. Tako bo mir v Evropi rešen, Italija se bo debelila, Bartoli np ba preveč posnemal Mosa-deka in vse bo v redu. Se nekaj: Bartoli pravi, da ne more domov v Vovinj. Maflino indiskretno vprašanje: je ing. Gionni Bartoli ie kdaj vložil prošnjo z a jugoslovanski vizum? prounarodna pnopaganda in a-pologija; pustošenje, pLenjenje in poovj; nedovoljeno obo,oze. vanje ali Stopanj^ v voj. s.uzoo neke tuje države; zasramovanjie zascave in drugih državnih emblemov, umor. rop, izsiljevanje: ugraotCev osebe, nasilje nad prosto volja.» mil CiazzetX'tnoii pravi nato, da ni znano, zaikaj se javni tožilec Agostini zanima za Beneško četo, da pa j« postopek preti čla. nom Beneške čete gotovo u zvezi s pro:esom v Lucci kajti «narava obtožb proti članom Beneške čete potrjuje» obtožbe proti garibaldincem. Končno pravi beneški list, da bo proces proti partizanom «Beneške čete» prafV tako velik in dolg kot oni v Lucci, kajti kazniva dejanja, ki so jih ruaiprtili obtožencem da so «med najtežjimi, kar jih predvideva kazenski zakonik, ki določa zanje najhujše kaznim. Poleg tega pravi omenjeni list, da proces najbrž n? bo v Vidmu. C e nas logika ne vara. bomo kmadu priča velikopoteznemu povezovanju dveh procesov proti bivšim partizanskim borcem, katerim današnja uradna Italija, kljub jasnim, določilom mirovne pogodbe, očita »veleiz-dajon in &/> niz vprotinarednih in protidržavnihn hudodelstev. Vse to z očitnimi proti jugo®. vanskimi cilji, prav v skladu z ono Nicolsonovo analizo sredstev italijanske zummje politike. ki smo jo že objavili. Med term sredstvi p tudi vzbujanje nierazpolcženja proti državi, od katere bi Italija rada kaj dosegla. Toda ne gre samo za to. O-rnervno je pri vsej stvari to. aa se Italija — to je uraeima Italija, da se razumemo — za zadostitev svojih zunanjepolMč-»ih, ciljev — o kaperiii bi se. spet dalo napisati četo poglavje — ne strani najbolj nezaslišanih krivic znotraj lastnih meja in da se pri tem požvižga na vse mednarodne obveznosti, med katerimi je mirovna pogoaua na prvem mestu. Sofistično zavijanje pomena člena 16. mirov, ne pogodbe, fci gleae st>oje interpretacije ne dopušča ne dvomov ne st-ratifpMi, ni za to nobeno opravičile. $e manj pa je na primem opravičljivo kogar koii dolžiti «raznarouovanja» prebivalcev Slovenske Benečije — razen prav italijanske dr-žavrig uprave na tem ozemlju, ki že sKoraj devetdeset let to raznarodovanje sistematično iz. vaja. Italijanska vlada zahteva re. vizijo mirovne pogodbe kot izraz dejstva, da je Italija dokončno pretrgala s fašistično preteklostjo. Toda otipljivo dej. sivo je, da se v Italiji ne samo grobo kršijo prav oni členi mirovne pogodbe, s katerih vestnim izpolnjevanjem bi Italija mora’a dokazati suoi vrelom z razbojniško preteklostjo, temveč da segajo prve priprave za bližnji proces proti Beneški četi v čas, ko je Italija podpisala mirovno pogodbo. Mar naj iz tega sklepamo, da je Rim podpisal mirovno pogodbo s trdnim namenom, da. se je ne bo držal? Da bo slejkoprej imel vstep v zavezniške vojaške formacije med vojno kot »airruolamenti e armamenti n on aiutorizzati at servizio di uno Stato estčro# in kot «veleizdaje*, ne glede na to, kaj pratvi mirovna pogodba? Da se bo požvižgat na pravice narodnih manjšin, kljub temu, da jih je mirovna pogodba s posebnim člerom zaščitila? Drži pa, da 1. predlog za delno revizijo mirovne pogodbe Italije še ne odvezuje obveznosti, ki ji jih pogodba na'aga; 2. da je glede nekaterih dr ločil mirovn5 pogodbe, katerih kršitve smo navedli, potrebna ne morda revi zija, temveč prej nadzorstvo nad njihovim izvajanjem; in 3. da navedene kršitve doka. zujejo. da j,-, v ItaliH še vedno živ duh preteklosti in da ni doma samo v nekaterih ekstremističnih organizacijah, temveč tudi v organih državne uprave, K stvari se bomo še povrnili. Širi se staiha v Hew V n i-Itn NEW YORK, 24.. — Ze nekaj dni stavkajo pristaniški delavci v newyorškem pristanišču. Tam čakajo 104 ladje s tovorom vrednim 11 milijonov dolarjev. Zdi se, da stavka vsega skupaj 30000 delavcev. Zahtevajo, naj se pridno sindikalni predstavniki pogajati za novo delovno pogodbo. DUNAJ, 24. — Kot poročajo večerni dunajski listi, so plašili požar v čistilnicah nafte yi Ztaterdorfu. • • • BONN, 2). — Predstavnih zahodno nemške vlade ja sporočil, da vlada ne more še predložiti obema zbornicama načrta zakona za organiziranje splošnih volitev v štirih okupa-: cijskih področjih. trZaSki dnevnik KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI Ds.nes, črtrtek 23. oktobra Krišpin, Zlatija Sonce vzio'e cb 6.34, zatone o 17.05. Dolžina otneva 10.31. buna vzide ob 0.31, zatone ob 14.M. Jutri, petek 26. oktobra Evarist. Vranica PODLE KOMINFORMISTIČNE NAMERE Z ..DELAVSKIMI ZADRU6AMI" Dvojna mera za zadružnike v Italiji in v Istrskem okrožju Kominformisti ne priznavajo pravice soodločanja vsem članom, ker se boje, da bi jim prekrižali nepoštene račune Zakaj se je podražilo mleko? 2e dobra dva tedna, lahko či-tamo v «Delu» in v «Lavoratore» dolge napade na račun cone B in ((Delavskih zadrugo. Ves korniniormistični tisk se razburja, ker je sodišče priznalo tudi poslovalnice «De-layskih zadrug« v coni «B» kot del celotnega kompleksa in ker bodo lahko tudi člani teh poslovalnic odločali pri bodoči ureditvi tega tako vaznega tržaškega podjetja. Vsak dan lahko čitamo v «U-nita» članek za člankom. Trditve, če jih lahko imenujemo tako, so vedno iste. Prvič, da nima direkcija »Delavskih zadrug« v Trstu nobene zveze z onimi cone «B» in drugič, da so te pod upravo nekega komisarja, postavljenega od VUJA. In to naj bi bil po mnenju «llni-ta» zelo važen juridičen moment. Ko smo že pri j ur uličnih mo mentnih povejmo «Unita», da je za juriste najvažnejša lastnina. To ni poslovalnicam cone «B» do sedaj niicdo odrekal niti kominformisti sami. To smo jim že povedali in tudi primerno utemeljili, vendar so našli dovolj prostora, da lažejo naprej. niso ga pa našli, ker ga ne morejo, da bi odgovorili. Poslovalnice v coni «B» so sestavni del celotnega komplek. ksa «Dedavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo«. To je razvidno že iz imena samega in zdi, se. da ne bi bilo treba tega več dokazovati. Pa vendar ponovimo še enkrat. da je bil postavljen en, sam komisar za celoten kompleks ((Delavskih zadrug« že maja 1945 leta po PNOO. Za- vezniška vojaška uprava je potem postavila za cono «A» svoje tri komisarje, ki še sedaj upravljajo »tržaški« del. Onih pet poslovalnic cone «B» pa upravlja isti organ, ki ga je postavii PNOO. Niti VUJA niti kateri koli pottitični ali drugi oblastveni organi cone «B» se niso do sedaj z najmanjšim aktom vmešali v poslovanje poslovalnic. To je morda najvažnejši razlog. Vendar je morda najbistvenejše de-jstvo, da kominformisti odrekajo pravico glasovanja in soodločanja pri skupnih zadružnih vprašanjih starim zadružnikom, ki žive na ozemlju cone «B». Je li taka njihova demokracija? Zakaj ne napišejo niti besedice proti soodločanju vseh članov, ki žive sličajno v Fur- laniji, to se pravi v italijanski republiki? Se morda boje, da jim bodo prav ti nevarni člani preprečili podle račune, ki jih imajo z »Delavskimi zadrugami«. Ze dolgo je znano, da ko postanejo zadružni organi orožje v rokah kake stranke, izgube svoj osnoven namen in se spremene v blagajno te stranke. Mnogokrat pa iih strankini voditelji celo izkoriščajo za svoje osebne namene. Tako je na primer V Italiji, kjer so uničili prav kominformisti večino solidnih zadrug in to med drugim tudi zato, ker so razni sinovi ko-minformovskih vodij v njih dobili tople stolfike. Iste namere imajo tudi tržaški kominformisti. Zato nenadoma ne priznavajo, da je cona «B» del Tržaškega ozemlja, a priznavajo zvgzo med Tržaškim ozemljem in italijansko republiko. Brez vsakršne napovedi ali pojasnila so nekatere mlekarne podražile mleko. Hoteli smo izvedeti za vzroke te podražitve ter smo se glede potrebn-h informacij obrnili do nekaterih lastnikov mlekarn. Tako smo izvedeli, da se je za sedaj podražilo samo mleKo. ki ga dobavlja nekaterim tržaškim mlekarnam mlekarsko podjetje Mar-zotto. Cena mleku v zaprtih steklenicah je sedaj 80 lir za liter, navadnemu mleku pa 70 lir za liter. Povišanje cen znaša za sedaj torej okrog 4 iire za liter. Ker i-mo izvedli, da se med. tem še ni podražilo mleko, ki ga dobavljajo tržaškim mlekarnam druga podjetja, smo se pozanimali tudi za vzroke temu. Tako smo od omenjenih lastnikov mlekarn izvedeli, da vla. da med mlekarskimi podjetji, ki dobavljajo Trstu mleko, precejšnja konkurenca, ki izvira iz tega, da je šest podjetij le preveliko število za Trst, čeprav se je število njegovega prebivalstva v zadnjih letih zvišalo. Vsa ta podjetja se trudijo, da bi si z boljšo kakovostjo mleka, ali pa z nižjo ceno pridobila kar največje število odjemalcev. Zadnja povišanja cen raznim življenjskim po. trebačinam pa so privedla ne- KONČNO ODKRITA SKRIVNOST OBGLAVLJENEGA MOŽA Sin ubil med prepirom očeta Aretiran je ušel policiji in se zatekel v cono 8, od koder so ga izročili tukajšnjim oblastem novega sedeža SHPZ Včeraj zvečer je bila ob nav. zočnosti velikega števila povabljencev svečana otvoritev novega sedeža SHPZ v Ul. Roma št. 15. Predsednik Slovensko hrvat-ke prosvetne zveze tov. prof. Budal je imel slavnostni govor, v katerem je poudaril, da smo tržaški Sl ,ven-cj že močno občutili pomanjkanje primernega sedeža, kjer bi se lahko nemoteno razvijalo naše kulturno in prosvetno življenje. Slovensko hrvatska prosvetna zveza se je moral « z -rad; pomanjkanja primernih prostorov stiskati no raznih stanovanjih, kar je oviralo n;e. no dejavnost v širšem obs go. Zato tržaški Slovenci še s tem j večjim vestIjem pozdravljajo novi sedež-''katerem bodo ime. lj poleg SHPZ svojo robo tudi slovenski študenti, ki so bili do sedaj pr=5v tak’i brez l^Ve. ga s<>d'ža. Razveseljivo je predvsem dejstvo.da ima novi sedež | oblačila ter tudi iz razloga, da V začetku junija smo objavili vest, da so delavci Acegata potegnili iz nekega vodnjaka obglavljeno truplo neznanega priletnega moškega. Cela zadeva je bila zavita v popolno temo in policija ni hotela dati ni-kakega poročila, dokler ni bila končana preiskava in vsi krivci izročeni pravici. Včeraj pa je policija izdala obširno poročilo, iz katerega bomo povzeli najvažnejše. 14. maja 1948. leta je 38-letni Mario Crismani, stanujoč v Do. lini št. 236 pri Dolgi kroni, ustno javil policiji izginotje svojega očeta Andreja, rojenega 1881. leta v Dekanih. Domneval je, da se je oče napotil k sorodnikom v Cmi kal. Policija ga je povabila naj pismeno prijaviv-vendar je. mož odše] in obliubil. da se bo sam pozanimal. Crismani se. ni nikdar več oglasil;na_ policiji. Približno leto kasneje je policija izvedela, da je bil verjet, no stari Andrej umorjen in da je bilo njegovo truplo na skrivaj pokopano. Uvedla je preiskavo in dognala, da je ob času izginotja živel stari Andrej pri sinu Mariju skupno s svojo ženo Marijo Sacchi por. Crismani in 2 otrokoma. V isti hiši je -rtanoval tudi brat Ma-rijeve žene Giuseppe Sacchi. Med očetom in sinom so bili vedno prepiri in ce'o pretepi, ker je stari Andrej baje opazo. val skozi majhno linico, kako se je niežova snaha slačila in SHPZ tudi z to 1'Po dvorano, v kateri bodo razna kulturna predavanja, konfererce itd., ki Se jih na?e prebiv; 1 '»vo prav rado udeležuje. Zakl ju Ml je svoj govor z željo, da bj S'o-venskc-hrvotska prosvetna zve. za vodila t"d: v novih p o torih svoje delovanje v korist vsega sloven^k^ga prebivalstva naš-gg ozemlja. Po niesovem govoru ki so ga nnvzoči z navdušenjem p- zdravili, so si gostje oal"d?]i okusn opremljene pi^ar^e; raka*-je razvil prijeten družalni večer. se ie hotel sin polastiti brez oče*ove vednosti njecovega pre moženia. Približno 10. ali 11. januarja 1948. leta so v hiši ubili prašiča in ob tej priliki se je Andrej napil vina* ter se sprl s svojo snaho, kateri je v jezi vrgel kozarec vina v obraz. To je sina tako razjezilo, da se ie zaletel v očeta in ga pošteno potolkel, dokler se ni vmešal njihov znanec Krašecev Gregor iz Ospa, ki je bil tedaj prisoten. Ta je starca pobral in ga odnesel v sobo, nakar je odšel baje naslednjega dne domov Naslednjega dne, ko sta se Cri smanijeva žena in njen bral vrnila z dela, sta vprašala po starem očetu, vendar jima je Mario povedal, da je odšej zgodaj zjutraj z doma in se ni več vrnil. Policija se je začela res neje zanimati za stvar. Crismani je bil kot osumljen večkrat zaslišan na policiji, kjer je tudi nekoč izjavil, da je objavil v ((Primorskem dnevniku« o-glas o izginotju očeta ter naprošal osebe, ki bi ga videle, da bi mu to sporočile. Toda o tem oglasu ni bilo ne duha ne sluha in o tem se je policija tudi sama prepričala. Policija je bila tedaj že prepričana, da star Crismani ni nikoli odše) v cono B. Policija, ki je hotela priti stvari do dna, je zaslišala tudi tedaj ^-letnega sina Claudija, ki je Jz javil. da ga je nekega jutra mati skupaj’ s sestro odpeljala kakih 50 metrov od hiše, kjer so ostali kake pol ure v pričakovanju, da se stari oče pomiri, kakor mu je sama rekla. Preden so zapustili hišo, pa je otrok opazil starega očeta in očeta, kako sta se v kuhinji prepirala na ves glas. Tudi z mesta, kjer so se ustavili je razločno slišal, da sta se oče in Sin še vedno prepirala. Nenadoma ie zaslišal močan krik staveua očeta, nakar je nasto-p'la nopolna tišina. Ob povratku je '.pazil očeta krvavega. Tudi na tleh je bilo nekaj kapljic krvi. Na njegovo vprašanje, kaj se je zgodilo, je oče odgovoril, da so ubili prašiča. Takoj nato pa je odšel v šolo To je še bolj potrdilo sum policije. Preiskava se je nadaljevala, dokler niso 1. junija tega leta našli truplo obglavljenega moža v vodnjaku v bližini Ul. Flavia. Vodnjak, ki je bil last Acegata, je ležal na polju, katerega je imel Crismani v najemu. Po avtopsiji mrtveca so dognali, da je imel stari Andrej že predhodno neko poškodbo na nogi. Po pregledu bolniških knjig so ugotovili, da je bil zaradi zloma noge pripeljan v bolnico 14. aprila 1939. leta. Ni GORIŠKEGA Jz sodnih dvoran Sprava pred sodnikom Običajno se pri ženskah preveliko prijateljstvo zaključi vedno z velikim sovraštvom. Naše prepričanje, da je tako, nam ie včeraj še enkrat potrdil primer, ki so ga obravnavali na kazenski sodniji. Svojčas je prišla iz Milana v Gorico, potem ko se je pravno ločila od moža, 30-letna Magni Rosetta in si v našem mestu poiskala dela. Zaposlila se je kot hišna pomočnica in bolniška sestra pri družini dei Laghi. V svojem kratkem bivanju v Gorici si je pridobila mnogo znanja, zlasti med ženskim spolom. Posebno k srcu «1 je vzela prijateljstvo z begunko Muratori Ivanko iz Ul. Colombo 21, kateri se je Ma-gnijeva tako priljubila, da ji je ponudila sobo v svojem stanovanju. Ko sta ženski že nekaj mesecev stanovali skupaj, se je pričelo prijateljstvo ohlajati In nekega dne se je Ma-gnijeva odločila, da se vrne v Milan. Napravila si je kovček In zaprosila svojo dobrotnico, naj ji vrne jopič in nekaj perila, ki ga ji je dala hraniti. Toda Muratorijeva se je tako dolgo izgovarjala, da nima časa, dokler je ni Magnijeva zgrabila za lase in jo pretepla tako, da jo je spravila v bolnico. Bunkam je sledila prijava in včeraj pred sodnikom dr. Viz-zinijem pa sprava sovražnic z umikom tožbe. Obsodba sleparja Skpraj leto dn je minilo, odkar so zadnjič aretirali znanega sleparja Roberta Lucidija, ki je s pomočjo svojega pomočnika Mihaela Malena osleparil nekega Tržačana za več milijo, nov, Toda Lucidi se ni zado- voljil samo s sleparjenjem milijonov, zabaval se je zelo, ko je bližnjega goljufal tudi za manjše vsote. S pomočjo svežnja čekov si je lanskega oktobra prihranil neprijetnost, da bi nosil s seboj denar in plačeval je vsem upnikom kar z bančnimi nakazili, za katere ni imel niti beliča v bankah, da bi jih kril. Celo kosilo pri hotelu «AUa Posta« v Trstu je plačal z bančnim nakazilom za 5000 lir. Samo na banko «Cat-tolica del Veneto« je naslovil v dveh mesecih za 340.000 lir nakazil brez kritja. Včeraj bi moral Lucidi zaradi tega na zagovor pred sodnika na kazenski sodniji. Toda, ker se mu ni ljubilo iz zapora, ali pa se ni hotel srečati s svojimi upniki, je izjavil, naj opravijo brez njega. V odsotnosti so ga obsodili na plačilo 50.000 lir globe. Odborniki pokrajinske uprave na ob sku v umobolnici Odborniki pokrajinske uprave so začeli z obiskovanjem vseh pokrajinskih ustanov, namen katerega je, da se seznanijo z njihovim poslovanjem. Preteklo nedeljo so vsi člani upravnega odbora, stalni in začasni. obiskal v spremstvu predsednika odv. Culota pokrajinsko umobolnico. Sprejel jih je ravnatelj umobolnice dr. Canor in vse osebje. S pomočjo ravnatelja in nameščenega osebja so si odborniki v nekaj urah svojega obiska lahko ustvaril jasno sliko zdravniške pomoči, ki jo nudijo umobol-nim. Pred odhodom se je predsednik odbora zahvalil ravnatelju za prijazen sprejem in mu izrazil zadovoljstvo odbora za vzorno poslov a/nje bolnice. Sladkor za prehrano čebel Zveza čebelarjev obvešča vse čebelarje, ki so že poravnali članarino za tekoče leto, da so pri kmečkih konzorcijih v Gorici Ul. Morelli, v Krminu, Ro-mansu, Pierisu in Gradiški pričeli z razdeljevanjem sladkorja proste cone za prehrano čebel. Nakazila za sladkor na j čebelarji dvignejo na sedežu konzorcija čebelarjev v Gorici Ul. Duca d’Aosta 55 pri Pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo vsak ponedeljek in torek od 9. do 12. Ostale dni je urad konzorcija zaprt. Obvestilo za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce na zfcikon, po kaiterem so dolžni izstaviti ceno na vse blago, ki ga imajo v izložbah in v trgovini. Isti zakon velja tudi za gostilne, bare itd., ki so dolžni v svojih lokalih izobesti na vidno mesto cenik jedil in pijač. Okrožnice za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse včlanjene trgovce, da si ^ njenem se. dežu v Ul. IX. avgusta 11. lahko ogledajo sledeče okrožnice: Izvoz v zapadne predele Berlina in nemško republiko; prodaja kovinskih odpadkov s strani vojaške uprave v Nemčiji; odgoditev mednarodnega sejma v Kopenhagenu; plačilo provizije trgovskim predstavnikom v tujini; izvoz 10 tisoč stotov semenskega ovsa; izvoz 2000 ton semenske koruze; uvoz iz Nemčije in zapadmih predelov Berlina; nabava slame in banan za vojaško upravo v Nemčiji; ponudba motorjev, aparatov in inštrumentov iz zapadne Nemčije. bilo več dvoma, da je bil mrtvec Andrej Crismani. Kako so truplo potegnili iz vodnjaka, smo že obširno pisali. Dvfi dni kasneje so potapljači potegnili iz blata tudi glavo, katera je imela še znak močne, ga udarca. Na podlagi teh dejstev je policija ugotovila, da so staremu Crismaniju zavezali žico okoli vratu in ga s težko utežjo spustili na dno vodnjaka. Zaradi kislin in soli v vodi je žica prerezala vrat in truplo je splavalo na površje. Kljub vestem v časopisju o najdbi trupla, se Crismanova nista zanimala za mrtveca. Prav to je še bolj potrdilo sum pri policiji, ki je 8. oktobra te. ga leta preiskala Crismanovo stanovanje v Ul. Ponticello 9 (družina se je namreč med tem časom preselila iz Doline v Skedenj), zaplenila vse obleke starega Crismana in aretirala Marija, njegovo ženo ter ženinega brata. 11. istega meseca pa so po za. slišanju v prostorih policije v Ul. XXX. oktobra Marija Cri-smanija ponovno zaprli v celico. Nekoliko ur kasneje je Cri. smani naprosil nekega agenta, da bi ga pustil na potrebo. Ta je privolil in ko se je Crismani vrnil s stranišča, ie sunkovito odrinil agenta in zbežal skozi stranska vrata na cesto ter izginil. Takoj je bil dan alarm in močne policijske patrulje so odšle na lov. Sele proti večeru je Crismanija ustavil agent prometne policije v bližini stare miljske ceste, vendar je morilec še enkrat ušel in se zatekel v cono B. Baje se je tam sam javil in izjavil, da je res ubil očeta vendar iz političnih razlogov Zaščita ga je pridržala in ga je ob 16.20 uri 22. t. m. izročila na bloku v Škofijah agentom civilne policije. Od tam so ga odpeljali v Coroneo, kjer bo sedel do procesa. Med tem časom pa je policija izročila vse akte sodnim oblastem, ki bodo sodili Marija Crismanija zaradi umora, Marijo Sacchi por. Crismani in njenega brata pa kot sodelavca pri umoru. Zopet trije specialisti vlomov v avtomobile pod ključem Na podlagi izjav, ki sta jih dala na policiji begunca Diacci in Schauer. o katerih smo že pred dnevi pisali, je policija aretirala še dva «specialista». in sicer 24-letnega Anselma Belle iz UL Navali, 29-letnega Ma. rija Grandusa brez stalnega bivališča, medtem ko je 25-letni Giordano Marchesi tudi brez stalnega bivališča izginil brez sledu. Dacci in Schauer sta nekega dne vlomila v dva avtomobila in se z blagom oddaljila. Kmalu zatem sta se vrnila v Ul. Ghega, kjer sta opazila, da ie druga skupina že ukradla neke predmete iz avta. last ameriškega državljana Kuzmanoffa. Oba očividca sta sledila trem lopovom, kateri so se na Evangeljskem trgu ustavili pri nekem tovorniku, pod katerega so hranili ukraden kovček in neko škatlo iz lepenke. Cim so ti izginili, sta oba begunca vzela škatlo in se oddaljila- Sele na Trgu Poreterosso sta jo odprla, našla nekaj zlatnine in neke revije. Zlatnino sta seveda shranila, ostalo pa sta vrgla v morje. Vrnila sta se na prejšnje mesto vedno z namenom, da odneseta še kovček, toda prav v trenutku, ko sta ga imela že v rokah, so se pojavili resnični tatovi. Nastal je kratek prepir, ki se je končal z zmago močnejših in begunca sta ositala prazna. K sreči sta zvedela za imena in te sta tudi povedala na policiji. Čeprav ta ni imela točnih podatkov, je kmalu prišla lopovom na sled. jih aretirala ter jih skupno s 50-letno Enrico Tiani vd. Stam-petta iz Ul. Valtellina 27. ki je ukradene stvari kupila, javila sodišču, katera mlekarska podjetja do zaključka, da morajo kljub konkurenci dvigniti cene mleku. Tako je prvo dvignilo ceno mleku podjetje Marzotto, ki ima, kot smo izvedeli precejšnje število odjemalcev med lastniki milekarn. Vse mlekarne ki prodajajo mleko podjetja Marzotto. so tako že uvedle no-Vp ceno, iki znaša že kot omenjeno 70 in 80 lir za liter. Druga mlekarska podjetja so ostala še pri starih cenah in sicer 66 in 76 lir za liter mleka. KoUko časa bo ta razlika še trajala, ne bi mogli točno reči; na vsak način pa je namen mlekarskih podjetij, ki še mleka niso podražila, dovolj -jasen. Vsa ta podjetja upajo, da bo marši, kateri lastnik mlekarne v strahu. da ne izgubi svojih odjemalcev, nabavil raje mleko po stari ceni seveda pri njih; njegovi odjemalci se bodo tako lahko prepričali, da je tudi mleko o-stalih podjetij kvalitetno in, tako bodo podjetja pridobila na številu svojih klientov. Seveda so to po mnenju (lastnikov nekaterih mlekarn le tre. raubni računu, kajti, kot so izvedeli, bodo že v prihodnjih dneh podražila mleko tudi ostala 'Podjetja in to ne samo na ceno 70 on 80 lir -.a liter, temveč celo 72 in 82 . :a liter. Sedaj smo samo rac .i-ni, ali bo tokrat podjetje i^rzotto tudi ta. koj dohitelo svoje konkurente, ali pa bo ostalo pri sedanji ceni ter si taiko skušalo pridobiti nove kflienrte. Zaključek vseh teh trgovskih mahinacij in kombinacij je seveda ta, da bodo morale tržaške gospodinje plačevati tudi mleko po višji ceni. Morda se bo komu zdelo povišanje cene mleku še malenkostno, toda če pomislimo, da kupuje ml^ko dnevno skoraj vsaka tržaška družina, potem vidimo, da se tudi ta razlika na mesečni plači že pozna, posebno če je pla-Sa nizka in ne ustreza današnjim življenjskim prilikam. Prebrisani tatovi Dva morda 20-letna neznanca sta si včeraj popoldne naročila v gostilni v UL Gatteri, last 44-letne Amalia Gabrielli por. Calligaris, n e ta j pijače in takoj plačala s 1.000-lirskim novcem. Lastnica je bila tedaj v kuhinji za gostilno, medtem ko je njen mož točil. Ker ni imel pri sebi drobiža je odšel k ženi, da mu zamenja bankovec. Takoj se je vrnil, dal neznancema ostanek, nakar sta se oba poslovila. Ko pa je žena stopila v gostilno, je s presenečenjem ugotovila, da ni Več njene torbice z bsebnimi dokumenti in 51.000 lirami, ki sta jo neznanca verjetno zaradi ugodne prilike vzela in se ž njo oddaljila. IZPBED SOOfŠ(A Vestnost čuvaja preprečila tatvino Pri razpravi, na kateri so se morali zagovarjati zaradi tatvine bronastih pokrovov okenskih kabin z ladje «Argo», ki jo razdirajo v starem pristanišču, je prišlo do malega incidenta, tako, da je sodnik dal iz. prazniti dvorano. Sam0 pičlo število gledalcev je lahko tako sledilo procesu. Na zatožni klopi so sedeli 24-letni Livio Po-lacco, 26-letni Egidio Fabris io 39-letni Attilio Iaschi vsi pod obtožbo tatvine. Pri zasliševanju prvega, ki je odgovoril, da je stvar ukradel, ker PaČ ni mogel dobiti dela, je predsednik dr. Picciola vzrojil in dejal, da je delo povsod, samo volja manjka. Tedaj se je iz skupine občinstva dvignil smeh pomešan z raznimi medklici, ki sod. niku niso preveč ugajali. Pri drugem podobnem izpadu občinstva. sestavljenega Po večini iz prijateljev in znancev obtožencev, je sodnik kratkomalo ukazaj izpraznitev dvorane. Nikoli ne bi pričakovali iz ust sodnika, da bi kaj takega spregovoril, da je dsla dovolj. Kot sodnik in sploh kot intelektualec bi se moral zanimati za po. ložaj pri nas in bi kaj kmalu brez posebnih težkoč prišel do spoznanja, cla je volje dovolj, dela. pa nikjer. Tod preidimo raje k procesu. Obtožnica trdi, da so vsi trije sneli z ladijske kabine 8 bronastih pokrovčkov okenskih linic v Skupni vrednosti 40.000 lir. Polacco je sicer priznal, da jih je snel z oken in jih skril pod suknjičem, medtem ko je bil Fabris na nasprotni strani ladje. Iaschija pa ni bilo poleg, ker se je zjutraj nekol ko ranil na roki in ju je čakal v neki gostilni. Čuvaj na ladji Anton Legisa je oba mladeniča ustavil in ju vprašal, kaj želita. Oba sta odgovorila, da morata po naročilu gospodarja izvršiti neka dela. Čuvaj ni vedel pri če,m je, ker ni dob 1 ni-kakega predhodnega obvestila Stopil je k najbližjemu telefonu ]n hotel obvestiti gospodarja. Njega ni bilo doma, pač je v njegovem imenu odgovorila žena, ki ni o tej zadevi vedela ničesar. Čuvaj je tedaj poklical agenta policije in z njim stopil k mladeničema. Takoj sta spoznala, da mladeniča nimata poštenih namenov, kajti na tleh Motor v žensko Prav v trenutku ko je 55-let-na Adelaide Tognon iz Ul- Torricelli včeraj zgodaj popoldne prekoračila Trg Liberta, je vanjo priletel motofurgončin znamke «APE» z evidenčno številko TS 3064. Zeno so takoj z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, kjer so jo morali zaradi večkratnih ran na zatilni-ku in ličnici, omotici in verjetnega možganskega pretresa sprejeti nat. kirurškem oddelku s prognozo 20 dni. V. občni zbor SHPZ V nedeljo 28. oktobra 1951 ob 8. dopoldne bo na stadionu »Prvi maj« V. redni občni zbor SHPZ s sledečim dnevnim redom : 1. Otvoritev. 2. Volitev verifikacijske ko. misije. 3. Volitev volilne komisije. 4. Poročila: a) tajnikov, b) blagajnika, c) načelnikov odsekov, č) nadzornega odbora, d) verifikacijske komisije. 5. Izprememba pravil. 6. Volitev novega odbora. 7. Resolucija. S. Razno. Tajnik: Predsednik: Boris Race dr. Andrej Budal sta ležala dva odtrgana pokrova. V času pa, ko je policijski agent pelja.l Polacca in Fabrisa protj stražnici, je Polacco spustil dva izmed šestih pokrovov, ki jih je imel skrite, na tla. Zaman sta se oba zagovarjala, da sta pač ukradla, ker ni bilo dela in st.a potrebovala de. nar za preživljanje. Ce bi se to prvič zgodilo, bi dalo še kaj govoriti. Toda vsi trije so že znani sodišču in so se že morali zagovarjati zaradi podobnih prestopkov. Na podlagi dokazov in na podlagi umazanega kazenskega lista je sodišče obsodilo Pclac-ca na 1 leto in 6 messcev zapora ter na plačilo 16.000 lir globe. Fabrisa na 1 leto in 2 meseca ter na 12.000 lir globe. Ia schija pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Picciola, tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk, obramba odv. Presti. Med igro žoga v obraz 18-iletni Vittorio Pemtasuglie iz Ul. A. Caccia se je moral zateči v bolnico, kjer so Ba takoj sprejeli na okulističnem oddelku zaradi hude poškodbe na očesu. Izjavil je. da mu je med nogometno igro priletela v obraz žoga. ki ga je skoraj spravila na tla. Kljub temu da bo fant v 15 dneh okreval, mu bo vid verjetno znatno opešal. Dva nesrečna padca Zgodaj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku 37-let-no Evgenijo Sosich por. Fere-sin iz Chiadino in Monte 108, ki je v bližini svojega stanovanja padla in si zlomila desno pogačico. Okrevala bo v 40 dneh. če seveda ne bodo nastopile komplikacije. * * * Uro kasneje pa so pripeljali na isti oddelek 45-letno Ido Tombazzi por. Orazi iz Ul. Pa-scoli, ki se ji je zgodila podobna nezgoda, pri čemer si je zlomila gleženj leve noge. Okrevala bo najkasneje v 25 dneh. Nezgoda mizarja Približno ob 12.30 se je moral 20-letni mizar Julijan Košuta doma iz Sv, Križa št. 12 zateči, v bolnico zaradi rane na prstanju leve roke z verjetnim zlomom kosti. ^Mladenič je izjavil, da se je ranil med delom v mizarski delavnici «Mavez» v Ul. Limitanea. Zdravniki so ga sprejeli na orto-pedskerr/ oddelku, kjer bo verjetno ostal najmanj 15 dni. Narodna in študijska knjižnica bo imela DANES 25. t. m. ob 20.30 v UL. ROMA štl5' II. levo na pobudo kroga tržaških Slovenk svoj prvi literarni večel SODELOVALE BODO: • univerzitetni profesor dr. MARJA BORSNIK. Ici^ govorila o pisateljici tn urednici nekdanje «SIovenkw RICI NADLISEK - BARTOLOVI; sodelavka nekdanje »Slovenke« KRISTINA SUI***’ ki bo čitala izbor svojih pesmi; _ sodelavka nekdanje »Slovenke« MARICA GREG01” STEPANČIČ, ki bo čitala iz svojih spisov; . sodelavka nekdanje «Slovenke» ELVIRA DOLINA* ki bo čitala iz svojh spisov. Iz spisov MARICE NADLISEK-BARTOLOVE recitirale sledeče članice SNG: ., NADA GABRIJELČIČ bo recitirala črtico ZLATA RODOŠEK bo recitirala »Sličice iz živU«'^" LELJA REHAR bo recitirala »Prevrat*. VABILA SE DOBE V KNJIŽNI^ OF Seja izvršilnega odbora OF bo danes 25 t. m. ob 16. uri na sedežu tajništva v Ul. R. Manna 29. V petek 26. t. m. ob 19. uri bo seja okrajnih tajnikov OF na seifežu OF v Ul. R. Manna 29. Danes 25. oktobra ob 20. uri ima svojo redno sejo sektorski odbor OF Kolonkovec. V petek 26. oktobra ob 20. uri ima svojo redno sejo sektorski odbor OF Skedenj. A S I Z Z V petek 26. oktobra ob uri ima sej0 odbor ASI2Z sedežu v Skednju. Prosvefno društvo Slavko Škamperle opozarja vse pevke in pevce, da se pričnejo v petek dne 26. t.m. točno ob 20.30 redne pevske vaje. Ker bo že v kratkem javni pevski nastop, naj na vajah nihče ne manjka. Opazarjamo vse Svetoivančane, da je društvena knjižnica, odprta vsak petek od 20. do 20.30 ure. SIjNDIKAJ.NE vesti Tržaško posojilo Tržaški župan obvešča, da bo v petek 2. novembra 1951 ob 10. uri v sobi 202, I. 0bčn-ske palače 52 izžrebanje obveznic tržaškega posojila iz leta 1899 po določenem načrtu za amortizacijo. Izžrebane obveznice bodo izplačane pri občinski blagajni v Ul. F. Nordio 11 petnajsti dan Po izžrebanju, in sicer po 60 lir za vsakih 100 nominalnih kron neizmenjanih obveznic ter 100 za izmenjane. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Odmevi tedna Rdečega kriza Iz posameznih vasi in mest še vedno prihajajo pošiljke prostovoljnih prispevkov, ki so bili zbrani v tednu Rdečega križa. Zelo pohvalno moramo omeniti Ankaran in tamkajšnjo bolnico, kjer so bolniki sami in en zdravnik zbrali 3281 diin, čisti dobiček proste zabave je dal 1522 din, razni prispevki na bloke v gostilni, zadrugi in članarina 5412 din. Od podjetij in tovarn so na okrožni odbor v Kopru prišli še naslednji prispevki: tovarna za predelavo rib Ampelea v I-zoli 1000 din, tovarna mila v Piranu 5000 din, Prerad. Portorož 6285 din, Intereuropa 2000 din. knjigama «LI-PA» v Kopru 2000 din. V Piranu so zbrali skupno 93.00Q din, od tega so porabili za socialne namene nad 50.000 din. Zelo sp se tu izkazali nekateri posamezniki in ustanove, tako Libero Ruzier, ki je dal 2000 din, zadruga ribičev 2000 din. plinarna 2000 din. podruž- . nica Istrske banke 8000 din, j konzumna zadruga 5000 din. u-prava cestne železnice 10.000 din, čisti dobiček dveh prostih zabav, prirejenih v ta namen je dal 12.800 din, razni prostovoljni prispevki 11.746 din, srednja šola in illcej _1920 din, italijanska osnovna šola 5576 din. mestna podjetja 1368 din. V Piranu je bil napravljen pregled stanovanj na 25 krajih in je bilo izvršeno razkuženje na 15 krajih. Bila so razkužena vsa javna stranišča na prostem in v javnih lokalih. V ljudskih Šolah je dr. Okorn izvršil zobr ne preglede 200 šolskim otrokom. V tednu Rdečega križa je bilo vpisanih novih čllanov v Piranu 220, v Izoli 200. v Semedeli 50 in v Kopru 109. Koper Kmetijska zadruga ra Koper in okolico je odkupila od svojih članov v Kopru in Kampel-Sa-lari 20 vagonov grozdja in ga oddiala vinski kleti v Škocjanu. To grozdje bo dalo okoli 15 vagonov vina. Lansko leto je zadruga v tem času odkupila le okoli 10 vagonov grozdja od svojih članov. Ta zadruga' pa je po drugi strani nabavila v septembru 25 stotov medu. 7000 kg ztlja v glaivah in 2000 kg kislega z-i-lja, 3000 kg jabolk, 40 stotov lubenic, 18 kub. m raznega lesa in večj£ množine dlrugih kmetij* skih potrebščin kot železnino, škafe in drugo. Vse to je dobila v zamenjavo za izvožene pridelke, grozdje, vino in drugo. Dne X. novembrai bo imela zadruga, svoj izredni občni zbor, na katerem bo upravni odbor podal poročilo o delu in predlog za prilagoditev zadružnih pravil. Izvoljeni bodlo tudi delegati za redni občni zbor okrajne zadružne poslovne zveze. Buje Mladinska delovna brigada «Marija — Lina«, ki se je te dni vrnila s proge Doboj-Banja-luika, je dosegla eno izmed tistih delovnih zmag. k'i pomenijo velik in pomemben kamen v stavbo socializma, ki jo gradijo dan za dinem delovni ljudje nove socialistične Jugoslavije. Ob svojem odhodu je brigada prevzela obvezo, da se bo vrnila najmanj petkrat udarna. To obvezo je ne samo izpolnila, temveč daleč prekoračila, saj jc postala kar osemkrat udarna. Brigada je delala na progi dva meseca in se te zelo izkaza, la po svoji vztrajnosti in požrtvovalnosti. Iud'i če je deževje zelo oviralo delo, je delovni na-Črt še presegla. Skupno je prt-peght plan za 11 odstotkov, normo pa za 9 odstotkov. V nedeljo roditeljski sestanek V nedeljo dne 28, oktobra ob 9. uri zjutraj bo na osnovni šoli v Kopru roditeljski sestanek. Vabljeni so vsi starši, da s* ga gotovo udeltžijo in točno. Obvestilo Urada za delo Obveščamo vso delodajalce, da se je z današnjim dnem začel reden pouk na poklicnih šolah za vajence italijanska narodnosti. Vse delodajalce obveščamo, da so dolžni pošiljati vajence redno na obisk šole, ki bo vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 17.30 ure v Kopru, Izoli in Piranu v istih prostorih kot lansko leto. Omenjene dni vajenci niso dolžni delati v podjetju več kot pet ur. Za vajence slovenske narodnosti bomo navodila poslali naknadno. V JV' delodajalce pa opozarjamo, da pošljejo do 31. ok. tobra na okrajno Poverjeništvo za delo sezname vseh vajencev s sledečimi podatki: Inv in priimek, očetovstvo, kraj in datum rojstva, veja specializacije (kvalifikacije), vpis v šolsko leto 1951—52, narodnost in; opombe. V opombah je treba navesti pojasnila kot na primer: dokončal šoto pred enim a-li dvema letoma, setfai vpisan v šoto in čaka navodil, ker je slovenske narodnosti. Za vajence slovenske narodnosti je treba označiti, ali so obiskovali italijansko ali ali slovensko šolo. Izpred okrajnega ljudskeqa sodišča Pred dnevi se je moral zagovarjati predi okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru Jordan Pečarič, mizar iz Kopra, ki mu jte obtožnica očitala, da je poizkušal spraviti ilegalno čez mejo nekega Franca Cimemianna iz Ljubljane in da jf, za to prejel visoko nagrado 15.000 din. To dejanje je Pečarič poizkušal izvesti dne 17. junija tega leta v bližini kopališča Sv-. Ni. kola ja. Organi obmejne narod, ne zaščite pa So presenetili oba prav v trenutku, ko sta mislila prekoračiti mejo. Proti Pečariču je bila vložena ovadba, lotr je bil kriv prestopka zaradi poizkusa nedovoljenega prekoračenja meje, Cimermana pa so poslali nazaj čez mejo. Pri zaslišanju je obtoženi Pečarič delno priznal krivdo, zanikal pa j£'. da bi siP bil prej pogodil za nagrado 15.000 din. Nadalje je v svoj zagovor nave. del tudi. da je tisti dan popil nrecej vina in da pod’ vplivom alkohola ni mogel jasno premisliti. kaj dela. V razsodbi je lvudsko sodišče iirvoštevalo tr olajševalne okoliščine in obsodilo Pečariča na šest mesecev zapora, v katere-•-"l je vštet preiskovalni zapor, ki ga je žf napravil. Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev ERS vabi člane vodilnega odbora na sejo, ki bo v petek 26. t m. ob 17.30 na sedežu sindikata. Filmske predstave v Avditoriju Zavezniška čitalnica bo priredila danes 25. oktobra v Avditoriju drugo filmsko predstavo «Po svobodnem svetu«. Predstava bo ob 19. in 21. uri. Vstop prost pri vratih «B» v Ul. Teatro Romano. Gledališče Verdi 22. novembra 1951 miecWij«v(' otvoritev sezone * *V:tvon14‘ opero Turandot pod rigenta Votta. . nada- Pri gledališki blagajni se ^ ljuje obnavljanje ab°nnLJ (Ct v sebno za turnuse parterju. - ^ Gledališče bo zaprt* w vembra za nastop glej"*" po« rine Calindrr-Carli-VolPi vodstvom L. AlmiranteJ3- Izlet v Lokev Izletnike iz Grožane, ^ ^ de, Bazovice in p 'iMev1 se vpisali za izlet v nedeljo dne 28. t. w>- v do mo, da bo odhod avtoo - ore. 10. in 13. uri. Zaradiij^i, d it ve prostorov so n ‘-r. ja da se še danes ob kraju vpisa, da P0 kateri uri bodo P :e od Odhod izletnikov 5 k na'F'ct' 10.30 do 12.30 z bloks % po-netičih. Kdor še m J (orj i« datkov kolesa, naj danes na kraju vpisa- cikli«* Obisk ameriške križarke Dne 26. oktobra pride v Trst ameriška križarka «Macon», admiralska ladja admirala Williama Sterlinga Pearsonsa, poveljnika šeste divizije križark, in bo ostala tu do 29. oktobra 1951. «Macon» je težka križarka in ji poveljuje kapitan. Razpis štipendij za študente Zavezniška čitalnica naznanja, da je dal ((American Field Service« na razpolago 10 štipendij za študij v Združenih državah v šolskem letu 1952-53 za srednješolce in srednješolke italijanskega državljanstva. Tisti, ki bodo dobili te štipendije, bodo lahko redno obiskovali kako javno ali zasebno srednjo šolo v Združenih državah. V primeru, da bi obiskovali javno šolo, bodo stanovali pri družinah. ki bodo skrbno odbrane. Za natjaljnje informacije in obrazce se je zglasiti v Zavezniški čitalnici, Ulica Trento 2. Strelske vaje ameriških čet v Trstu Ameriške čete v Trstu bodo imele te dni na naslednjih streliščih in ob navedenem času strelske vaje: Na strelišču za puške v Bazovici: od 31. oktobra do 4. novembra 1951, dnevno od 7. do 18. ure. Na strelišču za pištole na Opčinah: od 29. oktobra do 3. novembra 1951, dnevno od 7. do 18. ure. Na strelišču na Repentabru: od 2. do 4. novembra 1951, dnevno od 7. do 18. ure. HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. oktobra 1951 se je v Trstu rodilo 7 otrok, porok je bilo 11 in umrlo je 12 oseb. Cerkvene poroke: šofer Va- lentino Stroppolo in tr.z rka Esperia Stančič, knjigovodja Giuliano Fioritto in gospodinje Gustava Cobelli, uradnik Bruno Racco w gospodinja Anr.a Di Rodilfo. uradnik Mario Pa-squariello in uradnica Maria Marzini, skladiščnik Rocco Ma-rion on gospodinja Maria Glo-ria, uradnik Ferruccio Foelkel in uradnica Eugenia Maria Pe. trucco. pomorski strojnik Giu seppe Graziano jn gospodinja Luci a Vella, ameriški vojak Thomas H. Duke in gospodinja Bogomira Figar, mizar Agosti-no Grčič in gospodinja Van^a Mirotič, mehanik Fulvio Salti-Riva in gospodinja Renata Se-nin, uradnik Armando Reden i in gospodinja Nivea Zucca. Umrli so: 55-letni C?rlo De Bernardi, 75-letni Francesco Gorza, 78-letna Rosa Bassi, 81-letni Francesco Mosetti, 65-letm Antonio Cebokin, 77-letni Pavel Cole, 78-letni Gregorij Poropat, 72-letna Francesca Emili por. Cedin, 38-letni Umberto Di Qual, 80-let.na Alberta Jerser vd. Rampini, 70-letna Angela Longhini vd. Vascotto in 71-let-ni Antonio Zugna. Izlet moto Motoklub Jadran z ® rjjavi® vešča člane, ki so se ugrefi za izlet v Lofeev naj jj, v nedeljo 28. t. m-dopoldne na bloku t DAROVI I1N Namesto cvetja na (jatj' male Mirne Kral}'C .ja ]M' jejo družine Ivan MarU^lJ Marino Kralj in J°§an za Dijaško Matico. ______ RIMO m OPM DANES 25. t. m-začetkom ob 1®- urI predstave jug« filma ^ »Čarobni n$ To je film P°ln j fantazije in ‘irgf in £ bo narodnih pef“ rov. — Spored i71 dokumentarni fi*® Tržaške kolonije Pridite vsi, svoje malčke ! V Slov pr«*1 ————— zppAv' SVET ZA ljudsko ^ STVO IN SOCIAL^ STVO golu 2-letrl0 r HI* razpisuje vpis v * v M za otroške negova .c; i V"1 J* ‘ vršena nižja ginl”0[(1| ^ ljani. Pogoj za nižja nižjim tečajnim rost 18 let. Kandidatinje 15.XI.1951. prošnje izpi" naj Sp 4 ZV? direktno na otroške negovalke jt> Lončarska 3, kjer j,jfr tudi vse potrebne cije. , i$ K prošnji naj pril ^ri^Lj šolsko spričevalo uj r• J*>orovanda> pomisildmo, a ttaje ja organizacija smer-rn„ei-lT1 1 kulturne- ‘ " »vljenju Slovencev in Hr-ju-°v ,na Tržaškem, da pospe-. in podpira vsestransko VEeh slovenskih in kulturnih, prosvet- ^ .ln znanstvenih organiza-felola Us*anov> cia koordinira raznimi panogami Sianrf esa’ Posvetnega ir »venega življenja Slovent-cmirJ* .^atov ter zadevnimi tj, _..Zac^aiJ>i in ustanovami ^ieiin -*11 ^UVa kulturno traku^ in P°Sebnosti ljudske “^vlia® ™fUK VP,raŠanje in 1» * -P°trebe slovenskega *«»fva na TriSa. UsWavirSanizlra- te5aje in šole, Znanrf Ja knjižnice, galerije, prire; e“e zavode in podobno, ,SanifestaU'tUrile in Prosvetne 3ta °t*«g Pq1 ‘ Ja. Trstu g gIavn« organizacije v SHp/ Se razvijata Podzveza Pod-, v; Kopru in Hrvatski m°stoinpZi ^ Bujah zmeraj sa-nimi ™eje' V skladu s krajev ME(vinJlFmerarni in v mnoge uS<*ta na o.-".— ^racju kaKor glav- °bčmn,Kacija v pasu A- san Zv Je najvažnejši or-loge m*Ie' sa^ so njegove na-Ra nip„ *u«im te, da poda »jem , „ 5 aa poaa Do,!. Slavni odbor poročilo sPlo^ni d°bi’ da Se odobri-sPrej1TlP ® smernice dela in se razdobij ,elovn* načrt za novo »%jaj ’ da se po potrebi spre-tem pravjla — kar bo prav občnem zboru nujno o . ^veni im '“vinj Vn '“uLd uv.m.uiujuu' »« OStoinost> ugodnej-Zlasti a ?ru8eBa- To ve- »et, Proseško-konto. sk'c, ^ 'a ns k e m in na- barkovljanskem. - ur % hj. jnu. Prav znatna je Ati i!'etna delavnost v l,o-~ -h ? na Katinari v Pa-lr‘bn„1!? na. Opčinah. Po-1® prizadevanje sa:e- Stol ^e,r,P!;lajskega dru- C! nudu'pn'bival'tvu teh -IS 'Tlih C rn vpčje število ^6ri^ep:irrtitev- owrii t«, ^toK,, 1 Se vri Imen teKfc* k on- ,fe osamosvojitve dru-vsestransko obrav- Vf,č prosvetnih kon- ferencah v novembru in decembru 1950 v Trstu, Padričah, Nabrežini in Borštu. Eodiobne konference so se vršile y isMh krajih in na Opčinah v juliju 1951; na njih se je obenem širilo umevanje za nabiranje prispevkov1 za Kulturni dom. Med mnogimi prireditvami in akcijami, pri katerih so društva sodelovala, naj omenimo le nekaj večjih kakor: obdaritev otroki za> Dedka Mraza, Prešernova proslava v Trstu, ko so bili nagrajeni trije pevski zbori (barkovljanski, pro-seško-kontovelski in svetoivan-ska), tri dramske družine (na-brežinska, plavčanska in' sveto-kriška ter šentjakobska skupina tamburašev, pevski nastop 1. maja z 220 pevci, dan narodnih noš in plesov IV. junija 1951, bazovska proslava 2. septembra, koncert v Sempo-laju 9. septembra, kjer je poudarilo sodelovanje pevcev iz Podgore povezanost tržaških in goriških Slovencev, tabor OF V Nabrežini 16. septembra, udeležba na Koroškem festivalu v Slovenjgradcu isti dan. Dele gacije SHPZ so bile na tem' festivalu, pri Njegoševi proslavi v Crnd gori ter ob 400-letnici slovenske knjige pri slavnostih v Ljubljani in v Velikih Laščah. Potreba kulturno prosvetne ga življenja se je kazala prav krepko v dramatiki. Nastopalo je dvanajst dramskih družini in bilo je 36 predstav, med njimi več trodejank. Nekaj iger je bilo precej kvalitetnih, na pr.: Nicodemijieva Učiteljica, Standekarjeva Prevara, Fodo-rova Matura, Golieve Petrčko-ve poslednje sanje, Golarjevi Dve nevesti, Klopčičeva Mati, Cijakova Sol, Linhartova Zupanova Micka i. dr. Po mnogih društvih so pomagali zlasti pri režiranju člani SNG. Predstave so bile po večini dobro obiskane, kar priča, da čutijo tržaški Slovenci veliko zanimanje za izrazito prikazovanje Življenja v dramski obliki. Delovalo je 14 pevskih zborov, ki so nastopali na koncertih in sodelovali na mešanih prireditvah več ko 150 krat. Najvažnejša sta bila koncerta barkovljanskega in svetoivan-skega pevskega zbora v Avditoriju, kjer sta pokazala, da stremijo tudi" naši društveni pevski zbori k umetniškemu podajanju raznih skladb. Med najboljše in najmočnejše spada proseško-kontoveUki pevski ,3*«®, ki ima celo vrsto nas?o-_ pov za seboj. Veliko marljivost je pokazal Tržaški zvon. Načelnik odseka za ljudsko prosveto poudarja v svojih podatkih, da je treba posebej pohvalit} zbore, ki so gostovali v narodno ogroženem nabrežinskem in devinskem kotu; to so sve-toivanski, nabrežinski, šempo-lajski, barkovljanski, proseško-kontovelski pevski zbor in Tržaški zvon. V novj poslovni dobi bo treba pomnožiti taka gostovanja v krajih okoli Nabrežine in Devina in v miljskem okraju. Knjižnic je bilo v pasu A 17 z okoli 6000 knjigami. SHPZ je darovala v tej dobi posameznim knjižnicam po 20 knjig in Obzornik 1950. Bilo je osem knjižnih razstav, ki so pokazale, da ie precejšnje povpraševanje po mladinskih knjigah in po slovenskih pisateljih. Predavanj je bilo trideset. Najbolj mikajo predavanja s filmom ali s skloptičnimi slikami. Folklorna skupina slovenskih srednješolcev je nastopila sedemkrat na podeželju, Folklorna skupina iz Boršta in Ric-manj pa na taboru OF v Borštu, 17. junija na stadionu Prvi maj in 16. septembra v Slovenjgradcu. Lutkovnih predstav, k| jih vodi Marij Marsič, je bilo 40. Njegova lutkovna igrica Za Kulturni dom budi v mladini umevanje za naše najbolj pereče kulturne potrebe-Odsek za ljudsko prosveto čuti kot največjo oviro uspeš- nega delovanja prosvetnih društev pomanjkanje prostorov za sedeže društev in pomanjkanje dvoran- Tudi s tej poslovni dobi se je SHPZ nenehno trudila, da bi društva prišla do dostojnih prostorov, in je podpirala lastne napore društev v tej smeri. Med najbolj razveseljive dogodke spada otvoritev Kulturnega doma v Nabrežini 16. septembra 1951. Pripravlja se gradnja kulturnega doma V Plavjah in obeta se gradnja prosvetnega doma na Opčinah. Na Proseku je društvo izgubilo prostore zaradi sovražne akcije organizacije Opera asili iniantili. V Trstu se je stanje za spoznanje ublažilo, odkar je ZVU odprla društvom in organizacijam ter ustanovam dvora, no Avditorij. Zaradi precejšnjega navala na to dvorano čutijo društva še zmeraj pomanjkanje lastnih dvoran za svoje pevske in dramske nastope. Slovenskemu narodnemu gledališču se obeta vsaj delno izboljšanje v dogledni, a ne še X neposredni bodočnosti. Toda tudi to izboljšanje pusti odprto najhujšo rano: Narodni dom. Odsek za šolstvo je spremljal vse leto usode slovenskega šolstva x Trstu in po ostalem ozemlju pasa A. Opozarjal je starše na potrebo, da se zavedajo svojih pravic kot Slovenci in svojih dolžnosti do last- 1 nih otrok, na katere še zmeraj preži iz zasede nevarnost raznarodovanja. Odsek je ugovarjal zoper poskuse utesnjevanja slovenskega šolstva, zoper pomanjkanje primernih šolskih prostorov, zoper krivično ravnanje s slovenskimi učitelji in profesorji, ki se jim ne priznava nobena stalnost, ter zoper razne druge nedostatke in krivice. Na šolskem področju se rane, ki jih je zasekal fašizem, še niso zacelile jn se še dolgo ne bodo. Šolski odsek se je potegoval in se še poteguje za to, da bi se slovensko šolstvo osamosvojilo in, se izvilo nevarnemu varuštvu nenaklonjenih ali celo sovražnih italijanskih oblastnikov. Na tern področju čaka vse tržaške Slovence še veliko trdega dela. Odsek za znanost in umetnost je nadaljeval svoje delo iz prejšnje poslovne dobe, pospešujoč mnogovrstna prizadevanja na svojem področju. V Razgledih so izhajale razprave znanstvene in, kulturne vsebine, pesmi in novele današnjih primorskih in drugih književnikov. Slovensko narodno gledališče je priredilo v tej dobi vrsto novih predstav- V galeriji Scorpione se prirejajo razstave tržaških in drugih slikarjev. Zgovorne so resolucije občnih zborov, ker je v njih zgoščena vsebina kulturnih teženj SHPZ v raznih poslovnih dobah. Nekateri motivj eo stalni, kes so stalne tudi nevarnosti, ki še zmeraj ogrožajo slovensko prosveto in kulturo v pasu A. Tudi prihodnji občni zbor ne bo mogel molče mimo teh stalnih motivov. Poudariti bo treba, da je že trajanje protislovenskih fašističnih zakonov samo na sebi od leta do leta hujša krivica, ki nasprotuje temeljnim načelom enakopravnosti obeh domačih narodov v duhui mi-rovn'e pogodbe. Opozoriti bo Ireba. da je fcončni cilj današnjih krivic natanko isti kakor pod fašizmom: postopno omejevali vse, kar bi količkaj pospeševalo naravni, prosti razvoj slovenske prosvete in kulture, in dokončno potujčiti slovensko prebivalstvo y pasu A. To bi pomenilo pokop' slovenskega šolstva, društev in ustanov, smrt slovenskega jezika in slovenskega življa. Tako bi italijanski šovinizem zaključil delo, ki sta ga začela Giunta in Mussolini. Ta nevarnost ogroža Slovence v pasu A kot celoto in vsakega posameznika med njimi, bodi tega ali onega političnega prepričanja in svetovno nazorskega mišljenja. Prav ta skupna in stalna ogroženost na vseh področjih, posebno pa na prosvetnem in kulturnem, bi mo- V tržaškem pristanišču rala Slovence stalno opozarjati na to, da jim pripravljajo šovinistične metode prav vsem, brez izjeme, narodno propast SHPZ bo take metode vselej obsojala in izpodbujala vse Slovence k skupni in složni obrambi lastnega bistva. A. BUDAL OB DAMflŠNJEM ŽENSKEM LITERARNEM VEČERU EIV LETNIK LITERARNEGA ženskega mesečnika “Slovenka" Literarno glasilo «Slovenka«, 1 bralk. Budilo je v njih željo ki je začelo izhajati v Trstu tako po nadMjnjetn individual-ob zatonu preteklega stoletja nem izobraževanju, kot po dvi-1897. leta, obsega vsega Ig šest ganjlu kulturne ravni m«d na- Razvoj motorjev z uporab« plinskih turbin MOTOR NA PODLAGI PLINSKE REAKCIJE SE JE NAJBOLJ OBNESEL V LETALSTVU - NAJMOČNEJŠI MOTORJI - LETOS BO PRIŠLA V PROMET LOKOMOTIVA NA PUNSKO TURBINO V letu 1950 so napravili vrsto zanimivih postousov s plinskimi turbinami za pogonske motorje letal, ladij, avtomobilov in lokomotiv. Članek' pojasnjuje, v koliko so ti poskusi usptli. Se v letu 1888 je po reki Clyde na Škotskem prevažal potnike parnik, ki so ga gnala kolesa na parni pogon. To je bilo 19 let prej, ko se je rodil Frank Whittle, izumitelj'prvega reakcijskega motorja. Ko je svet že pozabil na «Lucy Ašh-ton» — tako je bilo ime S°ri omenjenemu parniku z reke Clyde — jfe postala zopet sodobna. Potem, ko j€ 62 let častno opravljala svoje enolič. no čelo, s0 jo po nekajletnem počitku spet spravili. v promet, toda to pot v službo znanosti. Na njej so poizkušali določiti upor, ki ga v vodi prenese spodnji del ladje prj upo- rabi motorjev na reakcijski pogon. Izumitelju plinske turbine se je moralo zdet] pač čudno, da se je motor, kaikršnega si je zamislil na podlagi plinske reakcije, najprej in na;bclj obnesel v letalstvu. Toda r.ajno>vej-ši poskus; so pokazali, da je mogoče plinsko turbino uspešno uporabljati tudi drugje. Poskušali so jo na primer tudi za pogon majhnega avtomobila. Gnala ga je plinSKa' turbina z močjo-120 konjskih sil. Dve po. dobni turbini so že v vsero začetku z uspehom preizkusili tudi na motornih čolnih, na reki Temzi. Plinske turbine kot pogonski motorji za letala so dosegle največjo moč v motorjih «Sap-phire» izdelave Armstrong Sid-deley. Ti motorji so danes naj. močnejši aeronavtični motorji na svetu s statičnim sunkom, ki potegne 3265 kg, kar je pri hitrosti 96o km na uro enakovredno več kot 10.000 konjskim silam. Prejšnji rekord je imel motor «Tay» izdelave Rolls-Royce s statičnim sunkom preko 2718 kg. Od novega motorja «Ayon» pa sedaj pričakujejo, da bo njegova plin. turbina razvijala veliko večjo rr.oč, kot so jo pokazali vsi dosedanji poskusi. Ro]ls-Royce ima danes že celo vrsto motorjev vrste «Ri-ver». Armfftrong-S:ddeley prav tako; rtajzanimivejši ’ je «Ad-der». V Avstraliji -so pred ne-i davnim zgradili aparat vrste «Reptile», ki ga bodo uporabljali v letalstvu. Zene ga motor «Viper», ki bolj ekonomska inačica «Adder-ja». Neki angleški tehnični zavod dela poizkuse z lokomotivo na plinsko turbino. Novo ((Metropolitan Vickers« lokomotivo bodo še letos uvedli za nekatere | najhitrejše železniške zveze. vf' s ‘ '§fiy ■ ' ■ .. 'M . ’ ' 'V' ■ W%;.; Sigi Na razstavi v Parizu je vzbujal največ jo pozornost avtomobil *Le Sabreir, M ga imenujejo »avtomobil bodočnosti# S serijsko Izdelavo bodo pričeli šele leta 1960. Važnost nove izrabe sistema plinske turbine v železniškem prometu ni toliko zaradi sistema samega kot zaradi možnost; uporabe Premoga v prahu kot goriva. Ce ,s,: bo to načelo moglo uspešno uveljaviti, bomo dobili srečen prehod od lokomotive ria parni in električni pogon. Ce je že osnovno tehnično načelo delovanja turbine zelo staro — pivi stroj te vrste je opisal okoli 1. 100 pr. n. št. H'e-ron AleScsandriski -1- jf bistvu današnji n turbin leta 1884 izu. mil Londončan Charles Par-sons, katerega prva turbina je bila zgrajena s kolobarjem lopatic, ki so tile pritrjene izmenično na mirujočem in vrtečem se delu stroja, K0 se je stroj zavrtel, je na lopatice pritisnila para. ki je prihajala po aerodinamičnih dovodih, in pognala stroj v tek. Ta Parsonsov izum je prinesel pravo revolucijo med ladijske motorje in odprl pot no. vim načrtom!. Po 66 letih je «Parsons Turbin^ Ccmpany» še vedno en® najvidnejših tvrdk, ki grad; ncve turbine in njene motorje izvaža po vsem svetu-Te motorja so z uspehom prikrojili za proizvajanj«, električne file- Osnovno načelo teh motorjev je isto za vs» vrste njiihove uporabe. Pri vsaki dobri turbin; je najvažnejša kovina, iz katere so napravljene lopatice. In to je bil za graditelje turbin po vsem svetu najtežji problem. V avgustu 1950 so javnosti izdali skrivnost zlitine, ki j«, znana pod1 imenom sNimcnic 90». To zlitino rabijo v turbinskih motorjih za letalski pogon. Je 750-sfopinjska zlitina in je veljala za 10 odst. boljšo od zlitine, ki je bila, prej v rabi («Nimonic 80»), Najboljšo cb-težilno dtlazmiožncst za daljša obdobja pa je dnsfej pokazala podobna 870 stopenjska zlitina. J. E. Klljo kaJejo, aa se bliža 'b?Vinslrazmeri!nskinl letom Poslab-Vo2niiili cen med uvoznimi škodo Tdmeti se poslab- V doIariP„ ~"gliJe ^ rezerve lev S|" v zDa ter kanadskih f« hi, v zadl'jen’ času V 7 , ?a razvoja plačil- fO l'arekrele zopet manj83*-1- 1Je v Angliji nove V' da” A„Ukrepe’ kl bodo kljub v svet8 ni ve£ vodilna !a 0vnem gospodarstvu, k.svetu 6 g0sP°darst.vo dru-Si„ 'stven_1:!re(J»e važnosti ter bivali na potek letnikov. Prvega je uredila MaL rica Naidliišek - Bartolova, naslednja Ivanka Anžič-Kleir.en-čičeva, prva slovenska novinarka1 in poznejša dolgoletna urednica «Slovenkinih» letnikov Po viharnih dobah dveh sve. tovnih vojn predstavljajo posamezni letniki Slovenke že pravo književno redkost in niti Studijski knjižnici se še ni po. srečilo dobiti vseh letnikov v celoti. Toda katerega koli naj vzamemo v roke, ob vsakem obstanemo presenečeni nad tem, koliko je Slovenka napravila za prosvetljencst naših žena. Mode nf prinašala in kritiku, ki jo je na to opozoril, odgovarja, d'a je treba imeti ((Slovenko« le bclj za začetek naše književnosti tudi med žena. mi, ki niso imele doslej nobenega ženskega glasila'. Slovenskim n vozem pa kliče; «Ne izključujte svojih žena iz izobraženega kroga. 2ena bodi možu najljubši prijatelj. Poučena naj bo o tem in onem;, kar spada v njegov delokrog. V domislekih je prožnejša' od moža in lt. po je. če se lahko udeležuje inteligentnih pogovorov». V tem smislu neprestanega dviga, nja kultumji ravni naše izobra. Ženke, polizobraženke, pa krneč, ke in delavske žene je »Slovenka* tudi usmerjala vsa svoja prizadevanja. Veliš« hrvatski škof in Jugoslovan Stroswnayer je napisal nekoč, ko se . je zahvalil za članek o njear. in za čestitke: «Narodu, ki ima tako navdušene iene U' zagotovljena zmaga, slava in bodočnosti) Pisateljica Marica Nacliškova pa- rrtu je v odgovor napisala: ((Dokler bo ostala «Slovenka» v mojih rokah, bo delovala v smislu Strossrnayeri’£ve ideje: orta nf bo samo slovensko pisani list. temveč tudi narodni list, v katerem naj veje le obče slovenski duh, ne duh in. diferentnega kozrmopolitizma.* Leta 1897 so imele slovenske učiteljice svoje prvo zborovanje. Na rjem so sklenile, da postane »Slovenka» njihovo or. ganizacijsko glasilo. V «Sloven' ki» so potem r-Tiobčile tudi načrt pravil «Podipomega društva slo ven sik 3 učiteljice«, ki ni nastilo k^t so tc pribile, iz kakšne-ra naspirotovanja tedanjim učiteljskim • dtUŠtvom. temveč le pod ge-slom: «V gi je moč». v svoiem društvu naj bi imeie v potrebi gmotno oi>oto in skrb?’o naj b; zn izo'braževarjie ženskega1 učiteljskega naraščaja. Kako čudnr nair. dane» to zvfni, toda v te dianji dobi ie bila ustanovitev takega društva nedvomno na-nredr.o dejanje. Vedeti mrr-rno da se je takrat mnoso pisalo proti ženskemu vodstvu na de kliških šolah, češ da Ženska učiteljska mo? zani ni s>y>dob-na. Učiteljico so bil.f pri r>i-č; znatno prikrajšane. Njihovo šolsko delo se ni cen'lo tako kot delo moških tovarišev. Tu-dii dečke s<> smele poučevati le do četrtega razredi. In kako nai bi se človek po vsem tem še čudil, da so se zatekle k sa-ir.ooomoči. ko niso našle prave pa raznrmevania. Tudi «Slovenka» sama s« je zavze/mala za. to, da bi se razširil krog slovenskih izobražen k. Pod ((Raznimi vestmi« je beležila vsak uspeh, ki so ga žene do®5gle v drugih evropskih državah. Tako poroča: «Na medicinski fakulteti ber-l inske univerze je imenovana zdravnica za rednega profesorja. V Petrogradu j® na medicinski fakulteti 165 slušatelj ic Univerza v Berlinu ima nad 200 slušateljic. V Avstriji je ženam dovoljen študij filozofije, v Bosnj delu ie ta že dve zdravnici, v Franciji js. preko 2150 pisateljic in novinark ter 700 slikark in kipark. To poro. Čanje seveda ni moglo neopaženo mimo kroga «Slovenkinih» Šimi preprostimi ženami. Oboje je »Slovenka« naravnost čudovito umela gojiti. V svojem dirugem letu seznanja nai pr. svoje čitateljice z ruskim skladateljem Cajkov-skin'j, s češkima skladateljema Smetano in Dvorakom, katerega dela. so na Dunaju na programu' «od Slovanske rapsodije dalje*. Ob smrti Alfonza Daudeta jim približa uredlnica Nadlišfoova tega znanega fran-coskiega pdsca, avtorja romanov; «Saippho», ((Nabob«, «Nu-ma Noumestann, »Les rois en exzil» in «Evangeliste». Vera v znanost, ki je tud; njej značilen, neizogiben konec dolge poti, po kateri človeštvo hiti do spoznanja, naj pironita£, v slovensko ženstvo, naj prežene nevednost. Ob prebiranju ((Slovenke« se ti zdi, da kar začutiš, kako zaradi te vere odpira slovenskim ženam bogate hrame občečloveške kulture. Pred teboj vstane lik češke pisateljice Eliške Krasnohorske in njena literarna vzgojiteljica Karoline Svetle, francoskega pisatelj? Dumasa, ki trdi, da je kritika umetniku edina prava vodnica: «Ena sama njena pravična opazka do- seže več kot odobravanje in ploskanje«. Dalje ruskega pisatelja Čehova, italijanske pesnice Vincenzine Lancellotti; Iz hramov te kulture jih pelje potem v hrame lastne narodne kulture. Uči jih izbiranja dobrega čtiva, vzgoje otrok; ljubezni do doma in utrjuje v njih narodno zavest. Krog (cSlovenkinih« sodelavk ima trdo besedo za vse tiste, ki pozabljajo na žuljavo roko poštenega slovenskega oratarja, ker? v njej je naša moč in bodočnost. Za tiste ima le trdo obsodbo, pa naj je ta izrečena tu. dl. v šegavem, prikupnem tonu. Na čisto svojstven način pa se zna skloniti do žene gospodinje, ki je tedaj pomenila pretežno večino naših žena. Najbolje se seveda plemeniti odnos do človeka, to razumevanje in občutje za vse mogoče vzgibe človeškega srca razodeva v literarnih sestankih SIo. venkinega kroga. Razen z Marico Nadliškovo in drugimi, se v njem pogostokrat srečam© s pisateljico Zofko Kvedrovo in njenimi literarnimi prvenci. Tudi s te strani je ((Slovenka* zanimiva. Kdor ima priliko, naj seže po njej, kot po romanu iz naših polpreteklih dni. Resnično mu ne bo tega žal. M. S. (( (t Kakor vsako leto seni tudi letos, tretjo nedeljo v mesecu oktobru, usmeril svoj korak proti Kartam in po dveurmm sprehodu prispel na zaželeni cilj. Ura je bila komaj 9 zjutraj. a kljub tako rani uri je bilo v1 zadružnem domu vse1 živo. Čistili so dvorano, priprav. Ijsli in urejali oder, postavljali nekake zasilna kulis?' in še nešteto drugih potrebnih stvari. Kar strmel sem; kako urno so se vsi vrteli sem ter tja irv pomagali tam. kjer je bilo najbolj potrebno. Kar sram me je postalo, ker sem samo ja« ital med njimi brez dela ter jih opazoval. Ta.koi sem urno pograbil prv0 desko, ki mi je prišla pod roke in jo odnesel na oder. Ko smo tako delali kako dobro uro pa me je nenadno zmotil zvok glasbe. «Le od kje se to sliši, ?aj to je radioaparat?! Pa saj to ni mogoče, na Kortah vendar nimajo električnega toka!» »Seveda ga nimamo, toda danes ga pa bomo imeli«, mi je naglo od/govoril nekdo za mojim hrbtom. «Kar\za menoj pojdite, pa bost c videli naš dinamo na bencinski pogon«. Sel 5‘m in si vse natančno ogledal. Ko smo delo končali, smo šli v vaško gostilno, da malo zmočimo naša suha grla. Tu je bilo zelo veselo. Gostje so se kar trlj v gostilniški sobi. Vs; so bili praznično oblečeni. Nekateri so sedfli pri mizah, drugi pa so kar stoje pil; žlahtno kapljico, t;r se pogovarjali ko. liko in kaj je kdo pridelal. Vsem se je videlo, da so zelo zadovoljni z letošnjim pridelkom. Zapusti) sem jih v dobrem razpoloženju ter šel na sprehod skoz; vas. Iz vsake hiše je dišalo po cvrtju, po pečenem mesu in po neštetih drugih dobrotah. Ko sem tako koračil skozi vas. me je dohitel tov. Marcel Medoš, to je vodja dramske družine i2 Kort. Po vabil me je k sebi na drm. Rad em SJpre.iel njegovo vabilo, sai sem v?del, da mi bo povedal marsikaj o delu svoje dramske družine. Pripovedoval mi je, Kak so se vad’li večer za večerom za kulturni program, ki ga bodo predvajali danes pod naslovom — Zabavni vsčer —. Ob 5. url sva se napotila proti zadnižnemu domu. Tair. so se že pričeli zbirati prvi na. vdušenci za ples. Ples se je pričel. V dvorani jp bila kmaiu prava gneča ljudi. Vsi voljno predali zvokom in ritmu glasbe. Dvouana se trese od! veselega sm».ha in petja. Ljudje pa šF, jn še prihajajo, kar ce‘le množic« vale po cestah proti zadružnemu domu. V dvorani je postalo že temno. Nenadoma pa zažare električna svetilke. Iz vseh grl s= je izvit vese; krito in smeh. veselje se je na mah podvojila Orkester, ki j-; sestavljen iz domačih godcev, jr. krepko za-igTal neki Straussov valček. Ob 21. ur; pa je luč nenadoma ugasnila. «Ravno sedaj, ko bi morali pričeti s kulturnim pro gramom;)) je vzdihoval tov’ Marcel. «k;t.:šna smola«! Iz-vedfj sem, da. danes ne bo in o. gočp. popraviti dinama, da bi zopet imeli luč. Tudi msnj je bilo kar žal. Tud; pri.reditev sama ne bo imela takega učinka ce se oo vršila samo oo petrolejski svetUki. kakor bi bil oder močno razsvetljen. — Program fe je že pričel. Na odru se je pojavil tov. Miljo in lepo podal neko šaljivo recitacijo. Nato1 sta nastopila Ki-ki in Miki s svojimi šalami. Sledih jj. zopet šariva recitacija. Kot četria tocin programa je bila šaljiva enodejanka «Sta.ncvaniiiki problem«; -program pa sta za-kl jiučil^ Kikj in Miki. Med mnogimi šalami sta dala napoved celodntvneea programa radiocddajeie postaje Budimpešta. Moram r:či, da sem se cb programu kar dobro nasmejal. Tudi izvajalce morem pohvaliti za njihovo marljivost in pri. zadevanje. Izvedel sem, da je ta program priredil in deloma tudi napisal tov. Viljem Tomšič, re. žiser pri Pcdzvezi SHPZ v Ko. pru. isti tovariš M stvar tudi sam režiral in sodeloval pri izvedb; programa. Osta] sem še nekaj časa na plesu, ki se je nadaljeval, potem sem zadovoljen odšel proti demu ... Naj povem še to. da dramska druž'na iz KOrt pridr.o pripravlja enodejanko Janeza 2mavca ((Resnic^ v vinogradu«. Režijo bo prevzel tov- Marcel Medoš pod vodstvom tov. Viljema Tomšiča. Igrali jo bodo ob pri. iilti 400-1'tnice slovenske knjige. Obilo uspeha! «C'20» PREJELI SMO: Slovenski knjižni trg. Izdaja za slovenske založbe Državna založba Slovenije v Ljubljani. Leto IV, št. 7—9. 1951. Tretja povojna gospodarska kriza v Angliji ■uj ‘cqnja Nlhi^h Vi1613 nam kaže raz- ‘j.flJJe: ‘n dolarskih rezerv li .l9*7 jo?® milijonov dol. S C > ^ 168» » V g? s » tl^ln6 V«? P°ve' da je še ^ ^Dala i’6' Tedai le ^ i rt *n|Hjonr!^°larJe iz l’0' ^>ih^DAn°5V^fiiv.kl %%r • - V V2Posravuf<>80jem' da uf *» ^»ojit113 ob izčrpa- ,»Snllato ir, - Zarnen,J|v°st S C, “hsegu" .“«» S»- v* ‘“Jo in oolarjl n, e- Sj žato°goie vzdrZatnenljivost' bUe n^eVati do,£!o Vljfve. N“'!. P°n°vno uve- »ornot n« »Udi ni ni{ Po Marshallo- vem planu, k| se je začela spomladi leta 1948. Tedaj (31. marca 1948) so znašale zlate in dolarske rezerve Anglije 2.241 miliji...ov dolarjev. Toda med izvajanjem Mar-shallovega načrta se je pokazalo, da so zaloge kopnele dalje In da so poleti 1949 dosegle tako nizko točko, da je bilo pričakovati resnih pretresljajev. Neposredno pred devalvacijo angleškega funta, t. j. 18. septembra 1949, so padle zlate in dolarske rezerve na najnižje stanje 1340 milijonov dolarjev, konec III. četrtletja 1949 pa so znašale 1425 milijonov dolarjev. Zato je morala priti devalvacija, ki je zopet napolnila rezerve, vendar zelo počasi. Konec prvega četrtletja 1951 so dosegle rezerve 3.758 milij. dolar-jev, nato pa se je že začela kazati neugodna slika zaradi spremenjenih razmer na svetovnem trgu in v drugem četrtletju 1951 so rezerve narasle samo na 3.867 milijonov dolarjev. S tem je postajala vedno bolj jasna tendenca, da ne bo mogoče več krepiti dolarskih rezerv, ki so bile vedno bolj črpane in prejšnje naraščanje se je v tretjem četrtletju 1951 spremenilo v občuten padec, kl je povzročil alarm v angleškem gospodarskem svetu. Sicer je bila angleška javnost na to več ali manj pripravljena, ker ji je bil znan razvoj plačilne in trgovinske bilance v zadnjem času, poleg tega pa so bili že julija letos napovedani po finančnem mini-stru novi ukrepi za zboljšanje valutnega položaja. Tako se je pred angleško gospodarsko politiko zopet pojavil tako imenovani dolarski problem, ki je že vsa povojna leta v ospredju razprav in povzroča številne ukrepe, marsikdaj zelo drastičnega značaja, kar čuti tudi vsak angleški delavec na svoji življenjski ravni, čuti jih vse šterlinško področje, pa tudi druge države, ki imajo več ali manj živahne trgovinske in druge gospodarske stike z Anglijo. Dolarska kriza pomeni pravzaprav pomanjkanje dolarjev. Anglija nima namreč doyolj dolarjev, da bi lahko plačevala svoj uvoz, ki prihaja s področja, kjer se plačuje z dolarji. Ta uvoz lahko plačuje samo s prisluženimi dolarji ali iz svojega blagovnega izvoza ali pa s tako Imenovanim nevidnim izvozom (kar je pravzaprav na pr. uvoz obresti in dividend od naložb kapitala v inozemstvu itd). Dolarpki primanjkljaj, kl Je iz-zval dolarsko krizo, občuti tako imenovano šterlinško področje kot celota. Za šterlinško področje štejemo Veliko Britanijo, odvisno ozemlje brltske skupnosti razen Kanade ter naslednje države’ Birma, Irak, Irska in Islandija. V neki meri pa bi dodali lahko še ozemlje tn države, ki so ozko povezane s funtom šteriin- gom, čeprav formalno ne spadajo v šterlinško področje ali blok. Glede dolarjev bi lahko šterlinško področje razdelili na tri skupine držav (prim. VVorld economic report 1949—1950, NeVV York 1951, str. 149). Prva ima sama Anglija dolarski primanjkljaj, ker uvaža z dolarskega področja’ prehranjevalne predmet*, važne surovine in v maftjši meri posebne vrste strojev. Ta uvoz je samo delno plačan z izvozom industrijskih izdelkov ln s čistimi dohodki od tako imenovanih nevidnih zaslužkov (prevozi, obresti itd.). V drugi skupini so’Avstralija, Nova Zelandija In južna Afrika. Ta ozemlja dobavljajo dolarskemu področju samo omejeno število surovin, največ volno in diamante, imajo torej dolarski primanjkljaj, kl izvira iz blagovne trgovine, toda vrednost njihove letne proizvodnje zlata je več kot zaflostna za kritje teh primanjkljajev. Ostanek šterlin-škega področja pa sestoji iz dežel, ki so čisti zaslužkarji dolarjev, ker dobavljalo dolarskemu področju nekatere zelo važne kovine (c.n In IcvPuk; Malaja in Singapur ter Cejlon). Za Sterlin-ško področje v celoti velja, da je imel primanjkljaj v trgovinski bilanci z dolarskim toda ta PMiročjem, za kritje ostanka. Zato je bila VeliKa Britanija v stanju finansirati svoj dolarski primanikijaj s tristransko poravnavo v okviru šterlinškega področja. Čeprav je bila britanska trgovinska bilanca (gre samo za blagovni pro. met) z ostalim šterllnškim področjem kot celoto neugodna, je bi. la vendar Velika Britanija v stanju zagotoviti si s tega področja dolarje, po eni strani z nakupom na novo Pridobljenega zlata za funte Sterlinge, po drugi strani pa z zaslužkom pri raznih storitvah ter z dohodkom od investicij na tem področju. Ta položaj pa se je temeljito spremenil po vojni. Ze leta 1948 se je pokazalo, da je šterlinško področje v stanju uravnovesiti svojo trgovino s področjem ((mehkih« valut (tako imenujejo finančni strokovnjaki vse netrdne valute, valute, ki nimajo stalnega odnosa do zlata, lahko b| rekli vse nedolarsko področje), ni pa v stanju uravnovesiti svojo trgovino z dolarskim področjem in je zato primanjkljaj šterlinškega področja z dolarskim področjem narastel. Nevidni računi šterlinškega področja so začeli Izkazoval.; namesto presežka primanjkljaj. Nadalje je prednost produkcije zlata ostala praktično ne- prim njkijaj je bij de!-i spreme. jena po letu 1935 in ni no finansiran s presežki nevid-j več zadostovala za kritje nara-nega izvoza in leti. a proizvod-1 sl ega dolarskega primanjkljaja nja zlata je več kot zadostovala | Avstralije, Nove Zelandije in juž. ne A-‘rike. Tako šterlinško pod-1 kot ročje kot celota n| moglo več finansirati svojega dolarskega pri-manjkljaja, ne da bi likvidiralo svojih imetij zlata in deviz; potrebna je bila pomoč v obliki posojil in daril, ki so jih dali predvsem vladi ZDA in Kanade. V takih okoliščinah Velika Britanija tudi ni mogla več finansirati svojega dolarskega primanjkljaja s tristransko poravnavo v okviru šterlinškega področja. Čeprav se je trgovinska bilanca Velike Britanije z ostalim šterllnškim področjem izboljšala (prešla je iz primanjkljaja v presežek), vendar ta aktivna bilanca n| omogočila Veliki Britaniji, da si zagotovi dovolj dolarjev, ker ostali predeli šter-iinskega bloka niso bili več zaslužkarji v dolarjih. Poleg tega pa so bili še drugi razlogi, ki so povzročili stalni dolarski primanjkljaj šterlinškega bloka. V izredni meri je narastel uvoz z dolarskega pod-ročja v šterlinško področje (razen Velike Briianije). To povečanje uvoza je v veliki meri uravnovesilo naraščanje izvoza (v ekvivalentu uvoza). Poleg tega se je primanjkljaj dolarjev povečal zaradi bistvenega zmanjšanja realne vrednosti izvoza na novo proizvedenega zlata na šter. llnškem področju, ker So cene zlata ostale nespremenjene, cene uvoznega blaga pa so se več podvojile. Končno moramo za zadnje mesece navesti še to, da je perzijska kriza povzročila preusmeritev nabav nafte iz šter linškega področja na dolarsko, kat je zahtevalo še več dolarjev. Tako Angliji ni preostalo drugega kot kmalu po vojni začeti z omejevanjem uvoza in dolarskega področja na ta način, da je prepovedovala uvoz nekaterih predmetov iz dolarskega področja in si je zanje skušala od-preti nove, nedolarske nabavne vire, poiskati dobavitelje izven ZDA. Pri tem je zanimivo, da je ta politika imela uspeh v tem, da je predvsem zmanjšala uvoz prehranjevalnih predmetov z dolarskega področja, ni pa mogla v večji meri uspeti pri uvozu bistveno važnih surovin in inve-sticijskih dobrin, ker pač teh predmetov ni bilo mogoče dobiti drugje kot v ZDA, in v Kanadi. Delno je bilo povečanje uvoza z dolarskega področja v zvezi z na. raščajočimi potrebami Velike Britanije za investicije. Druga plat gospodarske politike je šla za tem, da Se pospešuje Izvoz iz Velike Britanije v ZDA in Kanado, da bi torej Velika Britanija zaslužila več dolarjev s svojim izvozom, da bi tako lsže plačevala svoj uvoz iz ZDA. Toda v tej smeri se vsi napori niso izkazali za zadostne in tudi devalvacija ni dosti pripomogla k temu. Imela pa je uspehe v tem, da je plasirala celo vrsto brttskih predmetov r.a ameriškem trgu in vidimo, da je v najbolj znatni meri narastel izvoz strojev, posebno specialnih strojev, ter avtomobilov v ZDA in Kanado. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je znašal leta 1935 na pr. delež strojev pri angleškem izvozu v ZDA in Kanado komaj 4.2 odst., leta 1948 pa že 12.4 odst. Tretja plat gospodarske politike je obstajala v angleških pri. zadevanjih za zvišanje cene zlata, kl se drži že od leta 1934 dalje v Ameriki na 35 dolarjev za unčo čistega zlata (unča ima 31,108 grama). Toda pri tem je imela Velika Britanija nekoliko drugačne interese kot Južna Afri. ka, ki je največji proizvajalec zlata, z njo pa tudi Kanada ki je tudi eden največjih proižva' jalcev zlata. Vsi dosedanji na pori zlasti južne Afrike pri Mednarodnem valutnem fondu, da bi pristal na prodajo zlata po zvišani dolarski ceni, niso uspeli Pač je šele zadnje čase prišlo do kompromisne rešitve, po kateri smejo države — proizvajalci zlata prodajati zlato za Industrijske namene po višji ceni, ki je uradna, medtem ko naj ostane cena za tako imenovano denarno zlato nespremenjena (denarno zlato Je tisto, ki služi za denarne namene In gre v zaklade centralnih bank kot rezerva ali če hočete kritje za valuto). Seveda je treba omeniti, da jc Južna A-frika že dosedaj prakticirala tako prodajo, vendar ne v veliki meri. Sedaj pa so ji odprta vrata za prodajo v večjem obsegu in s tem si računa južna Afrika zaslužiti več dolarjev, kolikor ne bo prišel v poš:ev angleški trg, ki pa plačuje seveda v funtih šterllngih. Ob takih okoliščinah ni čudno, če piše vodilni angleški gospodarski časepis «Economist)> o tretji krizi v Angliji (prva 1947 oruga 1949, tretja 1951). Razumljivo pa je tudi, da skuša Velika Britanija vzpostaviti ravnovesje tudi v domačem gospodarstvu, da bi se s tem vzpostavilo ravnovesje v trgovinski bilanci ln na ta način tudi v plačilni bilanci, da bi izvoz narastel, uvoz pa se zmanjšal. Predvsem kaže, da bodo prišli novi ukrepi za zmanjšanje uvoza. Toda ti ukrepi bo-do imeli zelo daleč segajoče posledice, ker mora Velika Britanija računati s potrebami svoje oborožitve. Ti ukrepi bodo imeli gotovo svoje posledice tudi na življenjsko raven v Angliji, ker se bo morala Anglija odpovedati uvozu cele vrste predmetov in pa skrčiti uvoz nekaterih predmetov, ki jih tako nujno ne potrebuje. V pogledu finančne politike pa je pričakovati bolj energičnega boja proti inflaciji do-ma, ker menijo, da inflacija preprečuje normalni razvoj trgovine in da vzdržuje visoko raven investicij ter potrošnje, kar pa ne bi smelo biti, ker se morajo i investicije i potrošnja zmanjšati, v korist obrambne proizvodnje. D. P. 11 r\ P* i i p Tropske zračne gmote, ki so se l/ VJ L h n L v teh dneh zadrževale nad na- Y |\L/VlL šim ozemlie'm> se sedaj umikajo hladnejšim arktičnim zračnim gmotam. Zato bo danes pri nas vetrovno in oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami. V Trstu je bila včeraj najnižja temperatura 14.2; najvišja pa 19.1 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 25. OKTOBRA 1951 :: : ::: j Ti 1 NO ::: iiOiiiii" h:::: RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45: Dve uverturi; 14.00: Promenadni koncert. — Slovenija: 12.00: Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 2: v D-duru; 20.15: Slovenski motivi. — Trst H.: " Počasni ritmi; 19.20: Operne fantazije. “ Trst 18.00: Ura glasbe; 23.20: Nočna glasba. DANES NADALJEVANJE POGAJANJ mei sbama delegacijama v Pan Hm lomu Končno so tudi severni predstavniki ratificirali sporazum med zveznimi častniki Pred seboj imajo štiri glavna vprašanja J Nekaj manjši spopadi na bojišču PAN MUN JOM, 24. — General Ridgway je v posebnem sporočilu danes zjutraj jav 1, da so tudi severni predstavniki ra. tificirali sporazum med zveznimi častniki glede pogojev za nadaljevanje pogajanj. Kot znano je podadmiral Joy kot prvi podpisal ta dogovor. Žara. di tega b0 prvi sestanek obeh delegacij za premirje že jutri zjutraj ob 10. uri. Delegacijo OZN bo vodil podadmiral Joy, severno Pa general Nam II. Razgovori se bodo torej nadaljevali po 63 dnevih prekinitve. Na severni strani bQ ne. kaj novih obrazov, vendar opazovalci poudarjajo, da bo pot do dejanskega premirja na Ko. reji še dolga in polna zaprek. Obe delegaciji bosta imeli pred seboj naslednje 4 glavne zapreke: 1. Kje začrtati demarkacijsko črto za premirje; 2. Kako organizirati nadzorstvo nad premirjem in urediti morebitne incidente; 3. Sporazum o zamenjavi vojnih ujetnikov; 4. «Priporočila zainteresiranim vladam* glede bodočega stalnega miru na Koreji. Pri prvem vprašanju so ostali delegati na pogajanjih do konca julija. V avgustu so imenoval; pododbor z nalogo, da v ((neuradni obliki* razpravlja o demarkacijski črti. Vendar ni uspel doseči sporazuma pred prekinitvijo pogajanj. Tudi glede drugih treh vprašanj je bilo polno nasprotij. Vendar opozarjajo da ni umesten prevelik pesimizem. Nadaljujejo, da je najbolj optimistično izjavo dal doslej Maocetung, ko je včeraj poudaril: «2e dolgo časa smo govorili, da je treba rešit; korejsko vprašanje z miroljubni mi sredstvi. To velja tudi sedaj*. Medtem ko urejajo kraj se- stanka z vsemi mogočimi pripravami, da bi se delegati za premirje počutili kar najboljše, se boji seveda nadaljujejo. „A1 Misri" predlaga Angležev na področje umih Gaze Egipčani hočejo otežkočiti življenje Angležev ob Sueškem prekopu, London pa jim odgovarja s svojimi protiukrepi KAIRO, 24. — Niti dams ru bilo slišati nobene besede iz zahodnih prestolnic, ki bi kazala, da se tam zavedajo o potrebi niujn*. rešitve vprašanja v zvezi Ameriške oklopne izv.dnice ^so s sedanjim položajem na Sred- njena vzhodu. Ameriško zunanje ministrstvo je samo javilo, da se posvetujejo med seboj predstavniki ZDA, Združenega kraljestva, Francije. Turčije, Nove Zelandije, Avstralije in Južnoafriške zveze glede ustanovitve poveljstva na Srednjem vzhodu. O teh posvetovanjih so obvestili vse zainteresirane države na tem področju. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so izjavili, da pozdravljajo poziv egipčanskih oblast; k redu. ZDA so prepričane, da bi samo v ozračju miru mogli pričeti reševati vsa nesoglasja. Obenem so podprli angleško stališče s tem, ko so ponovili Achesonovo izjavo, da ameriška vlada ne priznava za danes znova prodrle do predmestij mesteca Kumsong, kljub manjšemu nasprotovanju severnih čet. Na vzhodnem bojišču so bili dvoboji med ameriškimi tanki in nasprotnikovimi minometalci. Poročilo 8. armade nadaljuje, da so na preostalih delih bojišča sile OZN obdržale svoje položaje, izvidnice Pa so nadaljevale s svojim delom. Poročilo letalskega poveljstva pa. pravi, da so danes pozno popoldne med Severno Korejo znova opazili skupino 150 letal «Mig-15». v borbi z letali «Sabre» in «Meteor» je bilo uničeno eno letalo «Sa-bre* in eno «Mig-15». NEW YORK, 24. — Predstavnik egipčanske delegacije pri OZN je izjavil, da Egipt ne bo priznal nobene odločitve OZN v svojem sporu z Anglijo, če bo nasprotna listini Združenih narodov in težnjam egipčanskega in sudanskega ljudstva. Egipt se ne bi uprl plebiscitu v Sudanu pod nadzorstvom OZN. Iz Kaira pa poročajo, da je sovjetski poslanik Semen Kovirev imel sestanek s Šalah El Din pašo. Razpravljala naj bi o sporu glede Sueškega prekopa. Faruk je sprejel poslanika ZDA. veljavno egipčansko odpoved sporazumov iz leta 1936 in 1899. Kakor poročajo iz dobro obveščenih virov, je prejšnji teden Morrison izmenjal pisma z Achesonom. kateremu ie predlagal. da bi v najkrajšem času imenovali poveljnika za Srednji vzhod, ki bi imel svoj sedež na Cipru. Morrison naj bi zagotovil ameriškemu zunanjemu ministru, da hoče vlada Združenega kraljestva za vsako ceno obdržati svoje položaje na Sueškem prekopu. Ce bi egipčanska vlada pričela z blo kado proti angleškim silam, bi p S:: : : ■ DOLGA SO PREREKASJA IM DEBATE V Žerjalov primer v naši luči Intervju našega dopisnika z Arturjem Takačem - Naše mišljenje v zvezi z izjavo tega vidnega tunkcionarja (Od našega dopisnika) Žerjalov primer je predmet mnogin diskusij med beograjskimi športniki. Kljub izrečeni odločitvi, bo Lahkoatletska zveza Jugoslavije vso stvar ponovno pretresala na plenumu v začetku prihodnjega meseca. Obrnili smo se na sekretarja kluba Rartizan-Arturja Takača, ki je bil tudi organizacijski sekretar prireditvenega odbora za dvoboj Velika Bntani-ja-jugosiavija in čigar ime se je mnogokrat slišalo v zvezi z «afero Žerjal*, da bi za naš list povedal svoje mišljenje. «Dvoboj Velika Britznija-Jugoslavija je bil za jugoslovanski šport in lahko atletiko velik dogodek — je izjavil Takač — in nisem srečal tekmovalca, funkcionarja ali pa samo prijatelja športa, ki v teh dneh ne bi živel v duhu priprav za ta veliki dan. Siguren sem. da je taka atmosfera vladala ne samo v Beogradu, ampak tudi v vseh centrih države. Vsakdo je imel za svojo športno in patriotsko dolžnost, da v mejah možnosti žrtvuje maksimum za uspeh. Žerjal te svoje naloge ni tako dojel. Njega je Lahkoatletska zveza Jugoslavije pozvala, da bi prišel nekaj dni pred dvobojem z V. B. v Gornji Mi-lanovac, da bi se tu pripravil za tekmovanje in s svojimi izkušnjami tudi pomagal kot trener ostalim metalcem pri njihovem treningu. Poudarjam, da jugoslovanski metalci, a še posebno Sarčevič zelo cenijo Žerjala kot trenerja in da bi zato njegova tovariška pomoč bila zelo koristna. Žerjal je odbil eno in drugo. Lahko se izgovarja, da ni mogel tekmovati, čeprav le teden dni prej in nekoliko dni po tekmovanju dosegal rezultate, s katerimi bi prinesel reprezentanci dragocene točke; popolnoma nerazumljivo pa je. da je v tem važnem trenutku odpovedal tovariško sodelovanje in pomoč. Mislim, da je to tudi bistvo Zerjalovega primera: njegovo dezinteresiranje in de-konstruktiven odnos proti tej najvažnejši nalogi naše atletike*. Takač je nadalje rekel, da je ves spor nastal zaradi proučevanja, kaj je formalno in kaj je bistveno v prestopku in ocenjevanju prestopka. Dodal je še: «To, kar sem zgoraj dejal, je bistvo njegove napake in zato je suspenzija in kazen, Jci jo je izrekla Lahkoatletska -zveza Jugoslavije pravilna; kot mi je znano, je Zveza pri odločanju stala prav na tem stališču. »Ali sta obe Zvezi delali počasi — je nadaljeval Takač, ali 'je Lahkoatletska zveza Slovenije pravilno prenesla suspenzijo na 2erjala ali ne, to je formalno vprašanje. Reševati primer na podlagi formalnih administrativnih napak, bi pomenilo dajati potuho nekonstruktivnemu Zerjalovemu odnosu in podpirati napake, ki So mu lastne že od prej. To bi slabo delovalo ne samo na Žerjala, ampak na vse ostale iahkoatlete*. Ob koncu je Artur Takač poudaril. da ie Žerjalov rezultat 58,80 m v metu kladiva zares velik uspeh tako za samega Zer. jiala kot za jugoslovansko lahko atletiko, ne more se pa priznati, ker je 2erjal v času, ko ga je dosegel, bil suspendiran. RADE RADOVIČ • • * To je dejal Artur Takač našemu dopisniku. Po telefonu smo prosili tov. Radoviča, naj bi stavil Partizanovemu tajniku še dve vprašanji: 1. Je Takač obveščen, da Lahkoatletska zveza Slovenije trdi. da Žerjal in njegov klub Kladivar nista bila obveščena o treningu v Mila-novcu? 2. Kaj pravi Takač na govorice, ki zatrjujejo, da je on (Takač) govoril v prostorih Zveze o nekem 2'erjalovem br-zcjavu, nakar so nekateri imeli ta brzojav za ono misteriozno izginulo piamo. kateremu je Žerjal pristavil zdravniško sprL čevalo in se- opravičil ker ni na. stopil v Beogradu. Takač je diplomatsko odgovoril «No comment*. On da se ne spušča v polemiko. Takač ni odgovoril na vprašanje o Z er jalovi obveščenosti za trening v Milanovcu in s tem do nadaljnjega verjamemo Slovenski zvezi. Kladivarju in Zer. jalu skupaj, da o stvari niso n-ič vedeli. Posebno, č? nekdo svoje izjave ne dokumentira. V zdravniška izpričevala štirih slovenskih zdravnikov o Zerjalovi bolezni ne dvomimo. ker bi to enostavno bil tudi dvom o njihovi poštenosti. Torej verjamemo, da Žerjal ni bil povsem sposoben za tekmovanje. Formalna Zerjalova krivda bi bila v t«n, da ni obvestil Beograd s priporočenim pismom in da je to opravila po telefonu Lahkoatletska zveza Slovenije; bistvena krivda pa, da iz do sedaj še nepojasnjenega razloga ni šel v Beograd kot gledalec dvoboja. Razlog vendarle mora biti, da Žerjal nerad hodi v Beograd. A o tem molči Zveza, prav tako tudi Žerjal. (Poslu-žili smo se Takačeve razdelitve bistvenosti in formalnosti). Rekord po našem mora biti priznan, ker paragrafi jasno pravijo: Cl. 74: Suspenz je lahko: a) avtomatski, b) na temelju predhodne odločitve d o., c) zaradi neprihoda k zaslišanju in d) fakultativen. Cl. 75: Avtomatski suspenz nastopi, čim je tekmovalec odstranjen s tekmovanja in traja največ mesec dni. Ce v tem času kazen ni izrečena, suspenz avtomatično preneha. Cl. 76: Suspenz na temelju predhodne odločbe se lahko izreče v vseh tistih primerih; kadar je obtoženi izvršil prekršek, za katerega je po tem pravilniku predvidena kazen prepovedi tekmovanja, prepoved nastopanja ali prepoved opravljana dolžnosti. Vsi priznavajo, tudi Beograjčani. da so dali Žerjalu avtomatični suspenz, a nasprotniki rekorda zatrjujejo, da je ta avtomatični suspenz veljaven do preklica. Kar je contradictio in adiecto. Torej? Priznati rekord, odpra. viti kazen in kvečjemu opomniti Žerjala, ker ni prišel, da bi moralno bodril tovariše. Seveda če je Zveza istega mnenja kot Takač, da bi s svoj prisotnostjo Žerjal koristil tovarišem. V tem primeru pa nikakor ne more držati izjava zvez. nega kapetana Pavla Jovičevi-ča, da je 2erja!ovim rezultatom malo verjeti, ker so sumljivi «saj je pri nas v Beogradu javna tajnost, da S težami in dimenzijami njegovega orodja niso vedno čisti računi*. To bi vedeli tudi tovariši. Žerjal ne bi tedaj bil cenjen od Sarče-viča, niti drugih. MITJA VOLCIC MNOGI GA IMAJO ZA NAJBOLJŠEGA VSEH KATEGORIJ Boblnsnn umi lirniinodleiiinii Ko se približa borba, poslane Ray Robinson krolak - Ko ga pokliče zvonec na ring, «Sugar» pripleše skozi gedalce Mnogi imajo ameriškega črnca Robinsona, ki je svetovni prvak v boksu srednje kategorije, za najsposobnejšega od vseh ameriških boksarjev ne glede na težo. Predno je postal prvalc v srednji kategoriji, je imel prvenstvo v kategoriji ivelter. V 11 letih borb kot poklicni boksar je imel 134 nastopov ter je podlegel le dvakrat. Vendar je pri ponovnih tekmah z nasprotnikoma, ki sta ga bila prej porazila, zmagal on. Robinsona je, prvič premagal Amer tkane c Jack. La Motta. Po tem porazu se je večkrat boril z La Motto ter vsakokrat zmagal in mu tudi ixzel letos naslov prvaka srednje kategorije. Robinson je izgubil drugo borbo svoje kariere na turneji po Evropi letos poleti. Randy Turpin, 23-letrn Anglež, mu je odvzel prvenstvo srednje kategorije v Londonu, vendar ga je obdržal le dva meseca. V septembru, pri ponovnem nastopu v New Yorku. je Robinson premagal Turpina ter si spet osvojil naslov prvaika srednje kategorije. To je bil Robinsonov 134. nastop. Mnogi Amerikanei vedno uči. vajo pri Robinsonovi hitri in izredni borbi. On je človek akcije, četudi ne boksa. Ob svoji veliki energiji se čudi, da lahko druga bitja uživajo v dolgem sedenju na stolih. Robinson se prijetne- POčuti le tedaj, če ima dva ali tri stole, tako da lahko skoči hitro od enega- do drugega, Kadar pa sliši v daljavi godbo, se začne gibati v taktu. Ko se bliža čas borbe, postaja Robinson kratek. V trenutku nastopa je zelo miren. Nekateri boksarji jedo mnogo pred nastopom. Robinson pa ne poje niti kuhanega jajca. Popoldne odločilnega dneva spi nekaj ur. Odklanja tudi pogovor o bodo. čem nastopu. Celo v zadnjih minutah, predno se oglasi zvonec, ko Meče ’ spoj boksarski dres, je Robinson miren. Ko mu' impresarij masira roke, se «Sugar» pogovarja o godbi ali golfu. Zvonec kliče, na ring, vzdušje postaja elektnzirano. Impreza-rij priganja: upremo, gremo, grčmov. Robinson odgovarja s hitrim «Okay, okay, okay», kakor da bi začel kakšen bojni ples. Nato pripleše iz oblačiVni-ce po hodniku med kričeče gledalce. «Ne, morem biti miren*, pravi. Pri boksu je bleščeč vzgled hitrosti, manevriranja in harmonične igre; ima levico, ki plane kot jastreb in desnico, ki zdrobi. Njegovi hitro izvedeni udarci so premišljeni in točni. Njegova formula za zmagoviti udarec vsebuje kratek udarec v nasprotnikov obraz z levo roko, nato z desnico, ki le oplazi, še en «direkt» z levico, šest ali esem hitrih udarcev v telo, in končno drugi «direkt», «Ko ga človek gleda v igri — piše neki športni pisec — se zdi kot bi gledal baleta. podobno kakor mnogi drugi poklicni športniki v Ameriki, je tudi Robinson vložil svoj denar v trgovska podjetja. Naložil je 250.000 dolarjev v posestva in druge vrednosti. V Neto Yorku na Sedmi Aveniji kažejo električne luči ime kavarne Raya Sugarja. Je tudi lastnik čistilnice oblek ter brivnice. Svoji mami je kupil hišo z 12 sobami. Več kot 100.000 dolarjev njegovih dohodkov je šlo za spominski sklad Rungona za zdravljenje raka v raznih državah. Ru-nyon je bil priljubljeni ameriški pisatelj, ki je umrl pred nekaj leti na raku. Robinson se je naučil boksa, nja, ko je doraščal v rojstnem kraju Detroitu. Neki metodistični duhovnik ga je predstar vil George ju Gaisfordu, ravnatelju gimnazije. Tam so odkrili njegovo atletsko sposobnost in kratko zatem se je začela njegova kariera. Ko se je Robinson vrnil iz Londona letos poleti, potem ko ga je porazil Turpin, ni vedel, kakšnega sprejema bo deležen. Pred tem porazom je bila nje. gova nadvlada tako dolga, da mnogi Američani kar niso ver. jeli, da je poražen Hitro je dobil odgovor. Ko je ladja pristala, so ga navdušeno pozdravljali tisoči ljudi in tudi župan iz New Yorka. Ginjen od teh dokazov zvestobe, je rekel: «Redkakdaj se lahko poraženi prvak vrne domov in najde tako sijajem sprejem, kot sem ga doživel danes«. Tedaj je tudi obljubil, da bo storil vse, da bo zopet dosegel prvenstvo. Obljtu. London odgovoril s protiblo-kado. Morrison je nadaljevali, da odločitev Nahaa paše ne sme na noben način ovirati zainteresiranih vlad pri izpolnjevanju načrtov za poveljstvo na Srednjem vzhodu. V odgovor na to pismo je A-cheson., kakor pravijo, obsodil odločitve kairske vlade. Obenem pa je opozoril London, naj bo previden in naj računa na javno mnenje v arabskih državah, obenem pa natančno prouči položaj, preden stori kakršenkoli korak. Ni še jasno v tam trenutku, če se posvetujejo tudi o vprašanju obstanka angleških čet v Egiptu. To dejstvo predstavlja pravzaprav pogoj za rešitev vprašanj na tem področju. O teh rešitvah ja. bilo zadnje čase slišati predvsem angleško stališče, da bj postavni Sueški pre. kop pod mednarodno nadzorstvo. V to razpravljanje sg je danes neposr* dno vmešal tudi egipčanski list «Al Misri*, ki predlaga, da bi angleške čete premestili s področja ob Sueškem prekopu, kjer prihaja vsak dan do nr redov in inci-dtentov, kar pač ni nič čudnega, ko je znan, egipčanski srd' proti teni, okupacijskim četam, ki pomenijo obenem tudi vmešavanje, .v notranje življenje Egipta, na področju Gazk v Palestini. «A1 Misri* s svojim predlogom sicer ni povedal ničesar novega. O tem so dosti govorili tudi ob priliki obiska angleškega maršala Slima poleti v Egiptu. Vendar pa, list dbdaja: «Rešitev, ki bj slonela na prenosu angleških oporišč na področju Sueškega prekopa na področje Gaze, bi spravila v sklad egipčanske nacionalne težnje z obTamb-nima zahtevami Srednjega vzho. da jn potrebo po zaščiti Sueškega prekopa. S tem, da bi prestavili angleške čete, bi izpraznili egipčansko ozemlje, kot to zahteva vladla v Kairu, vendar pa bi istočasno te čete ostale še vedhio v bližini prekopa, kar inwjp angleški strokovnjaki za življenjsko potrebo za imperialne zveze. Iz Egipta le danes slišati običajna nesoglasja. Egipčanske oblasti skušajo predvsem z u-pravnimi ukrepi otežlooča ti življenje Angležev na področju ob Sueškem prekopu, Angleži pa jim z druge strani odgovarjajo z ukrepi, ki sicer ne nasprotujejo sporazumu iz leta 1936, ko j*, bilo Angležem iz strahu pred italijanskimi osvajalnimi name-JJi v**, dovoljeno, vendar pa predstavljajo v današnjem položaju grobo, razpihovanje sovraštva proti njim samim. Tako so Egipčani odpovedali dobavo vo. eče in goriva za angleške ladje. Prav tako niso Egipčani poskr. beli za pravilne svstlobne signa-le_ na angleških ladjah, ki vozijo skozi Sueški prekop. Angleži pa na drugi strani koncentrirajo svoje vojne ladje na področju od Sue za do Po rt Saida . Tam je sedaj križarka «Gam-bia», torpedlovki »Chevron* in «Chequers» ter fregata «Cy-gnet*. Egipčani so danes oddali šest strelov na angleški transport med Ismaiilio in Kassassi-noon. Angleži ,pa so y Port Sai. du preiskali carinske urade in iskali orožji:. Obenem niso hoteli egipčanski, pristaniški delavci v Port Saidu razkladati ladij; ki so pripeljale blago, namenjeno angleškim četam. Tair. je že laik položaj, da lahko govorimo o splošni stavki. Na celotnem področju Sueškega prekopa je- danes delalo samo 75 cdlst. egipčanskih delavcev. V Suezu pa delavci sploh nisp prišli na delo. Angleži se sedaj pritožujejo, da delavci ne pridejo na svofe, službeno mesto, ker je vlada v Kairu sklenila, da bo napravila Angležem ((življenje težko*. Dejstvo je, da i*,, vedno bolj opažati vpliv muslimanske lige. S tem v zvezi je zanimivo, da so zavarovalnice v Londonu povišale vsote za zavarovanje blaga namenjeno v egipčanska pristanišča. Prej so zahtevali po dva šterlinga za vrednost sto šterlingov, stedlaj pa pet. Ker so Angleži ugotovili, da bi njih embargo za, prevoz nafte y egipčanska mesta, imel velike, posledice in novo sovraštvo. so svojo prepoved razveljavile. Obenem pa so dovolili prehod! romarjev, iz Mekke preko njihovega področja. V Egipt bodo smeli potovati samo ti, medtem ko je ostali promet prekinjen. V Kairu je bilo danes v glav. nem mimo. Motorizirana poli. cija je vozila po glavnih ulicah, dta bi preprečila morebitne demonstracije. Vse banke, trgovske hiše, restavracije in kinematografe so odlprli danes, potem ko so bili zaprti ves vče. rajšnji ddr,. Močni oddelki policije š; vedlno ščitijo poslaništva ZDA jn Velike Britanije. Potres v Vranju BEOGRAD. 24. — V Vranju (Južna Srbija) je bil močan potres, ki je zajel velik predel okoli mesta. V samem mestu so razpokali zidovi hiš, porušenih je mnogo dimnikov in ugotovljena je tudi obsežna druga škoda. Vzrok potresa je dolgotrajni pritisk velikega bloka. Rodop-skega gorstva, ki ga imenujejo Rujno in ki ie bil na tem kraju še od začetka tega stoletja, ko se je pojavil po katastrofalnem potresu. Pritisk bloka Rujno je spravil v gibanje lokalne bloke v terciarnem bazenu tako imenovane Vranjske kotline, ki je bila vsa v gibanju. Pred potresom je bilo čuti močno podzemeljsko bobnenje, podobno veliki eksploziji. Predložil mu je nove ameriške predloge za ureditev vprašanja nafte — Hassibi odpotoval v VVasbington, kar kaže, da so v teku resna pogajanja — Odnosi med Turčijo in Perzijo se slabšajo. WASHINGTON, 24. — Pogajanja med perzijskimi predstavniki in zastopniki ZDA v Washingtonu so se danes nadaljevala. Zdi se, da je predvsem Achesonov namen olajšati bodoče razgovore med Iranom in angleško vlado. Tako je danes ameriški zunanji minister obiskal Mossade-gha v spremstvu podtajnika Mc Gheeja in številnih strokovnjakov svojega ministrstva. Razgovori so bili v bolnici «Walter Reed», kjer ima Mo sa. degh svoj glavni stan. Prevladuje mnenje, da Anglije na bodo povabili na te razgovore, zlasti pa zaradi tega. ker bodo jutri angleške volitve. Sedanja pogajanja b; morala določiti samo to. če bi mogli Mossade-ghovi odgovori na Achesonova vprašanja imeti za posledico nadaljevanje pogajanj z Anglijo po volitvah. V sedanjem položaju se torej zdi, da je danes Acheson razpravljal o dveh vprašanjih: 1. Dobiti je hotel Mossadeghov dokončni odgovor glede nadaljevanja pogajanj; 2. Iskati osnove za razpravo, ki bj jo mogli sprejeti obe stranki. Menijo, da bodo ZDA predlagale Iranu, da bi sam izkoriščal svo. je petrolejske vire s pomočjo zahodnih strokovnjakov, ki bi bil; pod nadzorstvom nevtralnega ravnatelja, ki pa ne bi imel istega državljanstva, kot ostali strokovnjaki. Na drugi strani pa bi Iran prodajal Angliji svojo nafto in ta bi skrbe. la za razdelitev po svetu. Da so v Washngtonu v teku . jesna^ pogajanja, nam najboljše kaže odhod podtajnika na finančnem ministrstvu v Teheranu, Kazema Hassibija v Washington. S tem v zvezi poudarjajo v Teheranu, da je Hassibi edini perzijski strokovnjak, ki do. bro pozna to vprašanje, obenem pa omenjajo da je bil odločni zagovornik nacionalizacije celotne petrolejske industrije. V zadnjem času se je izrekel proti vsakršnemu novemu sporazumu z «Anglo-Iranian». Istočasno pa omenja radio Teheran, da se Mossadegh v Washingtonu tud j pogaja s predstavniki Expcri - Import Bank o posojilu 25 milijonov dolarjev. Od te vsote bi porabili 19 milijonov dolarjev za nakup poljedeljskih strojev. Stališče Turčije v Varnostnem svetu proti Iranu se ždi, da ima sedaj tudi praktične po. sledice v odnosih med obema državama. Tako se je zgodilo, da so perzijske osebnosti vrnile povabila turškega vele. poslaništva v perzijski prestolnici na slovesnost 0b priliki turškega državnega praznika 29. oktobra. Z druge strani pa so iranska športna društva odpovedala vsa sreč nja, ki bi jih morala imeti v Turčiji. KINO Rossetti. 21.00: Gostovanje FODEBA1I A. Pertot 7Tt*‘Jr TRST UL. GINNASTICA 22 TELEFON 95998 Vse potrebščine sa krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenali v trst® revi1' Excelsior. 16.30: «2entnova mafo G. Tierney. J, Luni Nazionale. 16.00: «Trl tajne*. *• Parker, P. Neal - Fenice. 16.30: «Nori šofer*, * Skelton, D. Haven. Filodrammatico. 16.00: renegata*, G. Ford, Flemn«* Arcobaleno. 14.30: «Furije», Corey, B. Stanwyck. ,, Astra Rojan 17.00: " Londona*, L. Dali,G. San<* Alabarda. 16,00: «Saga o Forsll'"’ G. Garson, E. Flynn. Armonia. 15.30: »Puščavski ort i Y. De Carlo, R. Green. Aurora. 15.00: »Ognjeni IoW« Iec», B, Lancaster, V. May& Garibaldi. 14.30: »Vagabund "* konju*, M. Crea, W. Hend* Ideale. 15.00: »Brezno živih*. Bogart. mmšo, Impero. 16.00: ((Nagradni d0Pu Taranto, Croccolo. . imi, Italia. 15,30: ((Doktor In «*"w G. Ford in J. Leigh. -m,, Kino ob morju. 16.00: «Tr* opera G. Verdija. Moderno. 16.00: «Močni SP°"-■ Savona. 15.30: »Mračno zi» Viale. 16.00: «Dve »stavi padu», J. Cotten, L. Dar Vittorio Veneto. 16.00: »Dre zahoda*, G. Svvanson, ho« ^ Azzurro. 16.00: »Razsodba*, Milland, F. Maxly. ni. Belvedere. 16.00: «Rumena nost*. ji, Marconi. 16.00: »Zorrova kr Chr Istran, Zorro. ..jju Massimo. 16.00: «Bratje Jessa*. »p. Novo Cine. 16.00: «Clove5ka rija», Mayo, J. Cagn*y'powelt Odeon. 16.00: «Opij», D. rv ^ Radio. 16.00: «Javni Prl-,3t I 1», C. Gable. M. Loy. Vittoria. 16.00: «NeapeU. pesem*, F. Marži. RADIO J UROMLO VAW CONE K 9,1 |,5l četrtek, 25. oktobra Poročila ob 7.00, l3-3°’ J3.45 23.05. 7.15 Jutranja gifJjTpopo1, Dve uverturi. 14.00 Lane ^jj danski koncert. 14.30 0<> do danes. 14.35 Poje »N?r‘ Rožica Kozem. 18.00 Gr veški plesi štev. 34.18.1 gajskega ozemlja 18.30 R^^nceft-ba. 19.00 Promenadni . 23.10 Glasba za lahko i*"- NLOV ESU* 12.00 L. v. Beethoven: v j> za klavir in orkester 5t- j3.1 duru. 12.40 Zabavna ni Pisan spored jugoslovai^^t/ rodnih vokalnih in in*„rKesH,„. nih Skladb. 14,10 Lahka ^ p na in solistična gla3tla.,-ij stri,-bavna glasba. 15.30 Zet wat3Čtj poslušajte! 16.00 Lovro M jf i Scenska glasba k ShakesP ur komediji «Kar hočete*- ,0iujo dvig Uray: Suita za pi^niJL klavir v A-duru. 17.1? p* .,-«0'. kester solisti. ___ Narodne pesmi P°Je„„-T!i. oktet. 18.20 «Okno v.sve^ jran- ■ Raymond Scott jD. . . 17.40 Za P‘.on ptani^So ine pesmi P°je,vei». 1 18.20 «Okno v sv (ran pevci pojo arije ^ i oper. 19.15 Pleskr^Ki^r-glr.sba. 20.15 Sl0R.,iet priredbe. 21.00 "Gis>st>e coskih bavna tivl in priredbe. 2i.w "'gj; Ja Stravinskega. 2lb* jft medigra. 22.45 Zapoj"*' zaplešimo. TItST H’ IV p 00 KO. ruv. ^ klavir in orkester.112^ 7.30 Jutranja 8>a*?aWovi -------------- !2-00 * *rt£ vsakega nekaj. 12.10 Mendelssohn: ritmi. 13.00 Vokalni du^ D monika. 13.20 Ravel- * jn t-Porterjeve, Kreuderje na t nove melodije. tl.w wt. ' r ba. 18.00 Gias ABier,8.45 V čeli, ki govore ° iji« zaveznikov o oz jjjj ., drugih delih ®vrci^uDj kakor hoče, sprotuje italijans f^iiJ vam do Reki, mu tudi pravica jn, id,^. rti I Tudi po zelo dolge pe ljivem razmišljanj i ^ remo verjeti, da bi jt8liie j, teresu Jugoslavij . . l0P bodočega m/rih 0z«%-stanišče oddelili go, oiH»xn=“v - ...rsk0, OH čila od sv0!,® pi 13.1 r*' Edino Nemčija wdi t0 imela korist-Na ^ l=dd Nemcev-Na prosimo naše ij£ra( pro^ varlše, da s®tl]c0». »»vil jo svojo poli ig se® pO (Ta dokum^n ,g 6iu ^ Balfour, vend cle,ne" ,9yil nosil P**315 !?p0rgea. - f 5.,? naprej). adM*** * it) UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1 It. 6, Ul. nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8,30- 12 In od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak nun vlšme v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Peillco l-Il., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30la-l Tel. 70 ------------------------------------------------------------------------- meseč"0 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod o, Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega lnoz« tiska I.ZO-Z'