V Ljubljani, četrtek, 6. aprila 1922.
Leto II.
Štev. 79.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45’—
V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane SO p
NOVIC
Uredništvo in uprooništvs v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon
uredništvu štev. 53 — Teiefon = uprevništva štev. 32B =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
Samoprevara.
Proti hralfenl dolini listi.
Minole dni je priobčil »Slovenski Na- j rod« članek, v katerem neki Srb dela bilanco o slovenski politiki. Ne da bi se hoteli pečati s sestavo te bilance, hočemo Pribiti le to-le trditev srbskega člankarja: »Ker so se Slovenci preje borili proti | Nemcem, Italijanom in sovražni jim vladi, skonstruirali so si sedaj, ko je prenehala borba z Nemci in vlado, novo opasnost (srbsko nadvlado, o. u.) samo zato, da bi imeli koga, s katerim bi se borili po svoji ^sri navadi. Kaka strašna zaslepljenost kot posledica avstrijske vzgoje!«
To so tiste čarovne kapljice, ki so jih *varili Srbi, da lečijo z njimi svoj glavobol, kadar se jim po raznih zlih činih proti brvatskim in slovenskim bratom oglaša Vest. Saj je bilo med nami samimi dolgo ( $®sa nemalo takih, ki so hoteli verjeti, da j J® velikega dela nezadovoljstva med nami . z novimi razmerami kriva — avstrijska j vzgoja. Danes tega najzagrizenejši Jugo- ! Slovan več ne verjame, ker enostavno več Verjeti ne more. Danes vemo vsi brez razlike, da v novi državi nismo našli bratstva in enakopravnosti, ampak da si je tu eden izmed bratov, čegar domu smo se prostovoljno pridružili, uporabil svojo politično premoč in nas podjarmil. Ta brat je zamislil državi ustavo, ki naj zagotovi njegovo prevlast in jo ostalima dvema vsilil.
Ma vsi danes vemo, da so vse naše dosedanje, v najljutejši borbi s tujcem priborjene ali ohranjene kulturne in gospo-darsko-socialne dobrine v nevarnosti, a deloma so že propadle. Mi vemo, da tvorimo za tega brata le predmet gospodstva in izkoriščanja, vemo in čutimo, da bi nas j najraje strahoval s pasjim bičem. Vse to ve danes vsak izmed nas iz lastne izkušnje ali iz lastnega opazovanja. Kljub tisočletnemu suženjstvu nam je pa ostalo še toliko ponosa in čuta za svobodo, toliko ljubezni do kulture in napredka, toliko volje Za dosego gospodarsko-socialne blaginje jn končno toliko političnega poštenja in idealne vere v jugoslovanstvo, da nam je sedanje stanje povsem neznosno in z vsakim dnem neznosnejše. Mi smo se pod tujim jarmom iz lastne notranje sile ubranili j belotstvu, zasužnjenju duha; v lastni, svo-bodni državi nam je taka nevredna vloga celo nemogoča.
Hoteli smo Jugoslavijo, a hoteli smo jo zato, da nam prinese svobodo, ki nam končno omogoči poln, neoviran razmah Vseh naših sil v zvezi s silami ostalih jugoslovanskih bratov. Ostati v narodni dr-tevi državljan druge vrste, zamenjati samo tejega tlačitelja z bratom tlačiteljem — ‘ega nismo hoteli! Zato in edino zalo smo 8 sedanjim stanjem docela nezadovoljni in 8att»o zato zahtevamo za svoje ljudstvo samoupravo, prepuščajoč srbskemu bratu, istotako sam upravlja svojo zemljo. Naš odpor proti sedanjemu režimu torej ni skonstruiran, ni posledica avstrijske ^goje, ampak je naraven sad naše notra-nJe višine, je dokaz, da nas avstrijska ^goja ni mogla moralno ubiti.
Mi še vedno trdno verujemo, da srb-8"i narod kot tak ni kriv, da se je naša skupna država v rokah državnikov in po-,, kov tako spakedrala. Krivi so edino-lo . državniki in politiki, ki ne iščejo države 111 njeno dobrobiti, ampak edino-le svojih £sebnih in strankarskih koristi. Mi vemo, Kakšna šiba božja so za srbski narod od "e«daj bile politične stranke, ki so brez-estno teptale in uničevale največje dobrine naroda in države, samo da so slu-}e strankarskim ciljem. Mi vemo dalje, ie med krivci sedanjega stanja prvi največji Pribičevič, ki ni Srbijanec, da ~° med njimi Žerjavi in Kukovci. In ker ,8e to vemo, ne smatramo srbskega naro-7^ kot takega za našega sovražnika, am-E k le tiste partijske ljudi, ki so so po-n uli oblasti v državi. Tem napovedujemo j.®l2Pfosen boj — no iz avstrijske monta-Jtete, ampak iz zavesti lastne vrednosti in c/žnosti nasproti zgodovini. Ako mislijo PDzadeti srbski krogi, da nas bodo mogli j' tem zmesti s svojim očitkom o avstrijski of^°3i, je to skonstruirana samotolažba. v.tevenija je danes avtonomistična — od-ev§i izdajalce in prodane duše.
   mn—
RAZGLEDNICE SLOV. STRAŽE SE °0BE TUDI V NOVI ZALOŽBI V ŠELEN-BURGOVI ULICI.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora bi imela pretresati proračun ministrstva za vere. Večina pa je sprejela nujni predlog ministrskega predsednika Nikole Pašiča, da naj odbor razpravlja najprej o povišanju civilne liste kralju Aleksandru. Določilo se je, naj znaša kraljeva civilna lista 24 milijonov dinarjev, od katerih naj se po potrebi del plača v francoskih frankih. Proti predlogu so govorili republikanec Gjenovič, zemljo-radnik Lazič, socialni demokrat Korun ter posl. Barič v imenu Jugoslovanskega kluba.
Poslanec Barič je poudaril, da je predlog o povišanju civilne liste pogrešen taktično in stvarno. Danes, ko se radi zavoženega finančnega stanja odpuščajo iz drž. služb uradniki v velikem številu, ko železničarji in železniški delavci radi dobesednega stradanja ne morejo več vršiti prometne službe, ko se oglaša črna lakota v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Sloveniji, ko ječe pod neznosnim davčnim pritiskom vsi produktivni sloji Jugoslavi-
je, ko je ogroženih na stofisoče človeških eksistenc, danes bi pač ne kazalo poviša-vati civilne liste do tako ogromne svote, ki bo nujno zahtevala novega obdavčenja že itak ou vrha do tal preobloženega delovnega ljudstva. Ljudstvo bo tolmačilo povišanje civilne liste drugače, kot si pa predstavljajo zastopniki sedanjega režima. Nasproten pa je temu predlogu poleg teh razlogov posebno še z načelnega stališča. V proračun jugoslovanske države pride postavka v francoskih frankih! In tako bo z najvišjega stališča izrečena najhujša nezaupnica jugoslovanski valuti, ki že itak stoji katastrofalno nizko. Kaj bo k temu reklo ljudstvo, kaj inozemstvo, za koliko se bomo približali s tem gospod arskemu in splošnemu polomu? Zato bo Jugoslovanski klub glasoval proti predlogu. — Proti je glasoval celo predsednik fin. odbora dr. Veljkovič, ki je izjavil, da je kritje za izdatke civilne liste mogoče le na ta način, da se poviša zemljiški davek za 100 odstotkov.
ffeffig lioncssffe Stalili?
Zagreb, 6. aprila. (Izv.) Današnje »Novosti« poročajo iz Belgrada: Po včerajšnji seji skupščine so poslanci Andje-linovič, Kunič in Wilder obiskali zunanjega ministra dr. Ninčiča in se pri njem informirali, koliko je resnice na časopisnih vesteh, da se namerava v Rapallu izvesti nekaka revizija rapalske pogodbe. Minister Ninčič je odgovoril, da o kaki reviziji rapalske pogodbe ne more biti nikakega govora, pač pa da se bo na tem sestanku razpravljalo o izvršitvi te pogodbe.
Zagreb, C. aprila. (Izv.) Sinoči je po-
tovala naša delegacija za genovsko konferenco z ministrom dr. Ninčičem na čelu skozi Zagreb. V naših političnih krogih se govori, da se bo na sestanku 8. t. m. v Rapallu, kjer se snideta dr. Ninčič in italijanski zunanji minister dr. Schanzer, razpravljalo o korekturi meje med Jugoslavijo in Italijo. V belgrajskih političnih krogih se trdi, da se Pašič radi tega sestanka ni odpeljal v Genovo, ker ne mara nositi odgovornosti za eventualne koncesije, ki jih bo Italija zahtevala in mogoče tudi dosegla.
2M u neoirnosfi?
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Po rapallski pogodbi so pripadle Žiri Jugoslaviji. Ko je pa prišla v občino razmejitvena komisija, so Italijani hoteli Žiri za Italijo. Končno so priznali, da vas Žiri pripade Jugoslaviji, večina občine pa Italiji. Ker bi bila občina Žiri tako gospodarsko uničena, je .prebivalstvo naprosilo poslanca Stanovnika, naj stori pri zunanjem ministrstvu vse potrebne korake, da pride cela občina Žiri pod Jugoslavijo, v jugoslovansko razmejitveno komisijo pa naj pošljejo veščake in strokovnjake, ker srbski polkovnik Daskalovič kot vojak pač ne more zsatopati gospodarskih interesov naših krajev ter za nje tudi nima smisla. Poslanec Stanovnik se je za zadevo zavzel v polni meri.
Na tozadevno intervencijo je poslanec
Stanovnik dobil od dr. Ninčiča odgovor, da po rapallski pogodbi pripade vas Žiri naši državi, sicer pa skoro cela občina Italiji. Ker bi pod takimi pogoji vas propadla, je naša komisija predlagala, da se izpremeni rapallska mejna črta tako, da bi skoro cela občina prišla pod Jugoslavijo. Ker se naša 1 in italijanska komisija v sporni točki ne moreta zediniti, je prepuščeno vprašanje v končno ureditev vladama obeh držav. V zadevi se že vrše pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Pogajanj se udeležuje naš rimski poslanik in čian razmejitvene komisije polkovnik Daskalovič.
S tem je jasno povedano, da so Žiri v nevarnosti, da so ali gospodarsko uničene ali pa pripadejo Italiji. Stvar vlade je, da to z vso silo prepreči.
Fapefena nota geiossbl konferenc!.
Rim, 6. aprila. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da pošlje papež Pij XI. vsem državam, ki se vdeleže genovske konference,
posebno noto. Noto bo oddal najstarejši član vatikanskega diplomatskega zbora. O vsebini note listi ne poročajo.
Rns3|a la Beafik karakala skupni.
Berlin, 5. marca. (Izvirno.) Ruska genovska delegacija s Čičerinom, Litvinovim, Joffejem in Krasinom na čelu se je 3. t. m. na potu v Genovo ustavila tukaj. Delegacija se je po svojih glavnih zastopnikih oglasila pri drž. kancelarju dr. Wirthu, s katerim je imela važne pogovore. Opoldne je zunanji minister dr. Rathenau delegaciji ; priredil zajutrek, katerega so se udeležili tudi Radek, Rakovski, nemški državni poslanec prof. Hotsch, baron Reinleben, neodvisni socialni demokrat Breitscheid, tajni svetnik Deutsch od Splošne elektr. družbe, bankir Franc pl. Mendelsohn, podpredsednik državne banke Glasenapp, ministe-rialni ravnatelj iz zunanjega urada baron Maltzahn i. dr.
BOJI NA IRSKEM.
Pariz, 5. aprila. (Izv.) »Journal« dozna-va iz Londona, da se je v gorovju Sperria v grofiji Tyrone vnela bitka med oddelkom angleških čet in vstaši. Boj traja že par dni. Izgube so zelo velike. Vstaši imajo doslej 25 mrtvih.
STAVKA V INDIJI.
Kalkuta, 5. aprila. (Izv.) Snoči je poštni vlak skočil s tira na vožjni proti Pend-žabu, 174 milj od Kalkute, Lokomotiva in
Radi obiska ruske delegacije je zunanji minister dr. Rathenau odložil svoj govor v državnem zboru. Nemška državna vlada je sklenila, da se povodom obnovitve dipiomaličnih zvez z Rusijo odstopi sovjetskemu zastopstvu palača bivšega ruskega poslaništva v Berlinu »Unter den Linden«.
Ruska delegacija je 4. t. m. nadaljevala pot v Genovo. Njeno bivanje v Ber-linu je napravilo na vso nemško javnost najmočnejši vtis. Službeno ni bilo objavljeno, o čem so se pogovarjali nemški in ruski državniki in polikki, a po splošnem mnenju gre za skupno korakanje Nemčije in Rusije nasproti ostalemu svetu.
šest vozov je padlo raz železniški nasip. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih, med njimi tudi več Evropejcev. Nesrečo so baje povzročili stavkujoči.
NEVARNA ŽENA.
London, 6. aprila. (Izv.) Vprašanje o nadaljuem bivanju bivše cesarice Zite na Maclejri pride na dnevni red na eni prihodnjih sej na konferenci veleposlanikov. V londonskih političnih krogih se govori, da ie Žita politično najbolj opasna žena v Evropi,
Sela parlament?.
Belgrad, 5. aprila. (Izv.) Kot prva točka današnje seje parlamenta je bila na dnevnem redu razprava o povišanju poslanskih dnevnic za (10 Din na dan. Proti je govoril zemljoradnik Lazič in dr. Ivanič, ki je poudaril, da bi parlament v trenutku, ko vlada vsepovsod beda in pomanjkanje, ne smel razpravljati o tem vprašanju. Musliman Korkut je predlagal, naj se dnevnice zvišajo samo tistim »revežem«, ki bi to izrečno zahtevali. Med njegovim govorom je prišlo večkrat do hrupnih medklicev. Končno pa je bil predlog sprejet z večino glasov.
Nato se je začela razprava o izpre-membi 7 odstotnega, 500 milijonov Din obsegajočega investicijskega posojila. Za E. Kristanom je govoril v imenu Jugoslov. kluba poslanec dr. Hohnjec. Dejal je, da ta predlog izpreminja dejansko prvotni namen posojila. Posojilo je bilo najeto v svrho zgraditev novih cest, prog in pristanišč. Jugoslovanski klub zahteva zgraditev železnic Rogatec—Krapina, Murska Sobota—Ormož, zvezo med Kranjsko in Jadranom kakor tudi zgraditev drugih nujno potrebnih prog. Iz teh velevažnih razlogov bo glasoval proti.
Na popoldanski seji so govorili proti predlogu zemljoradnik Moskovljevič, socialni demokrat Popač in narodni socialist Deržič. Prometni minister Stanič je izjavil, da bo predlog bistveno pripomogel k rešitvi prometne katastrofe ter da so pred-dela za zgradbo proge Ljutomer—Ormož v teku. Za predlog je bilo oddanih 139, proti pa 39 glasov. Isto razmerje je bilo tudi pri glasovanju po podrobni debati. Iz posojila dobi prometno ministrstvo kredit 100 milijonov Din. Za nabavo pragov je določenih 60, za nabavo materijala in vozil 35, za železničarska stanovanja pa 5 milijonov dinarjev.
Cests Ir cestarji.
Prejeli smo sledeči velezanimivi dopis iz rok drž. cestarja:
Nekateri časopisi poročajo, da bodo oblasti ukinile 566 cestarskih mest, kar se pravi z drugo besedo, da se ukinejo kar vsa cestarska mesta v Sloveniji; pri nas je namreč 138 drž. cestarjev, 482 pa je razdeljenih na deželne in okrajne ceste. Prav! Cestarji naj se odpravijo, ceste odkažejo občinam v oskrbo in vzdrževanje, brez vladne podpore seveda, da bo več prostora pri vladnih jaslih, občanje bodo pa že
zmogli tiste občinske doklade  ------kaj
pa nam je treba cest? Kupimo si magarca, naložimo mu tovor na hrbet, — pa ajdi! — preko hriba v Piškopejo! Tako je namreč delo v »napredni« Jugoslaviji. Za razne parade, za fašistovska društva ima država na razpolago milijone, za obče koristne naprave kot so ceste pa — nema para. Ukinjen je cestarskih mest bo prav malo razbremenilo državne finance. Gospodje naj se odreko le eni sami paradi, in lahko bodo sijajno plačali cestarje, pa še ostalo jim bo v blagajni svetlih kronic.
Dež. cestarji dobe letno — čitaj in reci: 4320 K plače! Državnim pa ni mnogo bolje, ker se jim ne povišavajo draginjske doklade, češ, da niso nastavljeni po pragmatiki, kot bi ne imeli želodcev kakor drugi javni nameščenci. V tem oziru je treba narediti red: Cestarji naj se nemudoma uvrste v novo službeno pragmatiko v činu državnih slug z vsemi prejemki, kategorijami ter pravicami. — Ako se glasovi časopisja uresničijo, bodo ceste propadle, kar bo za državo pomenjalo ogromno izgubo.
Kličemo vam: Ne podirajte, kar so naši očetje in dedje gradili s pridom in trudom! Napredek v razdiranju vendar ni cilj moderne države! Zadnji čas se je vpeljal davek na avtomobile, kolesa in razna vozila. Prizadete naj potolaži dejstvo, da bodo tega davka najbrže oproščeni, ker bo vožnja po zanemarjenih cestah izključena. Odprta nam bo še samo zračna pot — do prepovedi in nadaljnib ukrepov. Pričakujemo samo Še naredbe, da se vse zidane stavbe v Sloveniji podero in nadomeste z lesenimi bajtami, okidanimi z blatom in odpadki. Koliko bi se tu dobilo novaca! —•
Drž. ceri ar.
RAZOROŽITEV AMERIKE.
Pariz, 5, aprila. (Izv.) Po vesti New York Heralda« iz Washingtona bo ored-
Stran 2.
>Novi Casc, dne 6. aprila 1922.
Štev. 70,
sednik Harding protestiral, ako bi kongres zopet nameraval znižati v proračunu za vojsko in mornarico stalež moštva, ki ga je sprejela vlada. Vladna predloga zahteva za vojsko na kopnem 140.000 mož in 13.009 častnikov, za mornarico pa dovolj moštva za ladje, ki ostanejo po izvedbi ra-zorožitvenega programa.
Dara@!n|e pradborza*
Zagreb, 6.	aprila.	(Izv.)	Na	današnji
predborzi notirajo devize: Dunaj 4.32, Berlin 107, London 1440, Pariz 30, Italija 17.25, Ziirich 63.75, Newyork 320, Praga 619 do 620.
Dunaj, 6.	aprila.	(Izv.)	Na	današnji
predborzi notirajo: Zagreb 23.75, Praga 144.50, Italija 402.
Ziirich, 6.	aprila.	(Izv.)	Na	današnji
predborzi notirajo: Berlin 1.62, Pesta 0,58, Holandsko 194.30, Newyork 515, London 22.58, Pariz 46.87, Italija 26.85, Praga 9,60, Zagreb 1.55, Varšava	0,13,	Dunaj 0.066
n. a. K 0.07.
tfolltlčni dogodki.
/ [Jr. Šembilja. >Slov. Narod« je star, jfeio se mu ni čuditi, ako si tu in tam prisvaja vlogo stare Šembilje. To dela posebno takrat, kadar si nasproti objestnim zmagovitim političnim nasprotnikom ne zna več drugače pomagati. V taki šembilj-ski pozi je »Narod« že večkrat napovedal razcep SLS. Pri tem je pa pozabljiv in nagaja vedno druge razloge tega razcepa.. Nedavno je vedel povedati, da se v SLS dajejo med seboj komunistični mladini in kapitalistični starini. Te dni je razdelil vloge med šusteršičevo in Koroščevo strujo, in sicer tako, da je iz Šušteršiča naredil navdušenega Jugoslovana, iz Korošca in rajnega Kreka pa zagrizena av-strijakanta. V včerajšnji številki pa zopet pripisuje dr. Kreku politično dalekovid-nost, ki je iz prepričanja vprizoril v stranki revolucijo in stranko tako z izključitvijo '»maloštevilne šusteršičeve struje« pomladil, zedinil in znova okrepil. Toda ta stranka je sedaj znova zapisana razcepu: v stranki je nastal odpor proti prevladi duhovščine. Nastala je struja, ki hoče streti vpliv duhovščine in si ga prilastiti sama. Ti »novostrujarji« imajo neki že vse pripravljeno, da se ločijo od »starinov« in si ustanove lastno tajništvo, svoj list itd. Kakor vidimo je naša novodobna Šembilja Tavno tako nezanesljiva in mnogopomeljiva kakor njene častivredne prednice. Le žal, da današnji materialistični svet ne zna več Ceniti šembiljanske modrosti.
+ Politika in strokovne organizaciji. Pod tem naslovom prinaša včerajšnie*»Jutro« notico, v kaleri hoče dokazati, kako je skupen nastop stanovskih strokovnih organizacij v kvar vsemu delovnemu ljudstvu. V dokaz navaja Beitramovo delo v koaliciji in pravi, da je »katoliški komunist Beltram dosegel svoj namen ter spravil nekatere neklerikalne strokovne organizacije s svojo brezvestnostjo in zahrbtnostjo skoraj na rob propada.« Nadalje kliče z vso resnostjo vse trgovske in obrtne korporacije, ki so pokazale na ponedeljkovem shodu svoj odločen, solidaren nastop proti Svojim izkoriščevalcem: »Zato proč z Bel-
tramom iz trgovskih in obrtnih organizacij, če nočete, da se bo razsulo vse to, kar so s trudom ustvarili razboriti in trezni možje.« Na to odgovarjamo:	Popolnoma
prav imate, gospodje pri »Jutru«, ako opozarjate na »kvamost, če se politika zanaša v strokovne organizacije«. — Strokovne organizacije morajo biti strogo nestrankarske in nepolitične, ako hočejo služiti svojemu namenu. Strokovne stanovske organizacije morajo biti popolnoma brezobzirne do vsake politične stranke — tudi do svoje lastne. Le na tej podlagi je mogoče skupno, sporazumno in tudi uspešno delo v korist posameznih stanov in v korist celokupnosti. Strokovne organizacije morajo pa tudi zahtevati in če drugače ne gre, tudi izsiliti od političnih strank, da se tudi izvede vse to, kar strokovne organizacije skupno in posamezno sklenejo, ker le tako imajo strokovne organizacije kaj pomena za svoje člane, drugače bi bile brezpomembne. Toda pri skupnem in sporazumnem delu je jasno, da dožive polomijo vse tiste organizacije, ki se nočejo dosledno ravnati kot nepolitične in nestrankarske. Tista organizacija, ki hoče res iskreno, odločno in brezobzirno zastopati koristi svojih članov, se ne more odtegniti koaliciji, ker je v tej obliki enotnost in solidarnost najpopolnej-še dosežena. Seveda, kdor ima interes, da je delovno ljudstvo razcepljeno, kakor ga imajo gospodje pri »Jutru«, ta bo le hujskal različne organizacije na strankarske in medsebojne boje. Res je, da se v takem složnem delu lahko »razbije in sesuje, kar so s trudom ustvarili razboriti možje«. Toda mi poznamo take razborite može. Politiki in bankokrati so, ki hočejo tudi še nadalje imeti strokovne organizacije samo za svoje garde, ki jih ščitijo in postavljajo za voditelje. To se pa mora nehati! In ako še tisočkrat rečete, da je brezvestno, če se ubije organizacijo, ki služi političnim de-magogom, vam io ne bo pomagalo. Mi hočemo, da so vse strokovne organizacije popolnoma brezobzirne proti vsaki politični stranki. Organizacija pa, ki bi povdarjala, da ji je vseeno, koga naj volijo njeni člani, je že obsojena, ker se brez primerne politične moči in vpliva ne more v strokovnih organizacijah nikdar doseči trajnih in gotovih uspehov.
-f Besarabija. Rutmmska gosposka zbornica je včeraj soglasno sklenila yuje-dinjenje« Besarabije z Rumunijo, kar se pravi tudi — aneksija. Besarabija je bila vedno sporna točka med Romunijo in Rusijo in bo v bodoče tudi ostala. Sovjetska Rusija aneksije ne bo priznala, in bo prej ali slej prišlo med obema državama do ostrejših nastopov. Kapitalistična Rumu-niia se vkljub porr.zu in svoji >zmagk iz svetovne vojne ni nič naučila in je popazila načelo samoodločbe narodov. Škodilo bo to v prvi vrsti Rumuniji sami.
2)nevnt dogodki
—	Iz poštne prometne službe. Povzetja pri blagovnih pošiljkah so dovoljena od 1. aprila t. 1. naprej do 5000 dinarjev,
—	Poleg težne in eventuelne vrednostne pristojbine, doslavnine ali obvestoine iznaša pristojbina za povzetje do 100 Din kakor doslej, a od 1000 do 2000 Din 5 Din, od 2000 do 3000 Din 7 Din, od 3000 do 1000 Din 9 Din in od 4000 do 5000 Din
12	Din. — Izplačnina je ostala neizpreme-
njena.
— Davek na reklame. Kakor nam javlja delegacija ministrstva linanc v Ljubljani, so takse na objave proste vse reklame, ki se nahajajo izložene v kavarnah, gostilnah, kolonijainih, delikatesnih in drugih obratovalnicah, kakor tudi one izložene v zatvorjenih mestih (lokalih).
— Pokrajinska laonopolska direkcija v Ljubljani objavlja: Prodajalcem cigaretnega papirja, ki so pričeli s prodajo cigaretnega papirja na drobno od 1. septembra 1921 dalje, se opozarjajo, da morajo v zmi-slu razglasa tuk. Pokrajinske Monopolske Direkcije z dne 20. februarja 1922, tov. št. 353-2, Uradni list štev. 17 z dne 23. februarja 1922 prositi pri tej direkciji za dovolilo prodaje cigaretnega papirja in priložiti še s kolkovano prošnjo od dveh dinarjev predpisani kolek za pet dinarjev v smislu začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah II. del, člen 10, tar. post. 235.
— Iz črnih bnhbv slovenskih vojakov. Od slovenskih fantov 32. pp. v Nevesinju pri Mostaru smo prejeli sledeči dopis: »Meseca januarja in februar/a, ko je ležal sneg do dva metra visoko, smo imeli boljšo hrano kot sedaj, ko je upostavljen promet. Za zajtrk dobimo malo gorke vode, ki ji pravimo Slovenci »cirilica«. Za kosilo je malo krompirjeve ali fižolove vode, komaj za 4 dkg mesa, pa še to /e vse kitasto. Za večerjo spet »cirilica«. Da bi ne dobivali tistega ubogega kilograma kruha, bi lakote počepali. Ob tej hrani delamo vežbo za vežbo na burji in dežiu, kjer nas preganjajo kot pse. Obleka je vsa raztrgana. Spod-njega perila so nam dali samo po en par. Ko ga oddamo prat, smo oblečeni kar na golo. Ker pa je tu prav celinsko podnebje, ;'e vse prehlajeno. Higijenične razmere so neznosne; Fantje, ki so jetični in venerično bolni, spe po trije in štirje na dveh slam-nicah. Pri vojakih ne sme biti namreč nihče bolan, zato so vsi »zdravi«. Za najnu-vadnejše pregreške morajo fantje o polnoči ribati hodnike, stranišča ter pometati dvorišče. Predstojniki pa se ob teh mukah naslajajo. Morala predpostavljenih je grozna. Naši očetje, bratje, matere, sestre in Bog se rabijo v takih zvezah, da pretresa človeka zona po vsem telesu. (Tu navajajo pisci konkretne slučaje, ki res niso za ponatis, Poslati bi jih bilo treba odboru za »prerod« naroda.) Pa še vse bi se preneslo, ko bi bila povoljna in zadostna hrana —
 itd. — Tako torej naši fantje. Ali bo
»Slovenski Narod« zopet povzdignil svoj' glas in začel naštevati, kaj1 vojaku — gre
— po knjigi in kako se z vojaki postopa
— po službenih predpisih? Svetujemo mu, naj vse kniige spravi in pogleda v eno garnizij, kjer so Slovenci, in videl bo, da se tudi tam ne poslužujejo knjig in predpisov in da je to samo »za oči brisat«, in da se v resnici popolnoma drugače postopa s Slovenci. Navdušenemu oboževalcu centralizma je to težko verjeti, teda mi smo se informirali o resničnosti takih pisem, in ker so gola istina, zato jih priobčujemo. Naših fantov nismo poslali zato k vojakom, da jih ne bo več nazaj ali pa da bi prišli napol živi. Ko bo Jugoslov. klub zopet dvignil svoj glas in zahteval, da se razmere izboljšajo, bo gospod vojni minister seveda kimal, češ, res ni vse prav v redu, naredil pa ne bo ničesar. Poslanci SKS se bodo pa
norčevali in smejali se ter glasovali proti vsemu, kar bi koristilo ali vsaj popravilo krivico, storjeno našim fantom, kakor so glasovali proti obtožbi generala Zečeviča, ki ima na vesti 300 mrtvih in 7000 obolelib rekrutov.
—	Ustreljen tihotapec. V noči od 3. na 4. t. m. so obmejni stražniki na Planini pri Rakeku v bližini državne meje ustrelili tihotapca Ivana Turk, Ustreljenega so pre-nesli v mrtvašnico v Rovtah.
jujnbljansM dogodki,
Ij Umrla je danes zjutraj gospa Helena Jonk c, soproga sluge Ljudske posojilnice, Pogreb bo v petek ob 4, uri popoldne. — Naj počiva v miru!
Ij Zdravstveni izkaz. V Ljubljani je od 26. marca do 1. aprila umrlo 14 moških in 12 ženskih, skupaj 28 oseb. med temi je bilo 9 tujcev. Umrli so: 3 vsled živi jen* ske slabosti, 2 vsled jetike, 1 vsled pljučnice, 1 vsled zastrupljenja rane, 2 vsled možganske kapi, 5 vsled .srčne hibe, 2 vsled raka in 9 vsled drugih naravni! vzrokov smrti. Rodilo se je i6 moških ii
13	ženskih, skupaj 29 otrok, med njimi 2 mrtvorojeneka. Od nalezljivih bolezni ste bila prijavljena dva slučaja Škrlatice i> 1 slučaj trebušnega logarja.
Ij Ukradene češplje na dolenjskem kolodvoru. Filip Persoglio, Matija Bela in Ant. Struna so v noči od 1. na 2. februarja letos ukradli na dolenjskem kolodvoru 4 vreče češpelj, od katerih so prodali 183 kg za 4575 kron neki trgovki. Od tega denarja je dobil Struna 1600 K, Persoglio 800 K ostanek pa Bela. Deželno sodišče je prisodilo Persogliu 2 in pol, Beli 3 in Strun tudi 3 mesece težke ječe.
Ij Tatvina manufakture. V času od 20. na 21. marca letos je bilo ukradeno pc dosedaj neznanem storilcu iz skladišča špediterja Rancingerja iz lesenega zaboja: 1 kos 35.3 m lila etamin-blaga in 10.4 m navadnega blaga za otroške obleke v vrednosti krog 8000 K v škodo trgovca Antona Gerkman.
Jlaša društva.
d Zadnje predavanje v zimski sezoni ima »Prosv. la za stolno župnijo in šolski okraj v ponedeljek dne 10. aprila ob 8. uri zvečer. Predavanje bo zopet izredno zanimivo. Želi se obilne udeležbe.
Izdaja konzorcij »Novega Čapa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
se dobi brezplačno. Poizve se v Konzumu, Kongresni trg št. 2.
Kupim
,161 e mM, periso is tevf
Plafam po naj viši ih cenah. Pridem osebno ponj-
Ur« Mariin, Lilijan, Sv. Ja ;sla mir. 29
17
Roman. Spisal Bernhard Kelleriuann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Iz New-Yorka se je. razburjenost razširila do Chi-kaga, Buffala, Pittsburga, St. Louisa, San Francisca, dočim se je lotevala v Evropi tunelska mrzlica Londona, Pariza, Berlina.
New-York je trepetal in migljal v opoldanski vročini; ko so si ljudje spet upali na cesto, so od vseh strani vpili velikanski plakati: »Stolisoč delavcev!«
Nazadnje so tudi izvedeli, kje ima sindikat sedež: &roadway-Wallstre£t. Tam je stalo belo bleščeče, na-poldozidano poslopje, v čigar dvaintridesetih nadstropjih so še mrgoleli roji rokodelcev.
Zc čez pol ure, ko je veliki plakat poplavil New-Vork, so se gnetle gruče delavcev, iskajočih delo, po granitnih stopnicah sindikatovega poslopja, še pokritih z deskami, oškropljenimi z apnom. Vsa vojska brezposelnih, ki znaša vsak čas okoli petdesettisoč mož, se je valila po nebroj cestah v Downtown. V pritličnih prostorih, kjer so še stale lestve, škarje za oder in posode z barvami, so zadeli na Allanove agente — rezke, izkušene dečake s hitrim pogledom, kakor me-šetarji s sužnii. Okostje moža, njegove mišice in kite so videli skozi obleko. Na držanju ram, na- vpogibu roke so spoznali njegovo moč. Priučena sloja, šminka in pobarvani lasje niso imeli uspeha v njihovih očeh. Kar je bilo osivelo in šibko, kar je bilo moreče delo New-Yorka že izsesalo, so pustili vnemar. In čeprav so videli stotine ljudi v par urah — gorje mu, ki bi poizkušal v drugič: zadel ga je leden pogled, da ga je zazeblo v dno srca. In agent ga nato sploh ni več videl.
9.
Že isti dan so se prikazale skupine mož na vseh peterih postajah, na francoski, španski in ameriški obali, na Verrnudi n San Vorgu (Azorih). Dospeli so na vozovih in najetih avtomobilih, ki so si počasi delali pol preko pokrajine, se pogrezali v močvirje ter odskakovali preko nasipov. Na določenem mestu, ki se
ni prav nič razlikovalo od okolice, so poskakali s sedežev, odpeli od vozov aparate za niveliranje, merilne instrumente, butare kolov za markiranje ter se lotili dela. Z mirno zbranostjo so vizirali, merili, računili, prav kakor da nameravajo napraviti nov vrt. Pot jim je lil s čela. Obkoličili so kos zemlje, ki je meril v natančno določenem kotu na morje ter se razprostiral daleč nazaj na kopnem. Kmalu so se razpršili na delo na različnih točkah.
Na pašniku se je prikazalo nekaj voz s tramovi, deskami, strešno lepenko in raznim orodjem. Zdelo se je, da so ti vozovi čisto slučajno zašli semkaj ter nimajo z geometri in inženirji, ki sc niti ozrli niso, prav nič skupnega. Obstali so. Tramovje in deske so zropo-tale na tla; v pekočem solncu so se zabliskale lopate, zaškripale žage, votlo padali udarci kladiv..
Nato je pricincal avtomobil in nekdo je izstopil ter mahal z rokami. Mož je zagrabil sveženj kolov pod pazduho ter odkoracal k geometrom. Bil je suh ir. pšeničnolas, Hobby, načelnik ameriške postaje.
Hobby je klical: halo, si brisal pot — bil je prepoten skoziinskozi — ter vpil:
»V eni uri pride kuliarl Wilson dela kakor divjak v Tom Riveru.« Nato je vtaknil v usla dva prsta ter zabrlizgal.
Od voz sem so prišli štirje možje s koli za merjenje na rami.
»Tukaj, fantje, gospodje vam bodo že povedali, kaj imate delati.« In HobbY se je vrnil k vozovom ter skakal med kupi lesa semtertja.
Nato je izginil s svojim avtom, da bi pogledal delavce v Lakehurtsu, ki so napeljevali začasen telefon. Vpil je, zmerjal ter se odpeljal ob železniškem nasipu Lakehurst—Lakevvood, ki je sekal siridikatovo ozemlje. Na pašniku, kjer so se pasle krave in voli, se je ustavil ves v dimu sredi proge tovoren vlak z dvema lokomotivama in petdesetimi vagoni. Za njim je prihajal vlak s petsto delavci. Bilo je ob petih. Teh petsto delavcev so bili najeli do dveh popoldne; Hoboken so zapustili ob treh. Vsi so bili dobre volie in veseli, da
so mogli iz pekočega New Vorka ter našli delo na čislem zraku.
Planili	so na onih	petdeset vagonov ter	zmetali na
pašnik deske, pločevino, lepenko, ognjišča,	živež, šo-
tore, odeje, zaboje, vreče in svežnje. Hobby se ie počutil dobro. Vpil je, žvižgal, plezal naglo kakor opica čez vagone in grmade lesa ter rjovel zapovedujoč. Eno uro potem so bile kuhinje na prostem že v redu in kuharji pri svojem poslu. Dvesto delavcev je v vsej naglici zbijalo barake za noč, dočim so drugi še razkladali.
Ko se	je stemnilo,	je Hobby velel svojim	»dečkom«,
naj	molijo	in ležejo k	počitku.
Sam se je peljal k geometrom in inženirjem le? telefoniral svoje poročilo v New York.
Nato se je Šel z inženirji kopat k morju. Po kopeli so se vrgli oblečeni na lesena tla v baraki in zaspali, kakor bi trenil, da se morejo ob zgodnji zon spet lotiti svojega dela.
Ob šestih zjutraj je dospelo sto vagonov materiala. Ob pol petih pettisoč delavcev, ki so noč prespali v vlaku ter bili lačni in izčrpani. Kuhinje so z največjo silo čmažile že ob prvi zori in pekarne so stale ovite v soparo.
HobbY ie bil točno ria svojem mestu. Delo mu je bilo v zabavo. In čeprav je spal le par ur, je bil najboljše volje, s katero si je takoj pridobil simpatije svoje delavske vojske. Osedlal si ie sivkasto belega konja, na katerem je cel dan neumorno dirjal semtertja.
Ob progi so se grmadili celi hribi materiala. Ob osmih je dospel vlak z dvajsetimi vagoni, ki je pripeljal samo pragove, tračnice, samokolnice in dve ljubki lokomotivi za ozkotirno železnico. Ob devetih je privozil drugi. Izstopil je bataljon inženirjev in tehnikov, m Hobby je zapodit tisoč delavcev gradit ozkotirno progo, ki naj bi držala do tri kilometre oddaljenega stavbišča Zvečer je prispet vlak z dvema tisočema železnih postelj in odej. Hobby jc grmel v telefon in prosil za več delavcev. Allan mu je obliubil za drugi dan dvatisoč mož.
fDdle.*