St. 17 V Gorici, »v sredo dne 28. februvarija 1906. Ijbaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in sobota „b II. ur' predpolrtne ter stane z izrednimi prilogami ..j. s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti predana ali v Gorici na dom pošiljana: vs0 Ifto .......13 K 20 li, ali gld. f>-00 pol leto........6 » «0 » » » 3-30 iietrt lota.......3 » 40 » » » 1-70 posamično številko stanejo 4,0, vin. ...r>;.v„,., • Naročnino sprejema upiavnistvo v Gosposki lilioi' ftiv. 'i- v G01''*-' v 'Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na rofaine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po, petjt-vrstah čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaT» vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke po prostora _ Ruklanie in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. •Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavric. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad,tr Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dopoludne. Upravništvose nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvu. l '* »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vb leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. v »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gori ci v naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LaviengiS na trgu deJla Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon Št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. (Volilna reforma. v V načelu je Gautschev volilni f red res krasna reč: splošna volilna pra- ¦ vica za vse državljane, ki so dovršili » 24 leto ter ne stoji nasproti njim nikaka t ovira glede* državljanskih pravic. Kdo bi temu ne ploskal? V praksi pa se i prikazuje ta volilni red v popolnoma i drugi luči. Lepa formula o načelu in l pravičnosti je prekrižana z najrafinira- nišitni kalkulacijami matematične^rabu- listike. Poglejmo si najprej številke. Nižja Avstrija je imela doslej 4G poslancev, v prihodnje 55 (vsi Nemci). Zgornja Avstrija doslej 20 poslancev, v prihodnje 20 (vsi Nemci). Solnograška doslej 6 poslancev, v prihodnje G (vsi Nemci). i Koroška dosl j 10 poslancev (vsi f Nemci), v prihodnje 10 (1 Slovenec). | Štajerska doslej 27 poslancev (23 \ Nemcev, 4 Slovenci), v prihodnje 28 (22 Nemcev, G Slovencev). Kranjska doslej 11 poslancev (0 Slovencev, 2 Nemca), v prihodnje 11 (vsi Slovenci). Trst doslej 5 poslancev (vsi Lahi), v prihodnje 5 (l Slovenec, 4 Lahi). Goriško doslej 5 poslancev (3 Lahi, 2 Slovenca), v prihodnje 5 (3 Slovenci, 2 Laha). Istra doslej 5 poslancev (4 Lahi, 1 Hrvat), v prihodnje 5 (1 Slovenec, 2 Hrvata in 2 Laha). Tirolsko doslej 21 poslancev (» . Nemcev, 7 Lahov), v prihodnje 21 (11 Nemcev, 8 Lahov). Vorarlberg doslej 4 (vsi Nemci), v prihodnje 4 (vsi Nemci). Češka doslej 110 (66 Cehov, 44 Nemcev), v prihodnje 118 (70 Čehov, '48 Nemcev). Moravska doslej 43 poslancev (20 Čehov, 23 Nemcev), v prihodnje 44 (27 Cehov, 17 Nemcev). Šlezija doslej 12 poslancev (l Čeh, 1 Poljak, 10 Nemcev), v prihodnje 13 (3 Poljaki, 2 Čeha, 8 Nemcev). Galicija doslej 78 poslancev (70 Poljakov, 8 Rusinov), v prihodnje 88 (61 Poljakov, 27 Rusinov). Bukovina doslej 11 poslancev (2 Rusina, l Poljak, 3 Nemci, 5 Rumunov), v prihodnje 11 (4 Rusini, 3 Nemci, 4 Rumuni). Dalmacija doslej 11 poslancev (vsi Srbo-Hrvatje), v prihodnje 11 (vsi Srbo-Hrvatje). Ako te številke seštejemo, dobimo sledeče: Doslej je bilo v drž. zboru 205 Nemcev, odslej jih bo tudi 205. Doslej je bilo v drž. zboru 87 Čehov, odslej jih bo 1)9. Doslej je bilo v drž. zboru 72 Poljakov, odslej jih bo 04. Doslej je bilo v drž. zboru 10 Rusinov, odslej jih bo 31. Doslej je bilo v drž. zboru 15 Slovencev, odslej jih bo 23 (torej 8 več). Doslej je bilo v drž. zboru 12 Srbo-Hrvatov, odslej jih bo 13. Doslej je bilo v drž. zboru 19 Italijanov, odslej jih bo 16. Doslej je bilo v drž. zboru 5 Rumunov, odslej bodo J. Slovanov bo torej skupno 230, Nemcev 205, Lahov IG in Rumuni 4. 230 Slovanov bo torej skupaj stalo nasproti 225 Neslo-vanom. Večina 5 glasov. Varovala se je torej pred vsem »nemška posest«. Število nemških mandatov je ostalo neizpremenjeno. Že iz tega se vidi, kolike dejanske vrednosti — ima volilna reforma. »Herrenvolk« je ostal »Herrenvolk«, na površju je, kakor doslej. To pade najprvo v oči pri pre-motrivanju volilne reforme, potem pa — večina. Slovanov bo 230, in nasproti njim stoji 225 Neslovanov. Torej jih je le za 5 več. (Je upoštevamo, da je naše ljube brate Poljake, ki imajo gori v svoji deželi svojo Polonijo, strašno težko spraviti pod slovansko streho in če upoštevamo, da menda nikdar niso navzoči vsi poslanci v zbornici — kakšna slovanska večina je-to, pred katero je treba trepetati Nesiovanom ? Ustvarjen je pač le tak položaj, da Slovani res dobimo nekaj več poslancev, celo izkazuje se v javnosti: glejte več jih je nego vseh drugih, ali dejanski se Nesiovanom ni treba prav nič bati tega novega položaja. Pripovedovanje o favoriziranju Slovanov potoni volilne reforme je le prazna fabula. Najbolj smešni so v tem oziru Lahi, ki kričijo, kako strašno da so zapostavljeni. In kaj se jim je zgodilo? V naših primorskih deželah tvorimo Slovani večino, oni pa imajo enega poslanca več nego mi; in na Tirolskem imajo enega poslanca tudi več nego doslej. Kaj pa še hočejo? Pač le to, kakor pretirani Nemci: da bi bili namreč Slovani popolnoma iztisneni iz zbornice, da bi tam sami Neslovani gospodarili ; potem šele bi ti ljudje govorili o pravici! — Tudi za Dalmacijo hočejo imeti na vsak način enega poslanca, dasi jih je le peščica, ki se kar izgubi v slovanskem prebivalstvu. Volilna reforma pa je barvana tudi klerikalno. Vlada se je trdno držala tega, da je delila volilne okraje po željah klerikalcev po celi državni polovici. Vlada je radodarna z mandati v deželah, iz katerih pričakuje »konservativce«, ter je manj radodarna tam, kjer morejo biti voljeni naprednejši poslanci. Pred-arelsko ima pred vsemi deželami najugodnejše razmerje glede prebivalstva in volilnih okrajev, ali deželica je skozi in skozi klerikalna. Ta klerikalna tendenca je igrala veliko ulogo tudi pri Slovencih glede Štajerske, Koroške in Kranjske. Slovenci na Štajerskem tvorijo tretjino prebivalstva; zategadel bi morali dobiti od 28 mandatov 9, dobijo pa jih le 6. Korošci dobe enega samega poslanca. Tu so igrali slov. klerikalci, na čelu jim dr. Šusteršič, igro najgršega strankarstva. Štajerski slov. poslanci so se sicer trudili, da bi dobili kar največ mogoče mandatov za svojo deželo, ali v zloglasni »Slovanski zvezi« so naleteli na dr. Žlindro, ki je izžlin-drai za Kranjsko take volilne okraje, da je zadovoljen; nemška dva mandata na Kranjskem sta odpadla, zato pa odpadejo na Štajerskem in Koroškem Slovencem kar 4 mandati. Šusteršič j- s svojimi pajdaši v pogajanjih z vlado prodal štajerske in koroške Slovence; njemu je biio le za to, da bo gospodoval na Kranjskem. Mi vemo tudi iz drugih virov, da je ta velik prijatelj ljudstva popolnoma preziral izvenkranjske Slovence ter preprpčeval pošten trud za pravično podelitev mandatov Slovencem. Zato pa je »Slovenec« ves iz sebe, strašno je zadovoljen z volilno reformo. Strankarstvo je dvignil nad splošne naše interese — radi tega pa je skrajni švindl pisarija v »Slovencut, da se morajo poslanci sedaj truditi za Štajersko in Koroško. Tačas ko je bilo treba, je prodal Žlindra koristi štajerskih in koroških Slovencev za kompenzacijo na Kranjskem — očividno, da se sedaj ne bo več brigal za nje. Štajerski poslanci morajo izstopiti iz ožJin-dranega kluba — vsi drugi pošteno misleči jugoslovanski poslanci pa se morajo res trdo zavzeti za to, da se ne uveljavi taka krivica za Štajerske in koroške Slovence. To postopanje dr. Žlindre in pajdašev pa je nov dokaz za to, kako nevarni obstoju našega naroda so klerikalci, kako predrzno se igrajo z našimi najvitalnejšimi interesi, kako naravnost kopljejo grob našemu narodu ob mejah. To, kar so storili, je škandal, da mu ga ni para; to pa po-zivlje vse poštene, narodno čuteče Slovence na nov neizprosen broj proti klerikalnim brezdomovincem! Aktivna volilna pravica. Novi volilni red za državni zbor določa razdelitev poslancev na posamične volilne okraje Grof Monte Cristo. Ilapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Demon, ki mu je vzdihnil to misel, ga ne zapusti, ampak izpremeni njegove dvome tekom nekaj minut v gotovost. Njegove oči poskušajo prodreti noč, da bi našle pod drevjem oni predmet, ki ga iščejo. Morrel si končno upa celo klicati, in zdi se mu, da mu douaša veter na ušesa nezlogovano tožbo, j Končno več ne more vzdržati, njegove misli so premnogo-vrstne, žile na sencih mu vtripljejo mrzlično, oči izgubljajo vsled napornega iskanja skoro vso moč. Še trenotek, in na, drugi strani zidu skoči na tla. j Tako pride na Villefortov vrt skoro kakor tat. Dasi je imel pred očmi vse mogoče poslediee, zdaj vendar ni bil čas, da bi trepetal in omahoval. Fočasi in previdno gre naprej po drevoredu in kmalu obstoji pred hišo, katere zidovi oklepajo njegov edini zaklad, njegovo vse. Zdaj se Morrel prepriča, da je videl prav, ko se mu je zdelo, da leži poslopje pred njim temno in otožno, mesto da bi bilo sijajno razsvetljeno, kakor bi se dalo pričakovati na tako slavnosten dan. Zdaj pa zdaj razsveti slabotna luč okna prvega nadstropja. Tatu so bile sobe gospe de Saint-MCran. Druga luč je stala mirno za rudečiroi zavesami; to je bila spaluica gospe Villeibrtove. Morrel vse to ugaue. Poznal je naRrt te hiše, menda je bil kdaj v nji, ker je vedno mislil na Valentino in jo vse ure dneva v mislih spremljal tod. Ta tema in ta grobna tišina vznemirita Mortela bolj nego! to, da ni prišla Valentina. Ves potrt in blazen vsled bolesti se odloči, da hoče na vsak način videti Valentino in se prepriča o nesreči, ki je zadela hišo, naj bode kar hoče. Tako baš stopi na gredice pred hišo, ko doseže njegovo uho šum oddaljenih korakov. Pri tem šumu stopi za korak nazaj. Prišel je že iz grmovja, a zdaj se zopet skrije v njem in stoji nemo in nepremično sredi obdajajoče ga teme. j Njegov sklep je hitro gotov: če je Valentina sama, ji v i hipu, ko pojde mimo, s svojim glasom pokaže, da je v bližini; | če je v spremstvu, jo bode vsaj videl in se prepriča, da se ji ni pripetila kaka nesreča; če so pa drugi ljudje, mu nekaj njihovih besed morda pojasni to nerazumljivo skrivnost. Naenkrat se predele oblaki, in posveti mesec, ki je bil dotlej skrit, da vidi Morrel, kako se prikaže med hišnimi vrati Villefort, kateremu sledi črno oblečen mož. Počasi gresta čez stopnice in se obrneta proti grmovju. Ne napravita še štirih korakov, ko spozna Morrel, da je črno oblečeni mož doktor d' Ayrigny. Morrel stopi nehote še nekaj korakov nazaj, dokler ga ne ustavi velika murba. Pri nji torej obstane, in kmalu neha škripati pesek pod nogami šetajočih se mož. „Ah, ljubi doktor," pravi kraljev prokurator, „nebo je naši hiši odločno pokazalo neprijazno lice. Kakšna strašna smrt! Kakšen silen udarec! Ne skušajte me tolažiti, ah, za tako nesreče ni tolažbe, rana je pregloboka in presveža. Mrtva, mrtva!" Mrzel pot oblije Morrolovo Čelo, zobje mu prično šklepetati. Kdo je mrtev v tej hiši, ki jo imenuje prokleto Villefort sam. „Moj ljubi gospod Villefort," pravi zdravnik z izrazom, ki Morrelov strah še pomnoži. „na ta kraj vas nisem pripeljal, da bi vas tolažil, ampak baš nasprotno." „Kaj hočete reči s temi besedami/" vpraša kraljev prokurator ves preplašen. „S tem hočem reči, da ima tej zadnji nesreči, ki vas Je zadela, slediti morda še druga mnogo večja." „0 moj Bog," vzdihne Villefort in sklene roke, „kaj mi imate še povedati?" „Ali sva tukaj čisto sama, prijateh' ?" „0 da, čisto sama. Toda kaj ima pomeniti ta vaša previdnost?" ,,Ta pomeni, da vam imam razkriti neko strašno tajnost," pravi doktor. „Sediva!" Villefort bolj omahne na klop nego sede. Doktor: obstoji pred njim in položi svojo roko na ramo svojega prijatelja. Morrel je odrevenel strahu. Z jedno roko si je hladil vroče čelo, drugo je pritiskal na srce, boječ se, da bi se ne culi njega močni udarci. „ Mrtva, mrtva!" ponovi v svojih mislih z glasom svojega srca. In zazdi se mu, da umira on sam. „Govorite doktor, jaz vas poslušam," pravi Villefort; »udarite, kajti pripravljen sem na vse." »Gospa de Saint-Meran je bila zelo stara, to je res, a bila je vedno zelo zdrava." Morrel si oddahne prvič izza desetih minut. „Usmrtila jo je žalost, moj ljubi Villefort," pravi doktor. „Žalost lahko spravi, človeka v grob, dasi so taki slučaji redki, toda to se ne zgodi v enem dnevu, v eni uri, v desetih minutah..." takole: Volilno pravico ima ima vsak moški, ki je dovršil 24. leto, je avstrijski državljan, ni izvzet ali izključen od volilne pravice tor stanuje veni in isti občini vsaj eno leto. Pasivno volilno pravico, to je voljen zamore biti vsak moški, kije avstrijski državljan najmanje že tri leta, je dovršil 30. leto in ki ni izvzet aH izključen od volilne pravice. Natančneja določila ima volilni red za državni zbor. Zakonski načrt novega državnozborskega volilnega reda. Za volišče veljajo občine in doli občine, M so v razdelitvi volilnih okrajev posebno omenjeni. Za občine, ki nimajo 500 prebivalce^, so preskrbljena skupna volišča. Vsak volilec ima le en glas, in svojo volilno pravico zamore vršiti le osebno. Izrecno je torej priznana enakost volilne pravice ter je izključena vsaka oblika pluralnega zistema. V zakonskem načrtu ni določena volilna dolžnost. Volilno pravico ima opravičenec vršiti v oni občini, v kateri biva najmanje eno leto do dne, ko je volitev razpisana. Ako je opravičenec v tem času bival na raznih krajih, tedaj je za izvrševanje volitve merodajno ono bivališče, na katerem opravlja na dan razpisa volitve kako službo, oziroma ima sedež njegovega poklica, aH kjer je poglavitni kraj njegovega bivanja. Od volilne pravice so izključeni častniki, vojaki-duhovniki in sploh aktivni vojaki. Vzroki, radi katerih izgubi kdo aktivno in pasivno volilno pravico, so nastopni: Osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, ali pod varstvom ali kuratelo. Osebe, ki vživajo nbožne oskrbe iz javnih ali občinskih sredstev. Osebe, nad katerimi je odprt kockurz, osebe, ki so jim po sodišču odvzete očetovske oblasti nad otroci, osebe, ki so bile sodno obsojene radi kakega zločina ali radi prestopka tatvine, poneverjenja, udeležbe na poneverjenju ali tatvini, goljufije, sovodstva oderuštva, preprečenja eksekucije in prestopkov proti brambenemu zakonu (ako se kdo odtegne vojaškemu naboru, begunstvo, oko se kdo sam poškoduje). Med kazenskimi dejanji, radi katerih izgubi volilec volilno pravico, so tudi prestopki proti določbam zakona, ki ga sedaj sklene državni zbor v varstvo volilne svobode. Splošne volitve se razpišejo potom vladnih listov in po lepakih v vseh občinah in volilnih krajih. Volilne imenike, ki jih sestavljajo župani, je izložiti v občinski pisarni skozi 14 dni vsakemu na ogled. V okrajih, kjer je več nego 20.000 prebivalcev, mora biti volilni imenik izložen vsaj po 8 ur na dan. Poleg tega se mora v teh krajih dati volilni imenik pravočasno in v dovolnem številu tiskati ter na zahtevo izročati gaje vsakemu proti povračilu stroškov, ki odpadejo na en izvod. Reklamacije proti volilnim imenikom vlagajo lahko vse osebe, ki imajo v oni volilni skupini volilno pravico. Reklamacije, vložene pri predstojniku občine, mora isti tekom treh dni odposlati državni politični oblastiji. O reklamacijah odločujejo okrajna glavarstva, oziroma politične deželne oblasti. Odlok te poslednje je definitiven v vsakem slučaju. Pri volitvi se imajo volilci, preskrbljeni z legitimacijo, le posamično puščati V volilni lokal, ki ga morajo takoj zopet zapustiti, ko so oddali svoj glas. Med volitvijo so vsi nagoyori na volilce prepovedani: v volilnem lokalu samem, v poslopju, v katerem se volitev vrši, in tudi zunaj poslopja v obsegu, k: ga določi politična oblast. Ravno tako so tudi tukaj prepovedane vse volilne agitacije. Voline komisye so, kakor doslej, sestavljene tako, da tri člene imenuje občinski za-stop onega kraja, kjer se vrši volitev, tri določi pa volilni komisar, sedmega člena izvoli komisija. Pri volitvi odločuje absolutna večina oddanih veljavnih glasov. V varstvo volilne svobode. Določitve tega zakona bodo veljale pri volitvah za državni zbor, pri volitvah za deželne zbore, za občinske -olitve in za volitve v okrajne zastope. — Kazni, predlagane v načrtu, so naperjene proti uplanju na volitve, protf oviranju volilca, da ne more oddati svoje gla sovnice, proti volilni slepariji, proti prepre-Čenju določitvi volilnega izida, proti kršenju volilne tajnosti in preprečenju volilnih shodov. — Za uplivanje na volitve je smatrati: ako se hoče volilca podkupovati, ako se koga na volitev prisili in ako se razširjajo neresnične reči, da se s tem upliva na glasovanje. — Kakor kaznjivo preprečenje izvrševanja volilne pravice je smatrati: protizakonita prilastitev tujih volilnih legitimacijskih dokumentov, pri-državanja istih, da jih volilec ne dobi v roke, in oviranje volilca, da ne moro oddati svojega glasu. Kar se tiče volilne sleparije, se predloga popolnoma strinja s sedanjim zakonom. Kaznovan bo, kdor bo izvrševal volilno pravico, ki mu ne gre, naj se to zgodi v sporazum-ljenju z volilnim opravičencem ali brez spo-razumljenja, in kaznovan bo, kdo falzifikuje glasovanje in izid glasovanja. Kakor poseben slučaj volilne sleparije se označuje izpolnitev volilnega listka v nasprotju z danim naročilom. Ta določba hoče posebno ščititi one, ki ne znajo pisati in citati, da se na ta način ne bo njihovo neznanje izkoriščalo. Stranke o volilni reformi. Po listih krožijo vesti, kako da stojijo različne politične stranke nasproti volilni reformi. Napredna nemška stranka bi bila zadovoljna, želi pavečpremeinbvpojedinihtočkah; nemška ljudska stranka je nezadovoljna z zvišanjem slovanskih mandatov; »Frei Alldeutsehe" so protivni junctimu med volilno reformo in reformo poslovnika za poslansko zbornico; Schonererjanei se protivni osnovi; krščanski socijalisti so zadovoljni; ustavno veleposestvo je izročilo Gautschu spomenico z zahtevo nekaterih prememb v avtonomnem oziru; klerikalni Slovenci so zadovoljni ;• Hrvatje so nezadovoljni zlasti radi načina, kako so razvrščeni volilni okraji v Dalmaciji. (Tu se prav vidi, kako se je vlada trudila odpraviti homogeni-teto ter napraviti kolikor mogoče večji kontrast. Občine so razmetane v volilnih okrajih tako, da mora priti do sporov, v katerih slučajih hoče potem vlada poseči vmes. Boka kotorska n. pr. je volila doslej Srba. Sedaj je bokožkemu okraju pridejan Cavtat, velika občina s Hrvati. Če ne bo sporazuma, je srbski mandat v nevarnosti. Tudi drugodi bodo slični boji radi nerodne razdelitve volilnih okrajev.) Naša dežela in volilna reforma. 1. volilni okraj: sodu. okraj goriški brez Gorice in Ločnika z občinami Bi-Ijana, Kožbana, Medana. Prebivalstva 42.000. II. volilni o k r a j : sodn. okraji Ajdov- ščina, Komen, Sežana, občini Doberdob in Devin. Prebivalstva 44.900. III. volilni okraj: sodn. okraj Červinjan, Gradišče, Tržič, (izvzet Doberdob in Devin.) Prebivalstva 53.000. IV. volilni okraj: sodn. okraj Krmin z Gorico in Ločnikom (izvzete: Uiljana, Kožbana, Medana.) Prebivalstva 42.000. V. volilni okr';,j: sodn. okraji: Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec. Prebivalstva 49.500. »Piecolo" in za njim »Corriere". sta tožila, zakaj da je Gorica odtrgana od goriške okolice. Iz tega sledi, da želita, da bi volila okolica z mestom. Mi nimamo nič proti temu - omenjena laška lista naj se kar potrudita pri laških poslancih, da se zavzamejo za to, da bo volila Gorica z okolico t Trst je razdeljen po volilnih okrajih tako-le: 1. vol. okraj: staro in novo mesto; 2. vol. okraj: Barriera nuova, predmestja Greta, Škorklja in Kjadin; 3. vol. okraj: Barriera vecchia; 4. vol. vol. okraj: Sv. Vid in Sv. Jakob s Sv. Marijo Magdaleno zgornjo; fi. vol. okraj: ostala spodnja in zgornja okolica. Istra: 1. vol. okraj: sodni okraji Huje, Piran, Motovun, potem mestni občini Koper in Milje ; 2. vol. okraj: sodna okraja Poreč in Pulj, potem mestne občine Itovinj, Vale, Vodnjan, Mali Lošinj in Osor; 3. vol. okraj: sodna okraja Paziti in Labinj, potem krojne občine Kanfanar, Barban in Sanvinčent; 4. vol. okraj: sodni okraji Podgrad in Buje, potem krajne občine Dekani, Dolina, Marezige, Očisla-Klanec in Pomjan. Kranjska: Mesto Ljubljana tvori volilni okraj za-sea in voli 1 poslanca, okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič 3, okraja Kranj in Škofja Loka 1, okraja Kamnik in Brdo 1, okraji Vrhnika, Logatec, idrija in Cerknica 1, okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož 1, okraji Litija, Višnja gora in Radeče 1, okraj Krško, Kostanjevica,. Mokronog in Trebnje 1, okraji Kočevje, Ribnica, Velike Lašče in Žužemberk 1 in okraji Novomesto, Črnomelj in Metlika 1. Koroška. Na Koroškem je slovenski samo 1 volilni okraj, ki ga tvorijo Borovlje, Dobrla vas, Že- lezna Kaplja in Pliberk. Slovenski okraj Ve-likovec se je pa priklopil nemškima okrajema Svinec in Stari Dvor. Štajerska je prizadeta najhujše, ker tam so razdeljeni volilni okraji tako, da pride en mandat komaj na 00.000 in čez prebivalstva. Celje je tako prikrojeno, da je izgubljeno za Slovence. DOPISI. \r Tur. — M al ni c, dne 23. svečam 1900. — Vsakdanje skrbi ne pripuščajo mi, da bi kedaj prejel, za pero ter obvestil slo. vensko javnost o tukajšnih razmerah, dasi se dogaja tukaj nmrsikaj takega, kar bi utegnilo zanimati rojake v domovini. Da sem se pa s sledečim vendar-le odločil stopiti iz dosedanje reserve, povod je dopis, katerega prinaša goriški »Gazzettino popolare" v svoji Številki od 16. t. m., kojo številko mi je doposlal prijatelj iz Gorice. — V dotični številki pripoveduje dopisnik A. M. (Antonio Maligaglia) o nekem Domenico Munih-u, kateri baje dela grozno konkurenco tukajšnim italijanskim podjetnikom. Osnoval da je poleg prodajalnice z jedilnim blagom, oblekami, čevlji itd. še filijalko v b)?id portala pri velikem predoru, vzel v nateva neko vilo, kjer je nameraval otvoriti restavracijo, za kar mu pa županstvo ni dalo dovoljenja (mož je pa pozabil povedati, da županstvo še ni zadnja instanca!) ter slednjič še j neko kmečko hišo za pekarijo. Italijanska pod-j jetnika rcstavrator Rizzi in pek Floretta tla sta v Malnicu že čez 40 mesecev, sta na lastne stroške čakala otvoritev del, doprinesla že velike žrtve, a zdaj je prišel ta preklicani ! Munih, osnoval neko vrsto »trusta", s čemur ' da je v nevarnosti — eksistenca gospodov Rizzi in Floretta. — Dasi meje dopisnik prekrstil v Domenico — Čeprav gre vsaki dan mimo moje prodajalnice, na kateri je z velikimi črkami moja firma, in je kupoval tudi sam že v moji prodajalnici ter bi si bil torej lahko že zapomnil moje pravo ime — je vendar jasno, da dopisnik ni mislil drugega kot mene. Zato pa mu tudi odgovora ne morem in ne smem ostati dolžan. Gospod dopisnik je že včasih kaj kupil pri meni, in se nadejam, da tudi še bo, zato ne bi mu se rad zameril, zato pa tudi prosim, naj mi oprosti, če mu povem, da je napisal v trenotku, i.o ravno ni imel drugega posla, Čisto navadno oslarijo! Iz vsega dopisa veje pred vsem strah za gg. Rizzi in Floretta, katera sta res tu že blizu štiii leta, in ker sta morala ves Čas plačevati visoko najemščino, a kupčij ni bilo, sta res oba moža že doplačala lepe tisočake. Jj tem pa omenjena moža Še nista dobila pravice, da bi sama okupirala celi Malnic. Kdo jima je rekel, naj prideta sem pred štir-ni leti V Jaz sem prišel pred štirimi meseci, in je bilo še prezgodaj, ker dela prično komaj čez dva meseca, kljubu temu pa moram biti vsaki čas pripravljen, da dobim še kakega konkurenta na vrat. Trgovina je pač prosta, (Dalje d prilogi.) Villefort ne odgovori, ampak 3amo dvigne svojo dotlej povešeno glavo in prestrašen pogleda doktorja. „Ali ste videli njen smrtni boj ?" vpraša gospod d' Av-rigny. »Da," odvrne kraljev prokurator; »saj ste mi rekli čisto tiho, da se ne smem oddaljiti." »Ali ste pazili na yse simptome, katerim je podlegla gospa de Saint-Meran?" »Natančno. Gospo de Saint-Meran je napadlo trikrat zaporedoma, v vedno manjših presledkih. Ko ste prišli vi, je bila markiza že dolgo zelo razburjena, in potem je prišla ona kriza, ki sem jo smatral n posledico živčnega razburjenja in ki me je resno prestrašila šele potem, ko je markiza v postelji vstala in se tako čudno zvijala. Na vašem obrazu sem čital, da je stvar še resnejša, kakor sem slutil. Kriza je minula, jaz sem iskal vaših očij, a jih nisem našel. Potipali ste žilo, šteli njene udarce, in prišla je druga kriza, še predno ste odšli od moje strani Zdaj jo je napadlo še mnogo silnejše kakor prvič, ponavljali so se isti tresljaji, toda v mnogo večji meri, ustnice so se pačile in se barvale modro. »Ko se je kriza ponovila t* s^lč, je umrla." »Že proti koncu prve krize sem spoznal krč celega telesa; in vi ste me v tem mnenju Še poj-rdili." »Da, pred ljudmi," odvrne doktor, „toda zdaj sva sama." »Moj Bog, kaj hočete s tem reči?" »Da so simptomi zdrevenenja zelo slični simptomom za-strupljenja z rastlinskimi snovmi." Gospod Villefort plane kvišku, stoji trenotek nepremično in molče ter omahne nazaj na klop. „0 moj Bog, doktor,« pravi, »ali ste dobro premislili, kaj mi pravite?" Morrel ne ve, ali se mu sanja ali je to, kar sliši, resnica. »&Š*V pravi doktor, „jaz poznam važnost svoje izjaye in stališče moža, kateremu sem jo izrekel." „In ali govorite z uradnikom ali s prijateljem." »S prijateljem, zdaj samo s prijateljem. Podobnost simp-1 tomov med zdrevenenjem in zastrupljenjem z rastlinskimi snov- j nic je tako velika, da bi to, kar sem vam rekel, izrekel zelo nerad, če bi imel dokazati. Tudi vam ponavljam, da ne pripovedujem kraljevemu prokuratorju, ampak svojemu prijatelju. Natančno sem opazoval smrtni boj markize tekom treh četrt ure, katere je trajal, in ne trdim samo, da je bila gospa de Saint-Meran zastrupljena, ampak tudi strup poznam, ki jo je umoril." »Gospod! Gospod!" »Simptomi so bili sledeči: zaspanost, ki jo je prekinjala razburjenost živcev, prenapetost možganov, omamljenost notranjih delov. Gospa de Saint-Meran je brezdvomno zavžila precejšnjo mero brucina ali strihnina, ki je bil slučajno ali pomotoma pomešan med njene jedi in kateri jo je umoril." Villefort prime doktorja za roko. „0, to je nemogoče 1" pravi. »Jaz sanjam, moj Bog, jaz sanjam. Strašno je, da moram slišati take stvari od moža, kakor ste vi. Za Boga, ljubi doktor, rotim vas, recite mi, da se lahko motite." »Gotovo, to je mogoče, toda..." »Toda?" »Toda mislim, da se ne motim." »Doktor, imejte usmiljenje z menoj l Že nekaj dnij se mi dogajajo take nepojmljive reči, da se mi zdi mogoče, da bi zblaznel." »Ali je videl gospo de Saint-Meran še kdo drugi kakor jaz ?" »Nihče." »Ali ste dali napraviti v lekarni kako zdravilo, o katerem jaz ničesar ne vem?" „Ne." »AH je imela gospa de Saint-Mdran sovražnike?" »Jaz jih ne poznam," »Ali je imel od njene.smrti lahko kdo kako korist?" »Ne, moj Bog, ue. Vse ima podedovati po nji moja hčerka... O, če bi se mi le mimogrede porodila ta misel, bi se usmtrtil \ za kazen, da ima moje srce prostora za tako strašne misli." „0," vskline gospod d'Aurigny, moj ljubi prijatelj, samo Bog je, ki lahko koga c.olži, jaz govorim samo o slučaju, čujte, : samo o zmoti. Toda slučaj ali zmota, zgodilo je je, in moja vest me opominja čisto tiho, naj vas opozorim čisto glasno. Poizvedujte!" »Pri kom? Kako? O čem?" »Ali se ni lahko zmotil stari sluga Barrois ter dal morda gospej ck- Oaint-Meraa pijačo, ki je bila pripravljena za gospoda Noirtierja." -Za mojega očeta?" »Da." »Toda kako more biti pijača, pripravljena zanj, za markizo j strup, ki jo usmrti?" »Nič ni priprostejše od tega; znano vam je, da so strupi pri nekaterih boleznih leki. Med te bolezni spada mrtvoud. Nekako po treh mesecih, ko sem poskusil vse mogoče, da bi vrnil gospodu Noirtierja govor in gibanje, sem poskusil z zadnjim sredstvom in mu dajem zdaj brucin, to se pravi tako, da sem mu dal v zadnji zanj pripravljeni pijači šest stotink grama, kar je za otrple organe gospoda Noirtierja brez vsake škode, tem bolj, ker sem ga s počasnim stopnjevanjem na to navadil. Toda teh šest centigramov zadostuje, da usmrti vsakega drugega človeka." »Moj ljubi doktor, sobe mojega očeta in sobe gospe de Saint-Meran niso v prav nikaki zvezi, in Barrois ni bil nikdar pri moji tašči. In poleg tega vam moram kljub temu, da vas poznam kot najpametnejšega, najizurjenejšega in zlasti nuj vest-nejšega moža na svetu, kljub temu, da mkje vala beseda v vseh drugih okoliščinah luč, ki me vodi kakor solčni sij, kljub temu vam moram ponoviti, da se mi pri tej priliki treba držati reka: »Errare humanum est.'" Priloga „Softc" it. 17. i dne 28. tebravarlja 1906. in kdor ne čuti v sebi sposobnosti za konkurenco, naj pusti sploh trgovino pri miru. —r Čudno se mi zdi, kako govori spoštovani gospod A. M. o „trustu", katerega sein baje jaz osnoval, ko so faktično imeli dozdaj baš Italijani iz južnega Tirola pri vseh večjih železniških gradbah neke vrste „trust", ter so znali obdržati ves promet v svojih rokah, in ue-uinevno mi je,,da te Jjj$iTkar iglica stre.se, j še le slišijo moje ime imenovati i McT so**t?iN trgovci, stari železničarji, se jim pa?- ni treba bati — mladeniča! S Jaz sem prišel v Makiic z namenom, da tukaj kaj zaslužim, ter sem ukrenil v ta namen vse tako, kakor se mi vidi prav. Drugi menda tudi. V trgovini mora pač vsak sam za-se skrbeti, in pečena piščeta ne lete nikomur sama v usta. Res pa sem ponosen na to, da štejem dobro polovico ptuj-cev vseh narodnosti, kateri so danes že tukaj, In tudi precejšen del domačinov-Nemcev med svoje odjemalce. In če koga to peče, tega pač ne preobrne z dopisi v — časopisih in — bosta! — S tem bi bil končal z dopisnikom v „Gaz-zejtino popolare", in morda ne bode škodilo če spregovorim že par besedi o tukajšnih razmetali. — Basi v visokih hribih 1180 m nad moijem, imeli smo vendar Jozdaj ta milo zimo... Ko sera bil zadnje dni oktobra m. 1. v Podbrdu, sem \>o peljal od Malnica do M611-briicko z vozom, a iz Škofjeloke do Podbrda s sanmi. To je pač narobe svet! Zadi*ji teden smo šele dobili pol metra snega, katerega pa kmalu spravi južno vreme. Delalo se je skozi zimo še malo. Danes je tukaj blizu 200 delavcev vseh narodnosti. Največ je južnih Ti-rolcev in Slovencev. Te dni je prišlo okoli 50 Macedoncev. Ako vreme dopusti, se počnejo meseca aprila dela na vsej črti. Takrat dobi delo dva r".o tri tisoč ljudi. Največ dela bode pri velikem, 8700 metrov dolgem predoru skozi Ture. Precej preglavice dela inženirjem 740 metrov dolgi predor na južni strani Malnica. Toliko od enega kolikor drugega predora pa do Malnica je približno 20 minut. Malnic je vas s približno 30 hišami, katere so večinoma nove. Nekatere kmetske hiše so podobne bolj vilam nego kmetskim hišam. Trgovini z mešanim blagom, konfekcijami itd. sta tu dve. Moja in drugit, koje lastnik je neki domačin. Gostiln je pet. Imamo tudi kavarno. V trgovinah, gostilnah in na vasi imamo električno razsvetljavo. Električna razsvetljava je razmeroma po ceni. Jaz plačam n. pr. od vsake 10 svečne luči 16 kron na leto. Domačini so inteligentni ljudje, brez izjeme nemški nacijonalci. Drugače pa pravi cigani. Ko bi mogli vse ptujce s kože sneti, bi jim bilo najljubše. Seženj mehkih, 50 cm dolgih drv stane danes do 16 kron! 5 Za letno najemščino vsakega kvadratnega metra zemljišča treba pla-a Sati 1 krono 40 do l krone CO vinarjev. Vino — večinoma tirolski petijot — stane 1 krono 20 vin. liter. Za enu jajce kmete ni sram zahtevati 16 vinarje?!! Občinsko zastopstvo je .sklenilo 200% doklado na direktne davke, zbog česar je podjetništvo Redlich iV Berger namestilo svojo centralo na Gorenji Beli (Ober-.Vellack*. Pri tej skrbi, da bi ptujce prav po- šteno oskubili, vendar ne pozabijo, da so tudi Malničarji člani nemške „Gemeinbiirgschaft". Zato jih je pretresel mraz v dna njih nemških duš, ko sem napravil nad prodajalno tudi slovenski napis. S tako važno zadevo — kjer v nevarnosti cela „Gemeiubiirgschaft" •— se je moral seveda pečati tudi občinski zastop. „Also bat er gesproehen": slovenski napis mora dol! — MNicht einmal člen Franck-CafC ;%rtt»ich•'Jtol»^Rbkftufen,,, je, rekel ugledni Mal-ničar. Takoj drugi dan pa je^zopet kupil pri meni. —- Malnic pa radi tega še stoji, in slovenski napis na moji prodajalni — tudi t! Pri velikem predoru' je blizu 40 barak. Kakih 10 je last Slovencev,. ostale so po veČini last južnih Tirolcev. Slovenci se dobro podpiramo medsebojno. Dobro za Slovence je to, da govori vsak po več jezikov, dočim Ti-rolci nekateri ne uniejo drugo ko italijansko. — Pekarij bode pet; (Zdaj delujeta dve.) Gd teh bodo tri last Slovencev, eno ima južni Ti-rolec, a eno bode imel neki madjarski žid. — Pri malem predoru so tri mali kramarji vsi Slovenci. Sploh bode tukaj — čim pridejo sem .. naši fantje, kateri bodo udarili na mizo pa zakleli pristno po kranjski „pr moj kršen krvav duš" - toliko Slovencev, da se nam ne bo treba pod mernikom skrivati! —- Za [ danes dosti! Ako je Vam, gospod urednik, drago, se o priliki zopet oglasim. (Prosimo Ur.) Zdravi! Andrej Mirnih. 8abrlj8 pri Ajdovščini. — V teku empn, leta je imelo naše pevsko - bralno društvo že dva lepa praznika. V mesecu septembru je priredilo veselico s petjem itd., katera je vs-pela prav dobro, v nedeljo, dne 18. t. m. pa predpustni ples, pri katerem smo se zabavali prav lepo. Vrli dornberški tamburaši so se spet pokazali, da razumejo svojo nalogo. Udarjali so nepričakovano lepo in veselo, da so pete plesalcev kar sami privzdigali. Posebno je pripomniti, da so se v«č ur trudili brezplačno, ker niso zahtevali niti beliča. Bodi jim izrečena na tem mestu v javnosti topla zahvala in odkritosrčno priznanje. Zahvaliti se imamo tudi fantom - društvenikom, kateri so se res trudili, da je šlo vse v lepem redu. Radi par neomikancev ni treba izgubiti poguma, ampak le veselo in pogumno naprej, da lahko y kratkem spet rečemo: spet smo doživeli lep dan. -- Odbor. Sadjerejci na Tolminskem, pozor! Te dneve izkopavamo v drevesnici drevesa. Lepa so in močna, bujne rasti, sadu žlahtnega, vrste sledeče: zlata zimska parmena, ananas, slovenski srček. Sadjerejci I Pripravite tudi Vi drugi jame, kole in vse potrebno ter prihitite na dan razdelitve po lepa drevesa in vsadite jih po navodilih, kakor sem Vas že večkrat učil, sebi in dragim potomcem v korist in v ponos. Vsakdo ima še kateri prostor in kotiček, kamor še lahko vsadi lepo jablano. Robidovje, trnje in kamenje po- čedite in plodonosna drevesa na iste j prostore sadite. Sadite sadno drevje, sadite in sa-dite, kajti železnica je tu in sadje se ! bode lahko prodajalo za lep denar, katerega tako krvavo potrebujemo. Precepljajte malovredna drevesa z Žlahtnimi cepiči, katere dobite v drevesnici brezplačno. Dan razdelitvene o pravem času še naznani. ¦-*•-«*•-. „ Tolmin, dne* 24. februvarja 1906. Za sadjarsko društvo: Andrej Vrtovec. Domače in razne nouice. Smrtna kosa, -- V Vel. Žabljah na Vipavskem je umrl 79 let star g. Andrej P a-lik, po domače Fišter. V Trstu je umrl ugledni trgovec Jos. Sirk, vrl narodnjak in zvest podpornik narodnim društvom. Pokojnik je bil naš briški rojak, zlata slov. duša. Blag mu spomin! V Nabrežini je umrla gospa Katarina P e r t o t. »Narobe snet" » Jrpskem domu", kateri je uprizoril nocojšnjo noč »Goriški Sokol", je bil sijajen, veličasten zaključek letošnjega karnevala. Mnogoštevilna odlična, izbrana, elegantna družba je vrvela po znanih prostorih našega Doma; živahno in veselo življenje je dehtelo iz slehernega kotiča - - in vsakdo je bil zadovoljen, kdor je prišel, da je gledal na svoje oči naš napredek v goriškem mesti1. Kdo bi bil pred nekaf leti le sanjal, da je mogoče kaj podobnega v naši goriški družbi'?! — Odbor „ Sokola" je Častno rešil svojo nalogo, tako, da se je vršilo vse v najlepšem redu! Masko in kostumi so bili vsi krasni, elegantni, mnogi naravi. ; dragoceni. Fin ukus našega meščanstva si je to noč pribojeval slavno zmago nad malomeško priprostostjo, — in vse maske, posebno skupine, so dokazale pomemljiv visok v dosedanjem nivoju enakih prireditev. Navzoči Neslovenci, ki so došli, da nas vidijo in sodijo tudi po takih prireditvah, so bili edini v sodbi, daje tudi ta noč v Gorici prinesla prvenstvo Slovencem, kakor so bile ostalo prireditve v „Trgovskem domu" najlepše v Gorici. „Sokol" jo določil dve nagradi: eno za skupine, drugo za posamezne maske. Težka je bila odločitev, težko je bilo izrekali prvenstvo tega večera. Ali darovi so bili tu in trebalo jih je določiti, kdo jih odnese v trajen spomin na to krasno zaključitev letošnjega Pusta. — Odločitev je padla na skupino 16 hudičkov (gospe Drufovkove), darilo za najlepšo posamično masko pa je dobila rokoko-dama g.čna Ferjauova. — Skupina mornarjev (gospe dr. D e r e a n i j e v e) in ona španskih plesalcev (gospe d*. Treove) sta vzbujali izredno občudovanje. »Goriški Sokol" je lahko ponosen na ta večer! Tradicionalna maškerada na pustni torek ne izostane več s predpustnega programa v slovenski družbi goriški! Soška podružnica, odsek Gorica, je imela svoj tretji izlet v nedeljo 25. t. m. Predpustna nedelja — trije izletniki! Imeli so pa izboren užitek na krasnem panoramu, katerega daje Kr-minska gora. - - Stoji izolirano ne daleč od Idrijce na italijansld meji prosto proti furlanski ravnini. Na viau je razvalina starega gradu še izza benečanskih časov. -- Razgled na rezijanske planine od Kanina do Čampona je bil najkrasnejšij gore čiste in bele, kakor iz sladkorja. Krasno barvane so bile Kador-ske planine, zlačene najprej po jutranji zarji in zasenčene seniintja po oblakih, tako da so se dvigale več ali manj karakteristični vrhovi iz cele vrste: Monte cavallo, Col nudo, Monte Clanet, Monte Durano, Cima dei preti, Case-rata, Valcalda, Verzegnis in številni drugi vrhovi. Izletnike je čakal posestnik Pavel Sko-Čaj iz Krminske gore ulica Sv. Mavra št. .8. terspremil%a vrhTindo ptrWvzYoirNa gričevji za Krminom naseljeni so ponajveč furlanski koloni, vmes pa tudi slovenske družine, kakor imenovani, ki je vrl zaveden narodnjak. V Krminu samem je polno priseljenih slovenskih družin. Za šolo godnih otrok, ki bi potrebovali slovenskega poduka, je v Krminu najmanj 100, torej dovolj za dvorazrednico. Trgovina, ki je za mestece Krmin največjega pomena, z zgodnim sadjem, bi bila lahko vsa v slovenskih rokah, Žal, da je položaj ob slovenski meji povsodi enak — ob polni indife-renci odločilnih krogov I Izletniki so se vrnili črez Brda preko Medane, Šmartnega in Kojskega v Gorico. Ni je pač lepše slovenske krajine, kakor naša Brda. Izlet s Krminske gore po navedeni poti jo kaže v polni veljavi. Posebno pogled iz Medane do Šmartnega tekom celega pota je prekrasen: Okoli sebe skrbno obdelane gredice sadnega drevja in trt, zelene mejne gore proti severu, v ozadju pa veličastni krogi planinskih snežnikov. Težko da bode kje daleč okoli po svetu tako lepo združeno: rodovitna ravnina, valovito brdje vinogradov ia sadnih vrtov, temnega gozda in nebotičnih velikanov. — Izlet se ponovi pozneje spomladi, kadar Brda ozelene, ker moral bi poznati ta izlet vsak Goričan, ki ljubi prirodno lepoto. Prihodnji izlet bode v nedeljo 4. III. 00. na Grmado (325 m) nad Devinom. Zbirališče na kolodvoru južne železnice. Odhod iz Gorice z brzovlakom ob 6'40 zjutraj, prihod v Tržič ob 7'12. Od tod na Vrh —uro hoda ~- nazaj črez Lago della pietra rossa, Doberdobsko jezero in Vrh na Rubije, Vrne se z vlakom ob 1*55 iz ftubij, ki dojde v Gorico ob 2'04, ako se izletniki ne odločijo I za poznejši vlak, ali pa peš-pot črez Dol in Rupo v Gorico. 0 nemškem profesorju Nussbiumerju, ki je razrednik v IV. razr. na tukajšnjem gimnazLju, smo dobili sporočilo, da ravna še vedno grdo s slovenskimi dijaki. Kakor znano, je bil ta 1 Siidmarkovec raztrgal nekemu slov. dijaku slov. zdravniško spričevalo, radi Česar je bila stavljena tudi interpelacija v deželnem zboru. Pravijo, da oni dijak od takrat naprej ni v 1 posebni milosti pri g. profesorju. Nekoč mu „t'ujte, Villeforfc," pravi doktor, „ali zaupate kateremu izmed mojih kolegov toliko kakor meni V" „Zakaj vprašate tu V Kam merite s tem vprašanjem V" ..Imenujte mi ga, povem mu, kaj sem videl, kaj sem opazil; in preiskala bodeva truplo." RIn bodeta našla sledove strupa?" j,Ne, tega ne pravim, ampak pregledala bodeva živčni sistem in se prepričala, da bolezen ni bila slučajna, ter vam rekla: „J4ubi Villefort, če se je zgodilo to vsled nepazljivosti, pazite na svoje sluge, če se je zgodilo iz sovražtva, pazite na svoje sovražnike!" „0 moj Bog, kaj mi predlagate, d'Avrigny? "pravi Villefort pobit. „Izza trenotka, ko bi vedel za skrivnost še kdo razun vas, bi bila sodmjska preiskava neizogibna; in sodnlj-ska preiskava pri meni? To je nemogoče. In vendar," nadaljuje kraljevi ^rokurator, ko zbere svoje misli, ter vpre svoj ostri pogled v Avrigniv-a, n vendar se uklonim, če zahtevate na vsak način. O, saj se moram, moj stan zahteva to! Toda doktor, vidite me, kako me je navdala žalost: ali hočete, da si prikličem v hišo Se toliko sramote ? Znano vam je, da človek ne more biti petindvajset let kraljev prokurator, ne da bi imel sovražnike; število mojih je veliko. O kako bi triumfirali, kako bi trepetali veselja, dočim bi jaz sramote ne vedel, kam naj se obrnem. Oprostite mi te posvetne misli, katerih bi vam ne bil razodel, če bi bili duhovnik, toda vi ste mož, ki' pozna srca drugih ljudij. Doktor, doktor, vi mi niste s&M ničesar, ali ni res?" „Moj ljubi gospod Villefort," odvrne doktor ginjen, »moja prva dolžnost je človekoljubje. Gospo de Saint-Meian bi bil rešil, če bi bilo to mogoče znanosti, toda ona je umrla, in jaz živim. Skrijva to skrivnost globoko v najini srci, in če pride kljub temu na dan, se rad naredim, kakor da sem molčal iz nevednosti. Vendar poizvedujte, prijatelj, poizvedujte neprestano, kajti morda nima ostati pri tem.,. Če se jaz ne motim, če naj- dete krivca, vam porečem: MVi ste uradnik, storite svojo dolžnost.'" „0 hvala, tisočkrat vam hvala, ljubi prijatelj!" vsklikne Villefort z nepopisljivim veseljem. „Nikdar nisem imel boljšega prijatelja, kakor ste vi." Nato odideta. Morrel pomoli svojo glavo iz grmovja, kakor da mu je treba dihati prostejši zrak, in mesec obsveti njegovo obličje, ki je bilo bledo kakor fantom. „0 Bog, kakšno strašno razkritje!" pravi. „Toda Valentina, Valentina, uboga prijateljica! Ali bode mogla prestati toliko bolesti?" Pri teh besedah pozorno opazuje dve okni z rudečimi in tri z belimi zavesami. Skozi okni z rdečimi zavesami je svetila le še medla luč: zdelo se je, da je gospa Villefort ugasnila svojo svetilko, in le še sij ponočne luči je medlo razsvetljeval okni. Na drugem koncu hiše se odpre jedno izmed oken z belimi zavesami. Voščena sveča, stoječa na kaminu, vrže iz sobe v temo žarek blede luči, in za trenotek se približa oknu senca ter se nasloni nanj. Morrel vstrepeta; zazdi se mu, da sliši ihtenje. Dasi ga Valentina nikakor ne more opaziti v njegovem skrivališču, se mu vendar zdi, da ga kliče senca v oknu; njegov zmedeni duh mu to reče, in njegovo žareče srce mu ponovi. Ta dvojna zmota vstvari neodoljivo gotovost, in nepreviden in nepremišljen, kakor je pač mladina, zapusti svoje skrivališče ter plane ž dvema skokama na gredice, zasajene s cvetlicami, katere je oblival mesec s svojo bledo lučjo, ne meneč se za nevarnost, da ga opazijo ali pa da prestraši Valentino, ki bi pri tem zakričala. Nato hiti skozi oranžerfjo tesno pred hišo, steče po stopnicah in sune v hišna vrata, ki se mu odpro brez upora. Valentina ga ne opazi, njene oči, obrnene proti nebu, so opazovale srebrno bel oblak, ki je plaval v azurju in je bil po postavi jednak vzhajajoči senci, in njena poetična in razburjena duša ji je rekla, da je to duša njene babice. Morrel gre hitrih korakov skozi vežo in potem po stopnicah. Tla so bila prevlečena s preprogami, da njegovih korakov ni bilo slišati, toda bil je tako nenaravno razburjen, da bi se ne bil niti prestrašil, Če bi bil naenkrat obstal pred njim gospod Villefort. Za slučaj, da bi zagledal gospoda Villeforta, je bil njegov sklep gotov: šel bi mu nasproti, mu vse priznal, ga prosil oproščenja in blagoslova za ljubezen, ki jo goji on do njegove hčerke in njegova hčerka do njega. Morrel je bil tako-rekoč blazen. K sreči ga ne opazi nihče. Poznanje hiše, izvirajoče iz Valentininega pripovedovanja, mu mnogo pomaga. Gre čez več stopnic, teče čez več hodnikov in pride končno do pol odprtih vrat, skozi katera je padal na hodnik medel sij luči in se je čul ihteč človeški glas. Popolnoma odpre vrata in vstopi. V ozadju alkovna je ležala pod belo tkanino, ki je pokrivala obraz, mrtva gospa, v Morrelovih očeh še strašnejša, odkar mu je razodel slučaj to strašno skrivnost. Ob postelji zagleda svojo izvoljenko, ki skriva obraz v blazino in silno ihti. Okno je pustila odprto ter s sklenjenimi rokami glasno molila k Bogu, z besedami, ki so kljub temu, da so bile brez zveze, prihajale iz dna njene duše in bi bile morale ganiti kamenito srce. (Dalje pride.) je dal petico, čeprav se je opravičil, ker je bil dlje časa bolan na očeh. Od drugega slov. dijaka, ki mu je prinesel slov. spričevalo, je zahteval nemSko. Dijak pa je Sel k ravnatelju, ki mu je sprejel slov. spričevalo ter mu opravičil zamude. Dijakov, ki nosijo slov. spričevala, ne more videti. Tu omenjamo, da na podlagi interpelacije v dež. zboruje došel ukaz, da morajo profesorji sprejemati spričevala v domačih jezikih. Če profesor ne pozna naših deželnih jezikov, pa naj se jih priuči. Kaj se bodo stariši radi nj ega mučili z nemščino?! — Nekoč je naredil dijakom celo pridigo, češ, da naj bodo zadovoljni, da jim daje država priložnost do boljšega kruha. Očital jim je tudi, da se je urinil v njegov razred duh upornosti med slov. dijaki. — Glede na vse to pričakujemo, da bo uva-ževala šolska oblast -te podane pritožbe ter da naredi konec šopirnosti Siitlmarkovca in njegovim šikanam' do slov. dijakov. Pošljejo naj ga čim prej tim bolje med Nemce, v naši deželi ne potrebujemo zatiratejjev slov. mladine in Žalilcev slov. jezika! Družbi sv. Cirila in Mitoda v LJubljani v prid je sklenilo županstvo v Dekanih v Istri kolekovati vse svoje uradne listine z našim narodnim kolekom. Ob enem nam je vročilo 50 kron podpore. To je druga srenja, ki uvažuje imenitost narodnega koleka za nas. P t v a je bila občina Partinje pri Mariboru. Odločili smo se, da vsako naslednico v tem narodnem poslanju priobčimo njej v last in narodu v prospeh. Živeli občini Partinje pri Mariboru in Dekani v Istri! — Vodstvo drušbe sv. Cirila in Metoda. „K•¦"«« '-• »»OHIOHT" ¦¦ v.r.f.oo »»»k« „«LEH . . . S «Mr| ••fclafct *¦¦¦!¦ a. K. - w.|v.«|» 9««a»« i« »™ta ¦• a»ro»al»kaa. o»aa>Uai DoblOfl SC POPSOO! § Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Magistratna ulica štev. 4. • Dve hiši v Kobaridu št. 21. in C2. — s pelimi deleži razdeljenih občinskih zemljišč in dvema kosoma večjih njiv in travnikov prodam po jako ugodnih plačilnih pogojih. — Hiša št. 21. je pripravna za obrtnika, št. G2. pa za kmetovalca. A. Gabršček lastnik »Goriške tiskarne" v Gorici. Odlikovana pekarija in sladčičarna. Harol Dflaščtlfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. HflODOSI!! -sss Radirka „Rapid" s=r-Radira črnilo, tuš in tiskarsko čr- nilOj ne da bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. GabrščeU v Gorici. 5 kron in še več Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. J Ni treba nobenih znanostij. i Se ne gleda na oddaljenost r in delo prodajamo mi. Družba .'za domača dela in slrojeu za pletenje fomaž H. WMttick & 0o, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434 Po izredno znižanih cenah prodajam radi pozne zimske sezone use zaostalo zimsko blago, kakor: s^kovrstno Jagerperilo, roRaviee, nogavice, volnene šerpe in rute, kožu-hovne boa in muffe itd. J. ZORNIK GOR CA Gosposka uliea štev. 10. P podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Majdicevega mlina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten ram, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vžigalice sv. Cirila in Retoda, testenine Žnideršič & Talenčič itd. ----------------Teč vrst olja.-------— — — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. — Semeniška ulica št. 1. P. n. Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka v Gorici, na Travniku št. 5. r Andrej Fajt i pekovski mojster S v Gorici Corso Franc. Gius. št. t | fiiijAlkA v isti ulici št. 20. 2 Sprejema naročila vsakovrstnega 8 peciva, tudi najfinejega, za nove p maše in godove, kolače za bir-L mance, poroke itd. Vsa naročila J izvršuje točno in natančno po želji • naročnikov. 2 Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. • Za veliko nog priporoča 2 pincc, potice itd. Saaaai Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki »Severonemškega Lloyda". 8 cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.", »KRONPRINZ W!LHELM" in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prekomofska vožnja traja samo 5 -6 dni. *~G NatanSen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega %mmJ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnie dobite C"*^ v Ljubljani edino le pri LT EDTAiD mm. Motale ulice it 35 = t nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". t3d Odhod iz LJubljana Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se m tičejo pot< jaija, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ^ Potaukom, _V&enjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, L~a I At& Uteh, Wioming, Nevada, Oregon in Waahington nudi naše društvo L_2 I posetao ngodno ta izredno cSno črez Galveston. Odhod na tej progi P3 I iz Bremna enkrat mesečno *—^ I Tu se dobivajo pa tudi listki preko B a 11 i m o r a in na vse ostale dele sveta, kakort " I # Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd. ' 1 1 Oklic f prostouoljne dražbe premakljin. J Dne 3. marca t. I. ob 9. uri dop. se | bode vršila vRihembergu prostovoljna dražba ostalih premakljin iz zapuščine ranjke | c. kr. poStarice fdele pl. PrPgl kakor k O ti j i, | V O Z O V i in nekaj oprave s posredovanjem župan- ;w stva v Rihembergu.------------------------------------------------- \h _,......-.......................-_—......................-...........,........._ - -.........-........_.............................-... *| Kerševani & Cuk v GORICI, Stolni trg*[št. 9 (Piazza Duomo) priporoča svojo veliko zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje)* Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let. Trj>o\/5ko-obrtqa zadruga v1 Gorici registrovana zadrugra z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na pretncnjcna in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine l!a"/o prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/«%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. • »Goriško vinarsko društvo" — (vpisana zadrugra z omejeno zavezo) — = v Gorici-----_ * ****"-~ ima v svojih zalogah in prodala ¦«»¦¦'¦¦ naravna in pristna vina ^^¦¦¦^ z Brd, z Vipavskega in Krasa. w~»w t Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. $*d*& društva: Gorica, ulica }5apzc!lij)i %% Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU Ifi llkfir Rnfiifia lzMm v Tmu y ktaantik Haf«ol Godfna, lokama „Alla Madonna dtlla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, je IMCI UUUIIItt Lkarna *jun< laaa", Via dal Farnato 4. === Cena steklenice K HO, Iz Trsta ee ne razpošilja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K T- prosto poltnine. sssssss