LETO XXXV., ŠT. 6 Ptuj, 11. februarja 1982 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Markovčani se že pripravljajo na kurentovanje (stran 2) Novi delovni načrti TD Destrnik (stran 4) Vrsta pobud iz iavne razprave (stran 5) Obudimo spomin na Prešerna (stran 7) Še nekaj o ptujskem nogometu (stran 9) II. aprila 1982 v Ljubljani Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo pHložnost za to, da temeljito oceiilmo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa titsmo ures^i^, ter za to, da se na nJem dogovorimo m naše nadaljnje natoge. - Včeraj, 10. februarja je bila v Ljubljani 12. seja Centralnega komiteja ZK Slovenije, ki je bila namenjena predvsem pripravam na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki bo kot je bilo sklenjeno na včerajšnji seji, začel z de- lom 15. aprila 1982 v Ljubljani. Člani CK ZKS so na včerajšnji seji raz- pravljali in sklepali o osnutku poročila CK ZKS o delu ZK Slovenije med 8. in 9. kongresom ZKS, o osnutku resolucije 9. kongresa ZKS, o osnutku predloga sprememb in dopolnitev statuta ZKS, o predlogu kandidatne liste za čla- ne osrednjih organov ZK Slovenije in ZK Jugoslavije ter o številu in načinu volitev delegatov 9. kongresa ZKS in XII. kongresa ZK Jugoslavije in organov v občinskih organiza- cijah ZKS. Iz tega sklepa povzemamo, da občinske or- ganizacije ZKS na programsko-volilnih kon- ferencah izvolijo za 9. kongres ZKS po enega delegata na 200 članov ZK, s tem, da ne glede na število članov ZK v občini vsaka občinska organizacija ZKS izvoli najmanj 4 delegate. Tako bo občinska organizacija Ormož, ki ima 583 članov ZK izvolila 4 delegate, občinska organizacija Ptuj ima 2.597 članov in bo izvoli- la 13 delegatov, občinska organizacija Slov. Bistrica ima 919 članov in bo izvolila 5 delega- tov za 9. kongres ZKS. Delegati morajo biti izvoljeni najkasneje do 10. marca 1982. KURENTOVANJE 82 Ptuj V pričakovanju kurenta Le dobrih 10 dni nas loči od osrednje ptujske folklorne-turistične prireditve. V teh dneh smo že pozdravili prvi kurentov nastop, izložbe ptujskih trgovin pa so doslej še najbolj pustne; vsem ostalim pa, tako je videti, do pustne prireditve ni veliko. V nekaterih ptujskih gostilnah pa je te dni že mogoče kupiti krof, ki je osrednja pustna specialiteta. Se na nekaj velja opozoriti, ptujski gostinci so pripravile tudi več pustnih plesov, ki so v večini že oddani. Kaj novega bi še povedali za te predpustne dni? V imenu odbora za organizacijo kurentbvanja naj izrečemo staro, a vendar vedno novo željo, da bi Ptuj v dneh pustovanja res bil odet v masko. Obesili naj bi jo na okno, balkon ali pročelje hiš. Ni potrebno veliko, le nekaj trakov — Foto: I. Ciani pisan venec, ki že svoje opravi. Zase pa naj vsak Ptujčan poskrbi — mask je v trgovinah dovolj, še bolje je, da izdelavo prepustimo lastni domišljiji. Ce smo se odločili za sodelovanje na prireditvi, ne pozabimo na prijavo — vsaj pet dni pred prireditvijo jo je potrebno oddati. Velja pa, da mora biti naša maska res izvirna in kvalitetna, saj ni dovolj, da ,.pospravimo omaro" in nase zvlečemo vse, kar nam je pri roki. Stare cunje še niso maska. Maska mora nekaj povedati, dati mora nek navdih. Ne pozabimo tudi na vstopnico, ki velja 30 dinarjev za odraslega in 10 dinarjev za otroka. Spremembe in dopolnitve statuta občine Ptuj SKUPNA SEJA ZBOROV SO PTUJ Pod predsedstvom dr. Cvetka Dopliharja, predsednika skupšči- ne, so se v torek, 9. februana v Narodnem domu v Ptuju zbrali na skupni seji delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopofitične- ea zbora Skupščine občine Ptuj. Obravnavali so predlog spre- memb in dopolnitev statuta ooči- ne Ptuj. ki ga je pripravila komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj. Iz obrazložitve, predsednice ko- misije Angele Trbuc.povzemamo glavne misli. Sedaj veljavni statut občine Ptuj je sprejela skupščina občine v marcu 1978. V času njegovega sprejemanja in uveljavljanja je statut urejal vsa razmerja v občini, še več, poskušal je slediti sistemski zakonodaji, ki je bila takrat v pripravi in pri tem v glavnem tudi uspel,'saj vsebuje marsikatero rešitev, ki jo je pozneje prinesla sistemska zako- nodaja. To je bil tudi razlog, da se doslej ni pokazal^ nuja po njegovi spremembi. Že v fazi pripravljanja in sprejemanja us- tavnih dopolnil k ustavi SFRJ in ustavi SRS je bilo jasno, da bo ustavnim dopolnilom nujno sle- dila tudi sprememba in dopolni- tev občinskih statutov. skupščina občine Ptuj je že v decembru 1980 sprejela pobudo za spremembo dcfočb statuta občine, imenovala in zadolžila posebno komisijo, ki naj pripravi osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ptuj. To nalogo je komisija tudi opravila. Zbori SO Ptuj so na sktipnem zasedanju, 28. decembra 1981 določili osnu- tek sprememb in dopolnitev statuta in ga dali v javno razpra- vo. Pismene pripombe je dal občinski izvršni svet in delegacija KS Hajdina, več pripomb, mnenj in predlogov pa je bilo dano ustno. Komisija je v predlogu, kolikor je največ bilo mogoče, upoštevala vse pripombe in obli- kovala dokončen predlog. Komisija za pripravo spre- memb in dopolnitev statuta oDči- ne Ptuj je pri svojem delu izhaja- la iz stališča, da se sočasno z ustavnimi dopolnili uveljavijo v statutu tudi tiste spremembe, ki jih narekuje že sprejeta sistemska zakonodaja, druge pa le, če ne zahtevajo poglobljenih in dolgo- trajnih razprav, ki bi lahlco odvrnile temeljno pozornost od uresničevanja kolektivnega dela in odgovornosti, ki izhaja iz Titove pobude in ustavnih do- polnil. Komisija je sicer nakazala vprašanja in področja, ki bi jih kazalo glede na razvoj samou- pravnih odnosov in delegatskega sistema preučiti in na novo opredeliti, kot je npr. vprašanje, ali je z veljavnim statutom dano dovolj poudarka samoupravni organiziranosti delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, vezanosti KS na združeno delo. ki bi moralo boli priznati in dosledne- je uveljavljati svoj interes pri urejanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo delavce v kraiu niihove- ga prebivanja. Nadalje d; bilo treba preučiti pristojnosti vseh treh zborov skupščine, pri tem |e treba posebej pregledati podroc- dela družbenopolitičnega zbo- ra in jasneje opredeliti zadeve, o katerin enakopravno odločajo skupščine SIS s skupščino obči- ne. Preučiti bi bilo treba obstoje- či informacijski sistem v občini, če ta zagotavlja delovnim ljudem in občanom, ustrezne podatke informacij za proces planiranja, odločanja, samoupravnega spo- razumevanja in dogovarjanja. O teh in podobnih vprašanjih, ki se porajajo z razvojem samouprav- nih odnosov in delegatsTcega sistema, bo treba poglobl|eno razpravljali v družbenopolitičnih organizacijah in v vseh okoljih, na kater« se nanašajo. Te^a ni moč izpeljati v kratkem času, zato se je komisija pri svojem delu omejila le na usklajevanje tistih določb statuta, ki jih izrec- no narekuje spremenjena zako- nodaja in ustavna dopolnila. Poglejmo na kratko predlaga- ne spremembe in dopolnitve statuta občine Ptuj: Pri uvelja- vljanju ustavnih dopolnil, ki narekujejo kolektivno delo in odgovornost, prinaša statut pre- poved druge zaporedne izvofitve predsednika izvršnega sveta, pre- poved tretje zaporedne izvolitve članov izvršnega sveta in imeno- vanih funkcionarjev, odgovor- nost vsakega člana izvršnega sveta in drugih nosilcev družbe- nih funkcij za delo in odločitev celotnega organa ter odgovor- nost člana kolektivnega organa. Določena je dvoletna mandat- ria doba za predsednika občinske skupščine, predsednike in pod- predsednike zborov skup.ščine in prepoved več kot dvakratne zaporedne izvolitve. Spremenje- na odločba o zastopanju občfne po izvršnem svetu prav tako pomeni uskladitev statuta z us- tavnimi dopolnili. Na novo se v statutu ureja predstavljanje obči- ne po predsedniku ODčinske skupščine. Dopolnjene so tudi določbe o upravnih organih v skladu z določbami zakona o sistemu državne uprave in določb o planiranju s predpisi o družbe- nem planiranju. Spremenjene so tudi določbe o pravni pomoči, ki pomenijo njihovo uskladitev z zakonom. V poglavju o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti pomenijo nove normativne reši- tve predvsem uskladitev predpi- sov z doseženo stopnjo obramb- nih priprav in družbeno samoza- ščitnega delovanja ter usmeritev nadaljnjega uresničevanja sploš- ne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kontinuiteta ob- rambnega in varnostnega delo- vanja zanteva uveljavitev nekate- rih novih rešitev v praksi že pred samim sprejemom zakona. To še posebej velja za delovanje komi- tejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so se že uveljavili kot sestavni del našega političnega sistema. FF Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Ormož RAZPISUJE ZA LETO 1982 5 Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda — srebrni znak OF Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte — 27. aprila 1982 Priznanja so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: — družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, ki je pomembno za uveljavljanje socialističnih odnosov na raznih pod- ročjih in oblikah družbenega življenja; — razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema; — razvijanje in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov; — uveljavljanje demokratičnih in humanih socialističnih odnosov. Predloge za Priznanja OF pošljejo žiriji za podeljevanje priznanj OF krajevne konference SZDL, do VKUUČNO 15. marca 1982. Kasnejših predlogov žirija ne tjp upoštevala. Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaga- nih morajo imeti predlogi tudi čim popolnejšo utemeljitev, zaradi katere naj bi predlagani dobit Priznanje OF. FVedloge pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL — Žirija za podeljevanje Priznanj OF — Ormož. DANES NADALJEVANJE OKROGLE MIZE v organizaciji Zgodovinskega društva Ptuj in pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Ptuj. bo danes, 11. februarja dopoldne in popoldne drugi del okrogle mize (prvi del je bil 27. oktobra i981). K .sodelovanju so povabljeni predvojni aktivisti in revolucionarni delavci na ptujskem območju, da bi nii podlagi v naprej pripravljenih vprašanj ob okrogli mizi poskušali kar najpopolneje zapolniti vrzeli v zgodovi- nopisju med obema vojnama na ptujskem območju. 0 kandidacijskih konferencaii Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj se bona redni seji sestalo v ponedeljek, 15. februarja in sklepalo o sklicu seje občinske konference SZDL in o sklicu prve občinske kandidacijske konference. Naloge tako seje občinske konference SZDL kot prve občinske kandidacijske kon- ference so podrobneje določene v volilnem pravilniku. Poleg tega bodo na seji predsedstva obravnavali in ocenili temeljne kandidacijske konference, ki so v skladu z rokovnikom in pravilnikom bile opravljene do danes. p GOSPODARSKO SODELOVANJE OBČIN ORMOŽ IN VRNJAČKA BANJA Nova kvaliteta medrepubliškega sodelovanja Med občinama so že vrsto let sicer prisotni stiki na kulturnem, športnem in političnem po- dročju, manjkalo je le gospodarsko sodelova- nje. Na vsakokratnih srečanjih je bilo vedno prisotno, vendar vse dosedaj ni bilo konkretnih rezultatov. Sklenjen samoupravni sporazum o gospodarskem sodelovanju v letu 1981 na ravni občin Vrnjačka Banja, Ormož in Velenje daje slutiti, da bo v kratkem prišlo do konkretnih oblik sodelovanja. Kot je povedal Milan Rito- nja, direktor DO „Jože Kerenčič", kije vodil delegacijo občine Ormož, ki je bila pred krat- kim na obisku v občini Vrnjačka Banja, so Ormožani našli tri področja, na katerih je pričakovati dobre rezultate. Delovna organizacija ,.Jože Kerenčič" je ponudila ureditev optične poslovalnice in sicer ob okulistični ambulanti, poleg tega pa še or- ganizacijo optičnega servisa za izdelavo očal za lore^ciio vida in prodajalno te panoge ter uslu- ge na foto področju. ,,Stil" Krerenčiča je, da na območju SFRJ prek svojih TOZD za uslužbnostno dejavnost optike organizira okuli- stično ambulanto, delo v ambulanti, optične servi.se in prodajalne. Občina Vrnjačka Banja je že ponudila prostor, ki bi se z adaptacijo dal primerno urediti. Območje, ki bi ga pokrival ta servis je zelo veliko, sama občina Vrnjačka Ba- nja ima 24 tisoč prebivalcev, potencialni pora- bniki pa so tudi v sosednjih občinah, kot Trste- nik, Kruševac in Kraljevo. Pri tem je prisoten še drug moment: Vrnjačka Banja je izrazito turistično mesto, letno ima en milijon devet sto tisoč nočitev, gostje bivajo v tem poprečno 7 dni. Kot poudarja Milan Rito- nja, so to kazalci, ki so še toliko bolj v prid odločitvi za ureditev že omenjene poslovalnice. V delegaciji občine Ormož sta bila tudi pred- stavnika DO Slovin in TOZD Gosada iz Sredi- šča ob Dravi. Pred^*,' • ^)ovina je ponudi^ naprodaj prvovrstna vina, ki bi jih naj v svojo ponudbo prejela tamkajšnja gostinska in trgov- ska podjetja. V začetku je kazalo, da do realizacije zaradi visokih cen naših vin ne bo prišlo, vendar je tudi tu, kot že tolikokrat do- slej, zmagalo bratsko sodelovanje. Predstavnik GOSAD-a je ponudil domači- nom možnost za organizacijo odkupne postaje, ki bi zbirala gozdne sadeže, kot so gobe, sipek in razne zelišča. Po dogovoru naj bi v kratkem GOSAD poslal v Vrnjačko Banjo inštruktorja, ki bi uredil vse potrebno za organizacijo odkup- ne postaje. Ormoška delegacija je bila po besedah Milana Ritonje zelo zadovoljna z razgovorom s predstavniki občine Vranjačka Banja. Te je vo- dil predsednik tamkajšnjega izvršnega sveta, so- delovali pa so tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij. MG. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO -11. februar 1982 - TEDNIK ORMOŽ VELIKO NAREDILI, VENDAR NISMO ZADOVOLJNI v tovarni Jože Kerenčič v Ormožu je zaposlenih večina žensi(, ženska pa je tudi predsednica konference osnovnih organizacij sindikata, to je Ivanka Puklavec. Zgovorna mlada ženska, ki ji beseda hitro teče in ki naravnost pove, kaj je tisto, kar jo teži kot aktivno sindikalno delavko. Je referent za kadre, s sindikalnim delom pa se je pričela ukvarjati takoj, ko je prišla v službo. V sindikatih dela tako že 12 let, prvi mandat pa je predsednica konference osnovnih organizacij sindikata. O pripravah.na volitve v delovni organizaciji je povedala: ,,Prav te dni zaključujemo s temeljnimi kandidacijskimi konferencami, ki jih or- ganiziramo po osnovnih organizacijah sindikata. Za to smo se odločili, ker smo želeli vključiti večino delavcev. Na kandidacijskih konferencah pa ocenjujemo dosedanje delovanje delegatskega sistema nasploh, tako v delovni organizaciji, kot tudi v občini. Podobno kot drugje tudi pri nas ugotavljamo več slabosti delegat- skega sistema. Kot prvo bi morala povedati, da smo ob drugih delegatskih volitvah bili premalo pozorni pri izbiri kadra za vodje posameznih delegacij. Osnovna ugotovitev je, da posamezne delegacije v okviru tovarne niso dobro delale. Pri tem pa ni mogoče trditi, da v tem obdobju nismo dosegli vsebinskega napredka v delovanju delegatskega sistema. Največja hiba pri nas je, da ni povratnih informacij. Imamo pa tudi nekaj ,,tehničnih pripomb", ki po našem ovirajo kvalitetnejše delovanje delegatskega sistema. Za to krivirho obsežna in včasih nerazumljiva gradiva, ki bi se jih dalo spraviti v razumnejšo obliko. Same delegacije pa so premalo iskale pomoči pri strokovnih službah, pa tudi strokovne službe niso iskale povezave z delegacijami. V pripravah na letošnje volitve, to je v fazi evidentiranja, smo bili zelo pozorni pri predlogih za možne kandidate tako za vodstva delegacij, kot tudi za samo sestavo delegacij. Evidentirali smo samo delavce, ki so pripravljeni delati. Za SlS-e smo evidentirali 174 možnih kandidatov, za zbor združenega dela pa 24 možnih kandidatov, od skupnega števila evidentiranih je kar 99 žensk. ^q Ograd v Mercatorju Prek 220 zaposlenih v IGP Ograd, sedaj že Mercator—Ograd- industrijsko gradbeno podjetje Ormož, je poslovno leto 1981 kljub požaru, dobro zaključilo. Izgube ni, kljub temu, da je skoraj polovica delavcev bila brez prave možnosti zaposlitve. Zato je bila potrebna prerazporeditev delavcev v ostale enote delovne organizacije. Tudi osebni dohodki so bili v tem obdobju skladni s sprejetimi usmeritvami, gibali so se v povprečju panoge ormoške in ptujske občine. V celoti so v delovni organizaciji spoštovali tudi delitvena razmerja; ocenjujejo, da so ti dosežki rezultat enotnega delovanja samoupravnih organizacij in družbeno-političnih organizacij znotraj DO. Za poslovanje v tem obdobju je značilno pridobljeno dovoljenje za pričetek poskusne proizvodnje v opekarni. Kot je povedal direktor Milan Lukaček, so opravili tehnični pregled 2. februarja. S tem tudi ugo- tavljajo, da so dela skoraj v celoti zaključena. Uspešnost letnega po- slovanja pa bo odvisna od tega, kako bodo obvladovali proizvodnjo. Predvidevajo, da bo operkarna dala okrog 35 milijonov enot letno — podatek velja za polno proizvodno zmogljivost. Za letos pa ocenjujejo, da bo opekarniška proizvodnja dosegla 20 milijonov enot. Najpomembnejša odločitev, ki so jo potrdili te dni, pa je vključitev v SOZD Mercator. Integracijski postopek je v celoti zaključen, saj so se za združitev izrekli že v celotnem Mercatorju, kot tudi v Ogradu. V tej združjitvi vidijo delavci Ograda lažjo pot do tržišča, boljšo poslovno organiziranost, delitev dela, večjo socialno varnost zaposlenih; predvsem pa uresničujejo družbene cilje v zvezi s povezovanjem. Povedati pa je potrebno še, da so s tem ko so se odločili za združitev, naredili kvalitetni korak pri povezovanju proizvodnje s trgovino. Mercator pa v prvih treh letih po združitvi ne prevzema odgovornosti za rezultate poslovanja v opekarni. V plan za letos so zapisali krepitev elektro delavnice, ki bo pr- venstveno delala za vzdrževanje opekarne, sekundarno pa za tržišče. Celotni prihodek bo letos dosegel 200 milijonov dinarjev. MG Predaja gradu Bori Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na zadnji seji obravnaval problematiko v zvezi s prenovo gradu na Borlu in v zvezi z novim last- nikom gradu. Dosedanji imetnik pravice uporabe gradu Bori, delovna organizacija Haloški biser, se je odpovedal tej pravici in objekt tudi dejansko zapustil. Grad Bori je spomenik ljudske revolucije največjega pomena. Grad je bil v slabem stanju že v času, ko je v njem opravljala gostinsko dejavnost DO Haloški biser. Sedaj pa je začel propadati še hitreje. Formalni lastnik gradu je sedaj občina Ptuj, ki mora v smislu zakona jp naravni in kulturni dediščini predati objekt v varstvo in upravljanje ustrezni strokovni organizaciji. Zato so bili člani izvršnega sveta mnenja, da se grad preda v začasno varstvo Zavodu za spomeniško varstvo Maribor. Kulturna skupnost Ptuj in Kulturna skupnost Slovenije sta v tem srednjeročnem obdobju že namenili precejšna sredstva za gradbeno sanacijo gradu, ki jo vodi Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Izvršni svet je potrdil predloge zavoda, da se pripravi samoupravni sporazum o prenovi gradu Bori in o predaji gradu v začasno varstvo Zavodu za spomeniško varstvo -Maribor, z namenom, da se trajno ohrani in predstavlja grad kot spomenik ljudske revolucije. Samoupravni sporazum naj poleg zavoda podpišejo še Skupščina občine Ptuj in Kulturna skupnost Ptuj. Grad bo v varstvu zavoda za spomeniško varstvo tako dolgo, dokler občina Ptuj ne bo našla primernega imetnika pravice uporabe, ki bo pripravljen prevzeti celotni kompleks gradu. Do takrat bo imel del ob- jektov v uporabi Haloški biser. L SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN AGR02IVILSTV0 Na jutrišnji seji sveta skupnosti podravskih občin, delegati se bodo sestali v Lenartu, bodo največ besed namenili agroživilstvu v Podravju. Najprej bodo delegati občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica govorili o poročilu delovne skupine o usklajenosti sklepov 20. seje sveta o agroživilstvu. Zatem bo beseda o aktivnostih za reševanje aktualne problematike agroživilskega kompleksa in preskrbe v Podravju, sledila pa bo razprava o poročilu o samoupravni organiziranosti za.seb- nega sektorja kmetijstva v regiji. Delegati bodo precej pozornosti namenili tudi namenskemu združevanju sredstev za pospeševanje pridelave hrane. Sredstva bi naj zbirali v sklad za intervencije na območju Podravja v okviru samoupravne interesne skupnosti za organizirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva z osnovnimi kmetijskimi in živilskim.i proizvodi. Delegati bodo obravnavali tudi poročilo o izvajanju dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev do leta 1985 na območju omenjenih petih občin. Analizo in oceno je pripravil Ekonomski center Maribor tozd Inštitut za družbeni razvoj, ki ugotavlja, da po prvem letu izvajanja omenjenega dogovora še ni mogoče podati dovolj objektivne ocene o doseženih učinkih. N. Dobljekar Z ALOJZEM ČUČKOM O PTJ PROBLEMATIKI POTREBEN JE HITREJŠI, VENDAR SKLADNEJŠI RAZVOJ Za nami je prvo leto izvajanja srednjeročnega razvojnega progra- ma za obdobje 1981—85, v kate- rem so si tudi delavci TOZD za PTT promet v Ptuju zastavili številne naloge in se tako odločneje spopadli z gospodarsko manjraz- vitostjo, ki v veliki meri vpliva tudi na razvoj PTT omrežja pri nas. O tem, kako so bili uspešni pri realizaciji nalog v letu ki je za na- mi, smo se pogovarjali z Alojzem Cuckom, direktorjem TOZD za PTT promet v Ptuju, ki je uvodo- ma dejal: ,,Tudi v preteklem poslovnem le- tu je bilo na območju naše temelj- ne organizacije močno prisotno spremljajoče stanje gospodarske manjrazvitosti in v tem prav goto- vo tudi PTT prometa. Res je, da smo se s to problematiko odločne- je spopadli, predvsem pa to velja za področje telefonskega prometa in delno same pošte. Politika ekonomske stabilizacije pa je bila prav gotovo prisotna v okvirih realnih razvojnih možnosti na eni strani in potrebami združe- nega dela ter ostalih občanov na drugi strani. Razen materialnih okvirov in možnosti ekonomskega razvoja ptujske in ormoške občine, pa .smo bili v PTT dejavnosti pogojeni tudi na širši regijski in tudi slovenski PTT prostor. Pri vsem tem pa so nas seveda sprem- ljali že daljši čas prisotni problemi neekonomskih cen poštnih storitev in razvojne potrebe ponekod še zmeraj prisotne ročne telefonije. Ob vseh teh problemih pa vendarle ugotavljamo, da smo plan celotnega prihodka dosegli s 137 odstotki, torej smo ga presegli nasproti letu 1980. Letni plan smo presegli za 23 odstotkov. Počas- nejša rast poslovnih stroškov pa nam omogoča izdatnejšo rast dohodka in čistega dohodka ter izdvajanja amortizacijskih sred- .stev, del za poslovni sklad, za sklad skupne porabe in tudi za razvojne potrebe. Vsi ti indeksi so v primerjavi z letnim planom in enakim obdobjem lani doseženi nad rastjo celotnega prihodka. Rast osebnih dohodkov naših PTT delavcev pa bo dosežen s 124 odstotki, to pa pomeni, da smo spoštovali naša resolucijska in stabilicijska usmerjenja." Torej-ste bili uspešni na področju poslovne politike, kako pa je bilo z reševanjem same PTT problema- tike? ,.Zaradi prisotne razvojne zaostalosti, zlasti na področju tele- fonskega prometa smo se usmerili k zduževanju potrebnih sredstev za razvoj v krajevnih skupnostih obeh občin in tudi k posameznim interesnim skupnostim, zlasti velja to za komunalno in stanovanjsko. Na osnovi samoupravnega dogo- varjanja in sporazumevanja nam je tako uspelo združiti 11.750.000 din. Pri tem pa so sodelovale KS Juršinci, Zavrč, Boris Ziherl, Vitomarci, stanovanjska in komu- nalna skupnost in še nekateri. V okvir združevanja dela in finančnih sredstev pa smo skupaj s krajani iz posameznih KS uspeli pridobiti še izdatnejšo pomoč s prostovoljnim delom. Pri tem so se še posebej izkazali pripadniki JLA, krajam in mladinske organizacije, sindikalne organizacije in tudi PTT mladina. Tako so bile zgrajene perspektiv- ne zjnogljivosti telefonskega omrežja pri pošti Zavrč, zgrajena je telefonska linija Juršin- ci—Gomila, vključeni so telefonski naročniki v Peršonovi ulici in Rabelčji vasi, vključena je nova telefonska centrala v Trnovski va- si, itd. Na novo smo lani vključili skupaj 321 telefonov. Na področju urejanja PTT prostorov pa smo s posebnim poudarkom na modernizaciji in razširitvi telefonskih central pripravila nove PTT prostore v Kidričevem, Majšperku, Središču ob Dravi in v Miklavžu pri Ormo- žu." Torej ste vse sprejete naloge za- res uresničili. Kaj vse pa namera- vate realizirati v letošnjem letu?, ,,V letošnjem letu smo se oprede- lili na sledeče temeljne cilje: izbolj- šati in z.adovolievati družbene po- trebe po PTT storitvah s poveča- njem in razširitvjjo obstoječih PTT zmogljivosti. To bomo lahko storili samo, če bomo uspešno nadaljevali in dokončali vse PTT objekte v Alojz Čuček, direktor TOZD za Ptt promet v Ptuju izgradnji. Uvesti želimo mehaniza- cijo in modernizacijo procesa v celotnem PTT prometu, s poudar- kom na popolni avtomatizaciji tele- fonskega prometa. Zmanjšati mo- ramo čas trajanja napak in prekini- tev. Povečati in zaostriti pa mo- ramo kontrolo kvalitete dela naših delavcev. Zagotoviti moramo potrebne kadre tako po številu, kot po strukturi. Prav tako pa bomo nadaljevali z varčevalnimi ukrepi, pa tudi s prizadevanji v okviru samoupravne interesne skupnosti za PTT promet za združitev dela in sredstev uporabnikov. S tem bomo zagotovili materialno in socialno varnost vseh naših PTT delavcev. Menim, da nam bodo vse te usmeritve omogočile naslednje ras- ti. V poštnem prometu želimo 7 odstotno rast, v telegrafskem ni- mamo potreb in bomo ostali ver- jetno na istem. V telefonskem pro- metu pa želimo doseči rast celo do 14 odstotkov. Na 2.212 prebivalcev predvidevamo po eno PTT enoto, torej pošto. Na 1.506 prebivalcev pa po eno sprejemno delovno me- sto. Ob koncu letošnjega leta naj bi dosegli tudi 4,5 telefonskih naroč- nikov na 100 prebivalcev in poveča- li število javnih govorilnic za 9. Na področju izboljšanja kvali- tete dostavne službe pa želimo ob sodelovanju s KS Leskovec in Pod- lehnik na novo organizirati dva dostavna okraja. To pa pomeni uvedbo večkratne tedenske dostave v predelih Haloz." Katere od naštetih nalog pa so za vas najpomembnejše? ,,Med najvažnejša vlaganja v razvoj PTT zmogljivosti v letoš- njem letu pa spada prav gotovo iz- gradnja medkrajevnega koaksial- nega kabelskega sistema Mari- bor—.Murska Sobota na odseku Ormož—Ljutomer. Ob teh delih načrtujemo tudi perspektivne rešit- ve vseh lokalnih ptt potreb na tem območju. V Kidričevem bomo za krajevni prazjiik aprila preselili pošto v novo zgrajene prostore, 400 števil- čna avtomatska telefonska centrala a bo dana v oromet junija. Prav tako načrtujemo in imamo že skle- njene pogodbe za dobavo nove 200 številčne avtomatske telefonske centrale pri pošti Majšperk in pri novo organizirani pošti Dornava. Do 1. maja pa predvidevamo s kra- jani KS Vitomarci vključiti tele- fonske naročnike Vitomarc na kra- jevno avtomatsko telefonsko cen- tralo v Trnovski vasi. Intenzivno se dogovarjamo tudi s predstavniki KS Kog za potegnitev potrebnih ka- blov in vključitev tega predela na krajevno ATC v Miklavžu pri Or- možu. Pripravljamo vključitev krajevne ATC v Tomažu pri Ormo- žu, kjer imamo težave zaradi uvoza visoko frekvenčnega prenosnega sistema. Za razširitev krajevnih te- lefonskih omrežij in skupna sovla- ganja pa se dogovarjamo s KS Sre- dišče, Dornava, Rogoznica. Pod- gorci za Bresnico, s KS Hajdina za Zgornjo Hajdino in Gerečjo vas, s KS Majšperk in Dolena za vasi ob Dravinji, s KS Videm za Tržeč in Jurovce, ter s KS Olga Meglic in Franc Osojnik v Ptuju. Nakazanih potreb je res veliko, vse skupaj pa je odvisno tudi od uspešnosti dogo- varjanja o sovlaganjih za pospešen razvoj PTT zmogljivosti. Vedeti je treba, da smo enoten PTT sistem, regijski, slovenski, če hočete. Na tem območju je za to potrebno več- je sodelovanje in predvsem enako- merni razvoj Ptt omrežja, ne pa kot je bilo to nasprotno v preteklosti." M. Ozmec Ena od pomembnih letošnjih pridobitev bo prav gotovo otvoritev pošte v Kidričevem, ki so jo zgradili že lani. Markovčani se že pripravljajo na letošnje kurentovanje Markovci kot najmočnejše zaledje pustnih običajev v naši občini in ki pripeljejo na vsa- koletno ptujsko kurentovanje največ svojih skupin, sc že mrzlično pripravljajo na to veliko prireditev. Kot uvod v leto.šnje predpustne priredilveje bilo v soboto 9. januarja »Srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci«. Markovčani kot veliki ljubitelji ljudske kulture, so napolnili zadružno dvorano do zadnjega kotička in s tem tudi dokazali, da si tovrstnih prireditev tudi v bo- doče želijo. V soboto dne 16. januarja je Folklorno društvo Ptuj priredilo Republiško tovrstno srečanje, na katero so se Markovčani prav tako množično odzvali, saj so sodelovale pevke iz Stojnc. pevke iz Zabovec. kosci iz Markovec in plesna folklorna skupina. Da bi obudili že skoraj pozabljene bogate kmečke gostije. k\ so se odvijale po vaseh ptujskega polja pretežno v predpustnem času in ki so velikokrat trajale po ves teden skupaj, .so v soboto dne 6. februarja v Ptuju že tretje leto zelo uspešno uprizorili pravo kmečko gostijo, ki SOJO popestrili še markov.ski kopjaši. Na letošnje kurentovanje bodo Markovčani pripeljali kar devet skupin — korante. orače, pokače. ruso. medveda, pustne vile. piceke. kopanjaricc in seveda tudi popularne kopja.še. Ob pripravah na letošnje kurentovanje. pa se Markovčani pripravljajo tudi za snemanje oddaje »NAŠ KRAJ«, v kateri bodo poleg drugega predstavili tudi nekaj ljudskih običa- jev in njihove bogate kulturne dediščine. Poleg zelo uspelega gostovanja plesne folklorne skupine na lanski Smotri folklore v Zagrebu, so na letošnjo veliko mednarodno prireditev v Zagrebu pohabljeni markovski kopjaši. Za svoje bogato kulturno poslanstvo, ki ga zelo uspešno opravljajo že vsa leta po vojni, so v letu 1979 prejeli najvišje kulturno priznanje »OLJENKO«. ki JO za izredne zasluge pode- ljuje Kullurnaskupnostobčine Ptuj. vletu 1980 pa še plaketo bratstva in prijateljstva za sode- lo\anje na mnogih srečanjih bratskih podrav- skih občin SR Slovenije in Hrvaške. Z mnogimi prireditvami, gostovanji in folklornimi nastopi, pa so že Markovčani močno zakoračili v pet- desetletnico njihovega bogatega organizira- nega delovanja. FK Kopjaši na kurentovanju v Ptuju leta 1978 Kopanjarice iz Markovec na kurentovanju v Ptuju leta 1979 TEDNIK 11. februar 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PRED VOLITVAMI Komunisti ptujske občinske organizacije so sc dokaj dobro vključili v priprave na volitve, ocenjuje predsednik OK ZKS Jože Botolin. Zc junija lani so na seji občinske konference razpravljali o kadrovski problematiki in o kadrovanju v občini. Seveda je levji delež pri- prav na volitve padel na ramena sindikata v združenem delu in socialistične zveze v krajev- nih skupnostih, vendar so se komunisti v vseh okoljih vključevali v evidentiranje možnih kan- didatov. Aktivnosti so pospešili v novembru, ko so pričeli z evidentiranjem delegatov za skupšči- ne družbenopolitične skupnosti in samoupra- vnih interesnih skupnosti ter kasneje, ko so iskali med evidentiranimi možnimi kandidati najbolj primerne samoupravijake za prevzem najodgovornejših funkcij v občini. ,,0 kadrovski politiki je bila ponovna razpra- va na seji občinske konference v januarju. Takrat smo kritično ocenili vse naše aktivnosti in ob splošni ugotovitvi, da je evidentiranje potekalo zadovoljivo menili, da ie bilo tudi nekaj pomanjkljivosti, napak. Te so se negati- vno odražale v postopku evidentiranja in metale slabo luč na opravljeno delo. Morda tudi za napačno razumevanje demokratičnosti postop- ka. Določene posledice pa so izhajale tudi iz nezadostnega informiranja o poteku evidentira- nja, kritika pa je bila izrečena dokaj poznemu evidentiranju kandidatov za predsednika družbenopolitične skupnosti in skupščin samo- upravnih interesnih skupnosti. Tako je bila morda malce onemogočena širša in kvalitetna razprava." je povedal Jože Botolin. Torej so komunisti prispevali svoj delež v pripravah na volitve, vendar je bilo izrečenih v tem času tudi precej kritičnih misli — ne samo o evidentiranju, temveč tudi o raznih težavah, ki spremljajo življenje in delo. ,,Menim, da smo se komunisti v svojih oko- ljih pravilno vključevali v postopek evidentira- nja in priprav na volitve. Ne moremo pa mimo tega, da se zadnje čase vse bolj pojavlja v naših forumih neke vrste komentatorstvo. Gre za pojav, ko poskuša nek forum komentirati in nakazovati probleme brez nekih konkretnih usmeritev in predlogov za izboljšanje le-teh. Kot da so izven problema ali celo nad njim. Tudi na naši konferenci je bilo izrečene nekaj kritike o delu raznih organov zveze komunistov, zveze sindikatov in socialistične zveze. Vendar menim, da ta pot ne vodi nikamor. Mi se mora- mo vključevati kot komunisti v svojih okoljih — ali v sindikatu v delovnih organizacijah ali v krajevnih skupnostih v okviru socialistične zveze in tam tvorno prispevati k boljšim odno- som in k boljšemu delu. Komentar je lahko sam po sebi koristen, vendar le, če prinaša določene zaključke in pokaže konkretne napake. Dobivali smo precej pripomb okrog evidenti- ranja. Vendar so bile to le splošne pripombe — na primer, da smo evidentirali premalo iz gospodarstva, premalo žensk, premalo borcev itd. Te pripombe dostikrat niso bile dovolj argumentirane in jih je bilo mogoče zavrniti." N. Dobljekar S SEJE PREDSEDSTVA OK ZSMS PTUf So seminarji res najboljša oblika izobraževanja V začetku februarja so se na seji ponovno sestali člani predsedstva OK ZSMS Ptuj. Ob pestrem dnevnem redu, se je razvila tudi dokaj dobra razprava. Vsekakor se je splačalo najbolj prisluhniti temi, ali so seminarji resnično naj- boljša oblika izobraževanja. V zadnjih dveh mesecih so bili kar trije semi- narji' in sicer: seminar za mlade iz krajevnih skupnosti, za mlade iz kmetijstva seminar pa je organiziral tudi center za obveščanje in pro- pagando za mlade novinarje. Janez Žampa je dejal, da so se na seminarjih obravnavale dokaj dobre teme. Vendar pa po- zabljamo, da se seminarja udeležuje le 60 % vseh OO ZSMS, kar pa ne sme biti za nas zado- voljstvo. Res je, da usposabljamo vodilne orga- ne predvsem predsednike in sekretarje. Zal pa se le ti ne zavedajo v polni meri svojih dolžnosti in tako se zgodi, da posamezne OO ostanejo za nekaj časa brez povezave s konferenco mladih iz KS in OK ZSMS Ptuj. Podobno je o semi- narjih dejal tudi Marjan Horvat. Povedal je še, da bi morali poskrbeti, da seminarji ne bi bili suhoparni. Ne smemo se držati šolskih navodil, da nam nekdo neko snov diktira množica ljudi pa je faktor, ki podano snov sprejema. Odvisno je tudi od predavatelja, kako si zna množico pritegniti. Najboljši so seminarji, kjer se po uvodnem predavanju postavljajo vprašanja. In kaj meni o seminarjih Jana Hvaleč. COP je imel v sklopu svojega izobraževanja kar osem seminarjev. Mladi so bili dokaj zanimivi. Predavatelji so znali na svojstven način zelo do- 'bro pritegniti mlade. Seminarji so lahko, ali pa tudi ne, dobra oblika izobraževanja. Kako izobraževati mlade, da jih pritegnemo, da jih bo zanimalo, in "da resnično odnesejo s seminarja neko znanje? O tem velja še razmisliti. Velja se potruditi in najti novo obliko izobraževanja, ki bo mlade in ne samo mlade tudi ostale udeležence raznih semi- narjev, pritegnila. Zastavili smo si tudi okviren program aktivno.sti pred 11. kongresom ZSMS, ki bo oktobra v Novem mestu. Predlagali smo tudi kandidate, ki bi se naj udeležili kongresa in si- cer: Igor Galič, Janez Zampa, Diana Bohak, Darinka Kelenc, Franc Smigop in Marjan Hor- vat. Čaka nas še veliko nalog, v katere bo potreb- no vložiti veliko truda in dobre volje. JH. uid^m Perutnine Ptuj so se odločili „za kolektivno vodsfiie svoje delovne organiiaoije Pobuda tovariša Tita o kolek- tivnem vodenju in odgovornosti ni novost. Postala je politična usmeritev in akcija naše družbe. Tudi politične organizacije v naši občini .so dale priporočila, naj bi vse večje delovne organizacije prešle na kolektivno vodenje in odgovornost. Za novo kvaliteto vodenja .svoje delovne organizacije pa so se do- slej odločili v naši občini le delavci Perutnine. O tem so se odločali sicer na referendumu 5. februarja, vendar so priprave slekle že mnogo prej. Prehod na novi način vodenja je pomemben in odgo- voren korak v razvoju delovne organizacije. Več kot pol leta je minilo od takrat, ko so vzniknila prva razmišljanja o kolektivnem vodenju. Najprej je bilo treba slišati mnenje delavcev in jim pojasniti, da kolektivna odgovornost ne zmanjšuje posamične osebne od- govornosti predsednika in članov kolektivnega poslovodnega orga- na ter, da za novi način vodenja ni nujno povečati števila vodilnih delavcev, ker je_ možna notranja reorganizacija. Šele ko so delavci spoznali novo kvaliteto vodenja in jo tudi sprejeli, so strokovne službe začele s pripravo dopolni- tev in sprememb samoupravnih aktov v tistih točkah, kjer .so doslej obravnavale individualni poslo- vodni organ (direktorja), odslej pa Sortiranje jajc v farmi Sela kolektivni poslovodni organ. Osnutka sprememb in dopol- nitev samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organi- zacij združenega dela v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije so v decembru dali v javno obravnavo kot prilogo gla- sila Ptujski perutninar. Na ta na- čin je bil z novostmi seznanjen resnično sleherni delavec in ko- operant Perutnine Ptuj. Stekle so razprave po sindikal- nih skupinah, političnih organi- zacijah in na sejah organov upravljanja. Zbirali so pripombe, te usklajevali in končno ,so na zborih delovnih ljudi poslednjič razpravljali o predlogih. Na zbo- rih so sprejeli dokončni predlog sprememb in dopolnitev obeh samoupravnih aktov. O obeh predlogih so se delavci in kooperanti Perutnine odločali v petek 5. 2. 1982 na referendumu. Od 1628 delavcev in kooperantov seje glasovanja udeležilo 1450 ali 89 %. ZA sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov seje izreklo 1314 delavcev in ko- operantov ali 80,7 %. Ta odstotek pa bi bil še višji, če ne bi bilo odsotnih 11 % delavcev, ki pa so bili v glavnem opravičeno od.so- tni, (dopusti, bolezen). Visok pozitiven odstotek ZA je vsekakor odraz vi.soke samo- upravne in politične zavesti de- lavcev in kooperantov Perutnine, dobrih samoupravnih odnosov, aktivnega političnega dela in ustreznega informiranja. Perutnina je v naši občini prva, sledile pa ji bodo mnoge druge organizacije združenega dela. Besedilo in posnetek: L. C. Koristna predavanja Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Ptuj je na seji v preteklem tednu že razpravljal o letošnjem praznovanju dneva žensk — 8, marcu. Ob tem je predlagal, da bi se naj ženske seznanile s problematiko srednjega usmerjenega izobraževanja. V nadaljevanju praznovanja pa bi si ogledale center srednjega usmerjenega izobraževanja, center pa bi pripravil slavnostno akademijo. Velja pa, da morajo biti vsa praznovanja delovna in ustvarjalna. Praznik ž^nsk je priložnost, da se družba širSe seznani z žensko problematiko, ki pa ni samo ženska, temveč družbena. Tudi 3. kon- ferenca slovenskih sindikatov, ki je bila 5. in 6. februarja, je načeia vrsto podobnih problemov. Določene obveze smo kot družba sprejeli tudi na problemski konferenci socialistične zveze ,,delavka v združenem delu", ki je bila pred leti in ki so glede na specir. ost še vedno zelo aktualni. Predlog ie, da bi te sklene le potegnili na svetlo in ugotovili, kje smo uspeli in kje nas še čaka delo. Svet je sprejel tudi predlog predavanj po krajevnih skupnostih, ki bi se nanašala na zdravstveno vzgojo, čistočo in podobno. O temah pa se naj odločijo v krajevnih skupnostih. Seznanil pa se je tudi s pripravami na volitve, s poudarkom na evidentiranje, ki je zajelo tudi precej žensk. Sedaj pa si je potrebno prizadevati, da se ta odstotek žensk tudi obdrži. MG dRM02 Ormoški sindikati vletu 1982 v ponedeljek, se je sestalo predsedstvo občinskega sveta ZSS Ormož in razpravljalo o poglavitnih sindikalnih aktivnostih v letu 1982. Te so usklajene s sklepi in stališči 9. kongresa ZSS, 8. kongresa ZSJ. III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, I., II. in III. konference slovenskih sindikatov, prav tako pa tudi s programom dela republiškega sveta Zveze sindikatov in programom dela zveze sindikatov Jugoslavije ter s cilji srednjeročnega plana in resolucije o politiki izvajanja plana občine Ormož v letu 1982. Aktivnosti sindikatov v letu 1982 so razdeljene na 9 poglavij. Nanašajo se na nadaljnje utrjevanje samoupravnih odnosov, zlasti še na samoupravno združevanje dela in sredstev OZD ter na dograjevanje samoupravne organiziranosti združenega dela. Pri nadaljnjem zagotavljanju pogojev dinamičnega in sWadnega družbeno-ekonomskega razvoja bo ormoški sindikat stremel za sestavo kakovostnih planov, njihovo pravočasno sprejemanje ter za uresničevanje planov razvoja vseh subjektov družbenega razvoja. Poseben poudarek bo dan razvoju planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela. Združeno delo pa mora nasploh posebno pozornost posvetiti družbeno-politični akciji za povečanje izvoza. V politiki razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo si bodo sindikati prizadevali za dosledno uresničevanje sprejetega družbenega dogovora. Sprotno in stalno spremljanje poslovanja in rezultatov gospodarjenja, ki je prav tako pomembna naloga sindikata, je med delavci dosegla svoj namen in ima po ugotovitvah ormoških sindikatov iz leta v leto večji in kakovostnejši odziv. Posebno obvezo imajo sindikati tudi pri pridobivanju in raz- porejenju ter delitvi sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela. Prav na teh vprašanjih se morajo sindikati maksimalno angažirati, saj še ni kvalitetnih rezultatov pri nagrajevanju po delu in rezultatih dela, ki lahko s svojo stimulativno obliko bistveno prispevajo pri uresničevanju načrtov gospodarske stabilizacije. Poseben sklop aktivnosti se nanaša na nadaljnje utrjevanje materialnega in socialnega razvoja ter uresničevanje usmeritev 3. kon- ference slovenskih sindikatov. Pri tem se je treba zavedati, da je mogoče porabiti le toliko kolikor je ustvarjenega. Osnovne organizacije sindikata so dolžne preprečevati zviševanje cen, s katerimi bi pokrivali nizko produktivnost dela in visoke stroške poslovanja, zgrešene investicije, slabo organizacijo sela, neučinkovito izrabo sredstev in delovnega časa, premajhno prilagojenost proizvodnje zahtevam trga in še druge elemente nesmotrnega poslovanja. Ormoški sindikati so določene naloge prevzeli tudi na področju množičnega inventivnega dela. Zavedajo se, da si v tako zaostrenih pogojih gospodarjenja ne morejo privoščiti tuje tehnologije, ki je pogosto zastarela. Iz tega izhaja, da je potrebno vpeti vse sile za lasten razvoj. Podlaga za nadaljnjo aktivnost na tem področju bo iz- vedena anketa o stanju v občini, ki jo bo izvedel odbor za množično inventivno dejavnost pri občinskem svetu. Nadaljnje aktivnosti ormoških sindikatov so usmerjene v uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, izobraževanja, kulture in obveščanja, odddiha in športne rekreacije ter družbeno-poHtično izobraževanje. Na seji je predsedstvo sprejelo tudi operativni načrt dela občinskega sveta in njegovih organov v letu 1982 ter sklenilo, da bo volilna skupščina sindikata .v mesecu aprilu. Predsedstvo je tudi predlagalo, da svet, občinska odbora in komisije oblikujejo lastne programe dela najpozneje do konca marca. MG i Vojaki ptujske vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža, so v okviru akcije Odbora za kulturne dejavnosti V. P. 5(X)8-9 ,,Spoznavajmo mesto Ptuj", v soboto, 6. februarja 1982, obiskali Tovarno glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem. To ni bil pr/i obisk te vrste, saj vojaki te enote, redno obiskujejo razstave v pavilijonu Dušana Kvedra, etnografsko- kulturne prireditve, obiskali so muzej na ptujskem gradu, delovno organizacijo Agis ... Predstavniki koordinacijskega sveta ZSMS TGA ..Boris Kidrič" Kidričevo, so vojake seznanili z organiziranostjo te delovne organizacije, ki proizvaja glinico in aluminij že od leta 1954, delovnimi načrti, proizvodnjo, težavami in uspehi. Predstavljeno je bilo delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij sindikata ZKS, ZSMS v osnovnih delovnih kolektivih in na ravni delovuie organizacije. KS ZSMS TGA združuje 550 mladih v osmih osnovnih organizacijah ZSMS: Glinica, Proizvodnja aluminija. Predelava, Vzdrževanje, Kontrola kvalitete. Promet, Delovna skupnost skupnih službe in Livarne lahkih barvnih kovin, ki je v Trbovljah. Povedali so, da se ukvarjajo z vsemi problemi, s katerimi se srečujejo mladi v združenem delu. Tare jih najbolj problem investicije za gradnjo nove elektrolize. Sodelujejo z različnimi organizacijami, delujejo na več interesnih področjih, ki zanimajo mlade. Pred časom je stekel dogovor o sodelovanju s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, s tem srečanjem pa se mora Se razširiti na druga področja. Dogovorjeno je bilo, da se bomo vojaki in mladi iz TGA srečevali v prihodnje na Športnem in kulturnem zabavnem področju ter področju prostovoljnega dela. Zatem so si vojaki ptujske vojašnice z zanimanjem, pod strokovnim vodstvom, ogledali tehnološke postopke proizvodnje glinice in aluminija največje OZD v ptujski občini, ki zaposluje nad 2300 ljudi. Drago Papler Kako izboljšati slabe napetostne razmere? TOZD Elektro Ptuj oskrbuje z električno energijo 23894 uporabnikov. Vendar napetostne razmere niso takšne kot bi morale biti. Ugotovljeno je, da je napetost le pri 40 % uporabnikov v mejah, ki jih določa pravilnik o tehničnih pogojih za dobavo električne energije. Meritve, ki jih opravljajo za potrebe planiranja, obnove in novogradenj, elektrodistribucljskih objektov, so pokazale, da niso redki primeri, da je fazna napetost ob konicah pri uporabnikih nizke napetosti le 110 voltov namesto predpisa- nih 220 voltov. Pogosti pa so primeri, da je napetost blizu 160 V in takšne razmere so po več ur na dan. Takšne napetostne , razmere pa onemogočajo uporabo . večine električnih porabnikov (elektromotorji, razsvetljava, TV in radijski sprejemniki itd.). Najbolj so prizadeta nerazvita območja, zlasti v Halozah in ■Slovenskih goricah, kjer je naseljenost bolj red- ka in so dolžine nizkonapetostnih vodov prevelike za normalno oskrbo z električno energijo. Stanje je posledica kroničnega pomanjka- nja investicijskih sredstev za vlaganja v izgrad- njo elektrodistribucljskih objektov. To i? bilo najbolj izrazito v času kupoprodajnih odnosov v slovenskem elektrogospodarstvu, kar je povzročalo neenakomeren razvoj in še večje zaostajanje nerazvitih območij. Tako imamo zraven slabih napetostnih razmer nekatere zaselke in skupine hiš še brez elektrike. T' krajani pa brez širše podpore v svojih hišah ' ■^^'r-^ „„ v,r,(jp imeli elektrike. Sedanji obse. vlaganj je namreč takšen, da komaj sledi pora- stu porabe električne energije. Podobne napetostne razmere so tudi na območjih ostalih TOZD preskrbovalnega območja Elektro Maribor, kakor tudi na ostalih območjih Slovenije, ki sodijo med manjrazvita. O teh težavah je bila beseda na seji.zbora občin republiške skupščine. Takrat je bilo dogovorjeno, da mora SIS elektrogospodarstva Slovenije pristopiti k reševanju teh problemov. Izdelana je bila analiza napetostnih razmer v Sloveniji in na tej osnovi dobljen obseg potre- bnih sredstev za izboljšanje slabih razmer. Ob'pripravi srednjeročnih planov posamez- nih SIS elektrogospodarstva preskrbovalnih območij je bilo dogovorjeno s kakšnimi sredstvi za vlaganja se v posameznih letih lahko računa. Za TOZD Elektro Ptuj bi naj znašala 11 milijonov dinarjev letno. Seveda so to upoštevali pri pripravi in sprejemanju planskih dokumentov ter tudi pri sklenitvah samouprav- nih sporazumov o temeljih planov za sred- njeročno obddbje 1981-1985 s posameznimi krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti pa so pristopile k zagotavljanju svojega dela sredstev za sofinanciranje izgradnje elek- trodistribucijskih objektov. Ti objekti so nam reč sestavni del programa, za katerega z. gotavljajo sredstva iz krajevneg .samoprispevka. Sedaj pa nastane problem. Kljub dogovoru SIS elektrogospodarstva Slovenije omenjenih •dodatnih sredstev za izboljšanje slabih napeto- stnih razmer že v letu 1981 ni zagotovila, pravtako pa ta sredstva niso predvidena v začasnem planu graditve elektroenergetskih objektov za letos. V TOZD Elektro Ptuj so mnenja, da je ta sredstva potrebno zagotoviti vsaj v letu 1982. Menijo, da to ni nemogoče, saj je ta delež sred- stev (145 milijonov za celotno republiko) zelo majhen v primerjavi s predvidenimi skupnimi sredstvi za naložbe v elektroenergetske objekte. Pri tem je potrebno upoštevati, da iz krajevnih skupnosti, katerih objekti zaradi izpada omenjenih sredstev niso zajeti v letnih planih izgradnje, vprašujejo, zakaj Elektro Ptuj ne gradi elektrodistribucljskih naprav v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom, čeprav .so krajani svoj delež zagotovili. Ta vprašanja so gotovo popolnoma opravičena. Seveda brez zagotovitve skupnih sredstev vseh nalog ne bo mqgoče uresničiti, na tem območju bo zgrajenih manj transformatorskih postaj, manj bo izboljšanja napetostnih razmer. Zato je delegacija TOZD Elektro Ptuj dala pobudo na zborih občinske skupščine, da je v zborih republiške skupščine potrebno postaviti vprašanje zagotavljanja sredstev za izboljšanje slabih napetostnih razmer pri uporabnikih elek- trične energije na nizki napetosti. iproblem je na videz majhen, vendar za ob- čane,« ki živijo na manjrazvitih območjih, zelo pereč. Gotovo pa je, da bo na rešitev potrebno nekaj časa počakati. 1. kotar 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI! 11. februar 1982 - TEDNIK OBČNI ZBOR KO ZZB NOV DORNAVA Vse manj nas Je Pred kratkim so se zbrali na svojem rednem občnem zboru člani Zve- ze borcev krajevne skupnosti Dornava. Pregledali so opravljeno delo in ugotovili, da so bili aktivni na vseh področjih dela in življenja v KS. Skoraj ni člana, ki ne bi sodeloval v taki ali drugačni obliki krajevne sapipuprave, delegaciji ali v družbenopolitičnih organizacijah. Člani ZB Dornava so sodelovali skupaj s krajevno samoupravo v vseh akcijah, ki so bile namenjene razvoju in napredku kraja. Za mnoge akcije pa so bili prav člani ZB pobudniki, čeprav jih je le Se 32 iz naselij Dornava in Mezgovci, ki sta združeni v to krajevno skupnost. Posebno akt= ni so bili v akciji ,,Mura 81". Se posebno tesno sodelujejo z mladino. Ob ustreznih prilikah razla- gajo svoje spomine šolarjem osnovne šole v Dornavi. Z aktivnostmi in bojem med NOB pa seznanijo tudi sleherno brigado MDA Slovenske gorice, ki imajo domovanje v stari dornavski ^oii. Sodelovanje članov ZB z mladino se odraža tudi v gasilskih vrstah. V zahvalo za pomoč in sodelovanje 50 že lani mladinci iz Mezgove organizirali prireditev, katere izkupiček so namenili organizaciji ZB za ekskurzije, ki so jo izvedli v Kočevski Rog in na Dolenjsko. O opravljenem deluje poročal Martin Cajnko, predsednik KO ZZB NOV. Ob takšnem pristnem sodelovanju vseh, jih motijo izjave redkih posameznikov, ki še radi pikro razpravljajo o borcih, kateri so se bojevali v partizanskih enotah. Mislim, da ti posamezniki kršijo ustavno določilo, ki veleva, da se je sleherni državljan dolžan usposabljati za potrebe SLO in DS. Ce bi se usposabljali bi vedeli, da tudi v eventuelni novi vojni vsi ne bi bili v uniformi z orožjem v roki, da bi mnogi od tistih, ki bi morali ostati doma ali na delovnem mestu, opravljali tudi zahtevnejše nziloge. (Pripomba avtorja). Člani ZB Dornava so svojo aktivnost želeli simbolizirati tudi na manifestacijah, zato so zbrali sredstva in nabavili svoj prapor. Zal je že nekatere pobudnike in dobre člane prav ta prapor pospremil na poslednji poti. Predsednik Martin Cajnko je zato v svojem poročilu povdaril: ,,Vse maiij nas je, zato je še toliko pomembnejše, da smo vsi resnično aktivni na vseh področjih". To, da je borcev vedno manj, upokojencev pa čedaje več, jih je spodbudilo, da so začeli razpravljati o organiziranju društva upokojencev v KS Dornava. Ze sedaj je v tej KS več kot 100 upokojencev, od teh so nekateri vključeni v društvo v Rogoznici, drugi v Zagojičih, nekateri pa nikjer. Občnega zbora se je udeležilo večina članov ZB NOV iz KS Dornava. Ustanovitev društva upokojencev so si postavili za nalogo v novem mandatnem obdobju. Poleg dosedanjih aktivnosti na vseh področjih se bod0 tej dejavnosti, ki teče nekje na Dravskem polju je v drugi polovici minulega leta stekel pogovor, ko smo tovariša Zajca obvestili, da so sredstva raziskovalne skupnosti programsko razdeljena. Pri tem je treba poudariti, da seje ta problematika v minulem letu nadaljevala, vendar ni bilo od organizacij združenega dela nobenih pobud, ki bi jih j lahko raziskovalna sTiupnost vključila v svoj program za leto 1982. Ne j glede na to, daje naprava na dvorišču kmetovalca, kije član TOK, bi ] lahko organizacija, kjer kooperant združuje delo. z idejo prišla pred občinsko raziskovalno skupnost. Najbrž bi bila ideja obravnavana in tudi sprejeta v program za leto 1982.« Zajc in Pletersek sta poskušala tudi pri republiški raziskovalni skupnosti, dobila sta negativen odgovor. Poskušala sta tudi pri raznih drugih institucijah, vendar pri večini naletela na enak — negativen — odziv. Kakorkoli že, naprava stoji in poizkusno obratuje. Napake, ki se pojavljajo, sproti odstranjujejo in delajo izboljšave. Janko Pletersek meni. da bo investicija povrnjena v petih letih, potem pa bo imel takorekoč brezplačno ogrevanje. In tako si človek nehote zastavi vprašanje — kdaj bo bioplin grel hleve? Ne samo tistega na Pleterškovi in Sagadinovi domačiji, temveč tudi vse ostale v zasebnem in družbe- nem sektorju kmetijstva. N. Dobljekar POPRAVEK V sestavku Mirka Kostanjevca NOVI PREDPISI O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMB NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA, objavljenem v 5. štev. Tednika, je v IV. poglavju tiskarski škrat izpustil celo vrstico. Zato se drugi odstavek v tem poglavju pravilno glasi: ,,Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in glino plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. Ta odškodnina se odmeri na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine, dopolni oziroma spremeni tako, da tistemu kmetu, ki izkorišča te rudnine NA SVOJEM ZEMLJiSCU in za SVOJE GRADBENE POTREBE kot npr. za gradnjo hleva za govedo itd. ne bi bilo treba plačevati še posebne odškodnine v višini 5 % prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin." 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 11. februar 1982 — TEDNIK Nevesta je ženinu pripela pušeljc, kopjaši pa so zajuckali, da je bilo slišati daleč naokoli. Pred magistratom je gostuvanjce čakala množica ljudi in jih toplo spre- jela. Tudi koranti iz Markovec so se oglasili s svojimi zvonci... Vse skupaj pa je šlo tudi skozi želodec. Ženin in nevesta z starešinama na pravi gostiji v narodnem domu v Ptuju. HOPSASA NODRAJSASA GOSTUVANJESE VŽIVLE Minula sobota je bila v Ptuju v znamenju kmečkega gostuvanja, ki so ga le tretjič zapored pripravili prizadevni člani folklornega in tu- rističnega druStva iz Ptuja. Po st- arih kmečkih šegah in navadah sta stopila v zakonski jarem kuharica Marija Zuran in pleskar Jože Hro- nek. Oba sta bila rojena v Halo- zah, torej v kmečkem okolju, zato jima ni bilo težko igrati ženi- tovanjskih običajev. Sicer pa, saj je šlo zares. Prireditev se je pričela nekaj po 16. uri na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju. Ne preveč števil- no občinstvo je sicer premraženo, a vendar razpoloženo spremljalo slovo od neveste na nevestinem domu, pa slovo od ženina na nje- govem domu, ter vse ostalo, kar je nekoč spadalo k vsaki kmečki go- stiji. Na prostoru sta bila posta- vljena namreč dva odra. Prvi je simboliziral nevestin dom, drugi pa ženinov. Vse skupaj so pope- strili člani folklornega ansambla Vinko Korže iz Cirkovc, pa mar- kovški folkloristi, kopjaši in svat- je, ki so se skupaj s prizadevnim organizatorjem Jožetom Strafelo trudili, da bi prikazali čim več in čim bolje. Svatovska povorka se je zatem na starih kočijah in kmečkih vozo- vih po krajšem pohodu po mestnih ulicah ustavila pred magistratom, kjer sta mladoporočenca pred pri- čami in pred matičarjem Ivanom Smolejem ter matičarko Bredo Severjevo rekla svoj DA. Gostuvanje je doživelo svoj vi- šek zvečer v dvorani narodnega doma v Ptuju, kjer se je baje"zbra- lo prek 200 svatov. Tu so znova oživeli stari kmečki običaji, najzanimivejši pa je bil prav goto- vo starinski ples .z bosmani. Gostuvanje je trajalo vse do zgod- njih jutranjih ur, za zabavo pa je skrbel ansambel Metuljčki. GD HAJDINA 7G-letni jubilej Preteklo soboto.so se člani gasilskega društva Hajdina skupaj s številnimi gosti iz sosednjih društev in občinske gasilske zveze Ptuj, zbrali na jubilejni 70-letni konferenci. Uvodoma so pozdravili svoje goste, zatem Predsedstvo jubilejne 70. letne konference med poročilom predsednika Stanka Sitarja. pa prisluhnili izčrpnemu poročilu o zgodovini članov društva v preteklih sedemdesetih letih delovanja. Poročilo je podal predsednik društva Stanko Sitar, v njem pa je poudaril tesno povezavo gasilcev s krajani in njihovo vsestransko privrženost gasilstvu. GD Hajdina je bilo ustanovljeno leta 1912 na pobudo gostilničarja Janeza Graharja, ki je sklical zanesljive in vnete može — pozneje prve člane društva. Ugotovili so, da je ,,požarna hramba" v Hajdini potrebna, predvsem zato, ker so hiše zelo strnjene in bi lahko tako en sam požar upepelil vso vas. Štiričlanski častni odbor je pri takratni zvezi slovenskih Hajdinski gasilci, skupaj s številnimi gosti so v dvorani pozorno spremljali potek konference. bramb za Spodnjo Štajersko uredil vse potrebno za ustanovitev društva, ki je takrat štelo 20 ,,izvršujočih mož požarne hrambe". Ti možje so prostovoljno sklenili čuvati imetje in življenja svojih bližnjih. To so slovesno obljubili pod varstvom Sv. Florijana, da bodo delovali za obči blagor pod geslom: Kjer sila je pomagajmo, kdor trpi ne vprašajmo!" Takrat je bilo čast biti gasilec, čeprav je bilo precej težko, saj je skoraj vsak dan kje gorelo. V glavnem so gasili z vedri, prve črpalke pa so bile na ročni pogon. Prevoz moštva in orodja pa je bil možen le s konjsko vprego. Danes je vse drugače. Hajdinski gasilci imajo sodoben gasilski dom z dvorano, tudi opremljeni so razmeroma dobro. V garaži je orodni avtomobil, avtomobilska cisterna z napravo za peno, dve motorni črpalki, pa še kaj. Tudi sicer je gasilski dom na razpolago krajanom za njihove potrebe, še posebej tesno pa je sodelovanje z mladinci. Na jubilejni 70-letni konferenci so hajdinskim gasilcem čestitali števil- ni predstavniki sosednjih gasilskih društev in občinske gasilske zveze v Ptuju. Domači gasilci pa so najzaslužnejšim članom podelili priznanja in spominske diplome. Svoj jubilej pa so proslavili tudi na veselem delu. M. Ozmec MILANZUPANC - PETDESETLETNIH Zadnje dni januarja 1932 se je pričela njegova življenjska pot. Oc vsega začetka je bila pestra, boga- ta. Takorekoč vsak trenutek je bil zapolnjen s takšnimi ali drugačni- mi aktivnostmi in dogodki. In če je življenje pestro, leta bežijo mimo še hitreje kot sicer. Milan Zupane pravi, da je njegovega pol stoletja minilo kot bi trenil. Ce ga vpraša- te, kako se kot petdesetletnik po- čuti, odgovori, ne da bi kaj dosti pomiSljal: ,,Počutje je takšno kot si ga človek želi, oziroma kot si ga na prehojeni poti ustvari. V tem sicer kratkem obdobju doživiš marsikaj. V življenju moraš vedno stati na realnih tleh in se ob tem zavedati, da je življenje sestavljeno iz veselih trenutkov in trenutkov tegobe in razočaranja." Milan je rojen Ptujčan, v Ptuju je obiskoval osnovno šolo in gim- nazijo. Prvo zaposlitev je našel v tovarni glinice in aluminija Kidri- čevo. Ze takrat se je pričel uk- varjati s športom, šport pa je naslednjih letih zapolnil veliko ve- čino njegovega službenega in pri- vatnega življenja. Najprej ga naj- demo kot nogometaša pri Alumi- niju in Dravi po ustanovitvi roko- metnega kluba Petovio pa je pričel igrati ,,veliki rokomet", leta 1953 pa ga že najdemo kot trenerja žen- ske rokometne ekipe. To ekipo je redno vodil polnih 13 let in z njo dosegel velike uspehe. Ob tem je opravljal delo učitelja telesne vzgoje na osnovnih šolah Franca Osojnika in Ivana Spolenjaka, po letu 1969 pa je opravljal poklicno Milan Zupane funkcijo sekretarja občinske zveze za telesno kulturo. Ob tem je opravljal številne dru- ge funkcije, tako pri občinski zvezi prijateljev mladine, vodil je šport- no komisijo pri občinskem sin- dikalnem svetu in v medobčinskem svetu bratskih občin. Najdemo ga tudi v uspešni vlogi rokometnega sodnika, trenerja in učitelja plavanja. Sodeloval je v številnih mladinskih delovnih bri- gadah, še vedno uspešno vodi čla- ne ptujskega društva slepih in sla- bovidnih v pripravah na razna športna tekmovanja. S svojim sodelovanjem je po- pestril delo številnih drugih orga- nov in organizacij, vsa leta je aktivni organizacijski sodelavec ptujskega festivala domače zabav- ne glasbe, aktivno deluje v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj in še bi lah- ko naštevali njegove funkcije in zadolžitve. Zadnjih deset let je zaposlen pri Avto moto društvu v Ptuju. Je aktivni športni funkcionar na šte- vilnih motokros in karting prireditvah. Srečamo ga tudi v vlogi športnega novinarja — do- pisnika Dela in Večera pa tudi našega Tednika in radia. Da je bil oziroma je uspešen na vseh omenjenih področjih svojega delovanja, pričajo številne pohvale in priznanja, ki jih je prejel vsa ta leta. Med njimi so bronasta plake- ta Rokometne zveze Jugoslavije, Zlata plaketa telesnokuhurne skupnosti Ptuj, Srebrpa plaketa rokometne zveze Slovenije, priznanje republiške zveze prijate- ljev mladine, priznanje zveze sin- dikatov in medobčinskega sveta za delovanje na športnem področju, plaketa rokometne zveze Slovenije, Zlata značka AMZ Jugoslavije, srebrna in zlata značka sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS, letošnja bronasta Bloudkova značka in največje priznanje — Red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je leta 1971 odlikoval predsednik Tito. Aktivno vsestransko udejstvova- nje Milana Zupanca je imelo pred- nost pred njegovim zasebnim življenjem. Pred 15 leti pa se je vendarle odločil za zakonsko življenje. Pa ne nenačrtno, njego- .va življenjska sopotnica je bila aktivna športnica, športu se aktiv- no posvečata tudi njuni hčeri. Milanovo delo, števihie ure in dne- vi so bili posvečeni mladini. Kot je dejal sam, je zanj največje zado- voljstvo, če vidi okoU sebe srečno mladino. Milan pa ni samo športni in družbenopolitični delavec, je mno- go več: dober, iskreh prijatelj in tovariš. Dokaz za to so števihii prijatelji in znanci in širok krog ljudi, ki ga poznajo. Dokaz za to so številni stiski rok in izrečene čestitke ter najlepše želje ob njego- vem življenjskem prazniku. Vsem tem čestitkam in željam se pridru- žuje tudi naše uredništvo! JB USPEHI, KI OBVEZUJEJO Gasilsko društvo Hajdoše beleži v zadnjem obdobju vidne uspehe. O teh je bilo govora na občnem zboru tega društva, ki je bil pred kratkim v na novo opremljeni dvorani gasil- skega doma. Dom z dvorano in garažami je bil zgrajen že pred leti. vendar takrat ni bilo de- narja za opremljanje, kajti nabaviti je bilo potrebno nujno gasilsko opremo in prevozna sredstva. Tudi vaditi je bilo treba mnogo, da so bili vsak trenutek pripravljeni za reševalno akcijo. Posebna skrb hajdoških gasilcev pa je pre- ventivno delo. zato so v zadnjem letu na nji- hovem požarnem okolišu posredovali le dva- krat. Pozorni so bili do dela z mladino, kar jim je prineslo največji uspeh, v letu 1980 so na zve- znem tekmovanju v Tjentištu postali mladi gasilci iz Hajdoš državni prvaki. S tem uspe- hom so dobili pravico do m'ednarodnega tek- movanja, kije bilo minulo leto v B6blingenu (ZR Nemčija) kjer so osvojili med ekipami 4. mesto, med državami pa odlično 3. mesto. Za tako visoki uspeh imajo, poleg mnogih drugih največ zaslug vodja ekipe Stanko Glažar, tre- ner Anton Gabrovec in poveljnik operativnega štaba GZ Ptuj Ciril ing. Murko. Z organiza- cijskimi zadevami pa predsednik društva Ivan Vidovič. Tem tekmovanjem so posvečali največ skrbi, ob tem pa niso pozabili na drugo delo. Tudi člani so redno vadili, se udeleževali raznih tekmovanj in na republiškem med 105 ekipami osvojili 3. mesto. Tekmovanja pa so le del dejavnosti. Najmlajši — gasilci pionirji — so se udele- ževali raznih akcij, da pa bi njihovo pozornost -bolj pritegnili so jim organizirali ogled mari- borske tovarne avtomobilov TAM. kjer so pi- onirčkom razkazali gasilsko opremo tudi v prerezu. Tako so se najmlajši seznanili s kon- strukcijo opreme. Udeleževali so se raznih akcij in jubilejev drugih gasilskih društev. Tudi vseh akcij družbenopolitičnih organizacij v kraju. Sodelovali so v akcijah obrambne vzgoje in civilne zaščite. Gasilci iz Hajdoš .so organizirani krvodajalci. Imajo tudi svoj pevski zbor. ki v zadovoljstvo občanov nastopa na vseh društvenih in kraje- vnih prireditvah. Pod vodstvom Valentina Žumra pa so se pomerili še na reviji pevskih zborov v Ptuju, kjer je zbor dobil ugodno oceno. Sodelovali so s šolo Hajdina pri organizira- nju gasilskega društva »Mladi gasilec« na tej šoli. Mentorstvo tega gasilskega društva na šoli je prevzel dosedanji predsednik G D Hajdoše Ivan Vidovič. ki je s svojo organizacijsko in strokovno sposobnostjo prispeval, da sO se najmlajši že udeležili republiškega tekmovanja kjer .so osvojili 9. mesto. Izredna aktivnost GD Hajdoše je postala zapažett^tudi izven meja občine Ptuj in prav zaradi te aktivnosti je GZ Slovenije določila, da gasilci iz Hajdoš zastopajo Gasilsko zvezo Slovenije na zvezni proslavi ob dnevu gasilstva v Kraljevem. »Uspehi nas obvezujejo« ugotavljajo haj- doški gasilci, zato so tudi za naprej sprejeli obsežen delovni načrt. Vse dosedanje akti- vnosti bodo še naprej krepili. Posebna pozor- nost pa bo veljala požarni preventivi, vzgoji kadrov in gasilski opremi. Zgraditi nameravajo dodatno garažo in urediti okolje. Besedilo in posnetki: L. C. Gostje in člani so napolnili prostorno dvorano v gasilskem domu. Pevski zbor pod vodstvom Valentina Žumra je k občnemu zboru prispeval kulturni program. TEDNIK -11. februar 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 OBUDIMO SPOMIN NA PREŠERNA Pomembnost Prešernove poezije je tolilcSna, da predstavlja mejnik v slovenski in jugoslo- vanski književnosti. Z njo se začenja v slovenski književnosti doba, ki povezuje kulturno ust- varjalnost Slovencev, nacionalno osveščenih, z ustvarjalnostjo drugih evropskih narodov, predvsem z zapadno evropsko kulturo. Za Prešernom ni bilo vse do moderne nobenega umetnika, ki bi dosegel takšno stop- njo umetniške popolnosti, takšno izrazno moč' besede, takšno tragično izpovednost, bogato v niansah in pestrp oblikovano. France Prešeren v resnici predstavlja vrh slovenske umetnosti vsega 19. stoletja. France Frešern se je rodil tretjega decembra 1800 na Vrbi v premožni kmečki hiši. Njegov rod je štel pred njim že več izobražencev, zlasti duhovnikov. Ljudsko šolo je obiskoval pri stri- cu na Dolenjskem, nato v Ribnici, gimnazijo pa v Ljubljani. Proti materini volji se je odrekel duhovniškemu poklicu in odšel študirat pravo na Dunaj. Postal je odvetniški pripravnik. §ele leta 1832 je opravil sodni in odvetniški izpit v Celovcu. Do 1846 je petkrat prosil za samo- stojno odvetniško mesto, vendar ga ni dobil, predvsem zaradi svojega svobodomiselnega slo- vesa. Leta 1846 je dobil advokaturo v Kranju. V zadnjih letih je bil izčrpan in bolan. Umrl je 8. februarja 1849 za vodenico. Razvoj Prešernovega pesništva se začne okoli leta 1824, to je mladostno obdobje, ki traja do leta 1830. Večina mladostnih pesmi, ki jih je razmero- ma malo, pripada lirski vrsti. Epska je samo balada ,,Povodni mož". Po vsebini pa so večinoma ljubezenske. Priljubljena Prešernova ideja v njegovi mladostni pofeziji je ideja kazni za prevzetno in izbirčno žensko. To idejo prikazuje z zagrenjenostjo, pa tudi lahkotno in s humorjem. Zrelo obdobje Prešernovega pesniškega razvoja traja do leta 1836, to je po njegovem prihodu v Ljubljano. Na Prešernov pesniški razvoj je vplivalo več dejavnikov: tesno sodelo- vanje s Čopom, spodbuda o izhajanju Krajske čebelice, vpliv starejše romantične šole, spozna- vanje renesanse. Posledica teh dejavnikov je bil Prešernov nagli prehod v duhovno in umetniško območje romantike. Zgradil si je romantičen svetovni in življenjski nazor. Iz šegave in humorne erotike je prišel v romantično pojmo- vanje ljubezni. Usodo posameznika je povezal z usodo narodne skupnosti, njene zgodovine in prihodnosti. Posebno vlogo je pripisal pesniku, njegovemu pomenu za narod, človeštvo in zgodovino. Sonete nesreče je napisal" Prešeren leta 1832, najbrž po vrnitvi iz Celovca, kjer je prod pri- čakovanju opravil sodne in advokatske izpite s slabim uspehom. V sonetih zaporedoma obliku- je najvažnejše momente svojega razmišljanja 6 življenjski usodi. Prvi, sonet o Vrbi, opeva izhodišče življenj- ske nesreče — obžalovanje, ker ni ostal v domačem kmečkem svetu, kjer bi žjivel mirno in idilično, medtem ko ga je življenje v mestu, mestni družbi in civilizaciji navdalo z razočara- njem, obupom in tudi icesanjem. Prav tu je spoznal nasprotje med idealom in stvarnostjo o čemer govori .še elegija ,,Slovo od mladosti". V petih ljubezenskih sonetih, ki predstavljajo nekakšen cikel, opeva svoja osebna doživetja. Najboljši je sonet ,,Kupidp! ti in tvoja lepa starka." V njem se odpoveduje ljubezenskemu pesništvu. Ceš, da od tega ni imel otipljive ko- risti. Zato bb rajši služil denar s pravdami in si iskal zdravje v prijateljski družbi in ob vinu. Ciklus izveni v tonu šegave ljubezenske lirike. Orientalsko pesniško obliko ,.Gazele" je Pre- šeren prevzel od nemških romantikov in sicer za ciklus sedmih gazel. V gazelah postane pristen ljubezenski lirik. Romantično pojmovanje ljubezni kot nečesa edinstvenega, duhovnega, usodno je Prešeren do kraja razvil v Sonetnem vencu. Napisal ga je sredi leta 1833. Soneti so povezani v enoto s pomočjo prvih in zadnjih verzov. Prvih pet sonetov sonetnega venca je posvečeno Ijubezjii do Julije, srednji štirje domovini, zadnjih pet pa spet ljubezni. V ZRELO OBDOBJE Prešernovega pesniškega ustvarjanja sodi tudi pesnitev ,,Krst pri Savici", posvečena prijatelju Matiju Copu ter balade in rortance: Prekop, Zdravilo lju- bezni, Ribič in Ženska zvestoba. Ob lirskih pes- mi pa ,,Kam?". POZNO OBDOBJE Prešernovega pesniškega ustvarjanja je kratko, vendar pomembno. Za- čenja takoj po letu 1840. Tudi v poznem ob- dobju so osrednje ideje pesnikovega življenjske- ga pojmovanja ideja usode, življenjskega razo- čaranja, nasprotja med ideali in stvarnostjo, resignacije, pa tudi ideja enkratnosti in vzviše- nosti pesniškega poklica. V Prešernovih pesmih vlada čustvena logika. V obliki je pravi artist. Pisal je o tem, kar je čutil in imel je pogum pisati o tem. Bil je pesi- mist, a je ohranil vero v važnost svojega življenjskega in pesniškega poslanstva. Njegova vera je bila tako neomejna, da ji je podredil osebno usodo. Veroval je tudi v svoj narod in tako lahko razumemo njegov predlog za nagrobni napis: ,,Tukaj počiva^ France Prešeren, nejeveren, a vendar veren — veren v prihodnost naroda in človeštva." Danica Raušl, Runeč IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Od sredine drugega stoletja pa do legalizacije krščanstva je bila v antičnem Petoviu ena od vodilnih ver mitraizem. ki ima svoj izvor v Perziji, po rimskem imperiju pa .so ga razširili vojaški najemniki, popotniki in trgovci. V mitraizmu je najvišji bog Sonce — Sol. ki pošlje na zemljo Mithro (ta se rodi iz skale ob pomoči svojih kasnejših spremljevalcev Cautes-a in Cautbpates-a). da bi ustvaril boljše življenje. Svojo nalogo izvrši tako, da ujame bika. ga prek več težkih ovir na ramah prenese v votlino in ga tu zakoplje. Iz bikove krvi se rojeva novo. boljše življenje. Mithra naredi po tem še več dobrih del in se po opravljenih nalogah vrne k sončnemu bogu. Pripadniki te vere so Mithrova dela častili v svetiščih — mitrejih. ki so bili lahko v narav- nih votlinah (da so spominjali na kraj. kjer je Mithra ubil bika), ali pa so bili zidani in je le streha imitirala votlino. Na Ptuju so znani trije mitreji, obstoj četrtega pa se predpostavlja po najdbi oltarne plošče z upodobitvijo Sola. Prvi mitrej je bil odkrit v letih 1898/1899 na Spodnji Hajdini ob izkopavanjih graškega arheolo- ga W. Gurlitta. Stavba je orientirana v smeri V—Z. Notranje dimenzi- je svetišča, nad katerim je bila po končanih izkopavanjih zgrajena zaščitna stavba, so 5,60 x 5,57 m. Skozi vhod na vzhodni strani stopi- mo najprej v predprostor. od tu pa pridemo v centralno ladjo širine 2,5 m. ki ima pod iz zbite gline, levo in desno od nje pa sta iz kamna zidani stranski ladji dvignjeni za pol metra. Sredi zahodne stene je bila hiša. v kateri je stala glavna kultna podoba, ki pa ni ohranjena, in situ je danes nekaj votivnih kamnov, od katerih predstavljamo oltar, ki gaje dal postaviti Theodorus. nadzornik rimske carine. Na sprednji strani je napis, na levi stranici je izklesan petelin stoječ na želvi (simbola dobre- ga in zla), del desne stranice pa je prikazan na fotografiji. Votivni oltar Theodorusa iz \. mitreja, detajl. Na relfefu je upodobljen krokar, ki v mitraizmu predstavlja sla med Solom in Mithro, krokar stoji na vzhodnjaškem refleksnem loku, iz katerega je Mithra po legendi izstrelil puščico, in pritekla je voda; lok je na sliki položen prek frigijske čepice, ki je običajno pokrivala Mithre, celotna scena pa je postavljena na konico širokolistnega bodala s kroglastim zaključkom držaja, s katerim je Mithra po zgodbi zaklal bika. Inv. št. RL 141, fototeke: 1282, Foto: I. Ciani. PRIZNANJA ZA KULTURNI PRAZNIK Komorni moški pevski zbor s svojim dirigentom Francem Lačnom med nastopom na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Foto: S. Kosi Ptujčani smo se tudi za letošnji kulturni praznik zbrali v dvorani gledališča in se tako v velikem številu poklonili velikanu sloven- ske poezije dr. Francetu Prešer- nu. Slovesnost ob slovenskem kul- turnem prazniku pa smo združili še s podelitvijo OLJENK — posebnih priznanj ptujske kul- turne skupnosti za pomembne dosežke na kulturnem področju. Veliko OLJEN KO sta letos dobi- la Moški komorni zbor iz Ptuja in Folklorna skupina Vinko Kor- že iz Cirkovc, OLJEN KO pa Franc Vučak iz Ptuja. Priznanja jim je izročila pred.sednica občin- ske kulturne skupnosti Marija MagdalenčeVa. Udeležencem ponedeljkove slovesnosti so se ob koncu pred- stavili še s kratkim kulturnim programom Mo.ški komorni zbor iz Ptuja, člani gledališča in mladi iz osnovnih šol Franc Osojnik in Tone Žnidarič. Dobitnike OL- JENKE bomo predstavili pri- hodnjič, mš Razstava o amaterskem gledališču Delavsko prosvetno društvo Svoboda Slovenska Bistrica je v okviru slovenskega kulturnega praznika pripravilo v domu kul- ture zanimivo razstavo o ustvar- janju amaterskega gledališča od leta 1945 do danes. Razstavljeni .so številni zanimivi dokumenti in slike. Razstavo so si med prvimi ogledali udeleženci osrednje ob- činske svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila v petek, 5. februarja, ko so razsta- vo tudi odprli. Odprta bo še nekaj dni. odvisno od zanimanja jQbCinstya,,._ ..^^Harval. PESTRA GLEDALIŠKA DEJAVNOST V zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj je leta 1981 delovalo 14 amaterskih ali ljubiteljskih gle- daliških skupin, vključno s skupino Kluba mladih Ptuj. Ljubiteljski gledališčniki so v pretekli sezoni postavili na oder 15 del, odigrali pa so 71 predstav. od tega je bilo 51 gostovanj. Predstave sije ogledalo prek 10.000 ljudi. ' V preteklem letuje uspešno delovalo tudi lutko- vno gledališče DPD Svoboda Ptuj. ki je uprizorilo dve igrici. Na 37 predstavah so imeli 4.800 ob- iskovalcev. D. Pred 10. jubilejnim srečanjem literatov V Gradišču v Slovenskih goricah so pred 10. jubilejnim srečanjem pesnikov in pisateljev začetnikov, pred jubilejno Hterarno slovensko prireditvijo, ki se je pred 10 leti iz takratnega medobčinskega srečanja pesnikov in pisateljev — začetnikov razvila v kakovostno in pomembno republiško prireditev. Nad tisoč proz in poezij se je zbralo pri različnih komisijah, ki so jih sestavljali naši književniki in pesniki: Janez Svajncer, Nada Gaborovič, Niko Grafenauer, Peter Božič in še mnogi drugi, ki so se menjavali vse od začetka do danes, prebirali in ocenjevali prispele literarne stvaritve ter izbirali najboljše, ki so jih nato organizatorji nagrajevali in jim s tem odprli možnosti za uveljavitev v slovenskem književnem prostoru. Ideja, ki se je porodila v Gradišču v letu 1972 pri tamkajšnjih kulturnih ustvarjalcih je prav gotovo velika pridobitev za slovenske literarne ustvarjalce, mnogim od teh, ki so sodelovali na vseh dosedanjih srečanjih pesnikov in pisateljev-začetnikov je prineslo poleg dodatnega strokovnega izobraževanja, ki je bilo vključeno v prireditev, tudi veliko izkušenj. Letošnjo jubilejno 10. srečanje pesnikov in pisateljev, ki bo 13. in 14. februarja, bo prav gotovo veliko priznanje za Gradiščane in za soorganizatorje, saj jim je uspelo s trdim delom predreti v široko slovensko javnost, s samo prireditvijo pa v vse krajevne skupnosti v občini Lenart. V okviru 10. jubilejnega srečanja bodo v Gradišču priredili razstavo vseh dosedanjih glasil, nastalih od prvega do devetega srečanja, razstavo fotografij in razstavo nagrajenih avtorskih prispevkov, ki bo odprta v prostorih kulturnega doma. V delovni organizaciji IMI Klemos in v prostorih delovne organizacije PTK TOZD Lenart pa bodo v soboto 13. februarja priredili sprejem avtorjev s področnih srečanj pesnikov in pisateljev, ki so se uvrstili med najboljše izbrane na 10. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Istega dne bodo avtorji gostje v krajevni skupnosti v Zgornji Sčavnici, kjer jih bodo tamkajšnji krajani sprejeli s krajšim kulturnim programom. V nedeljo 14. februarja pa bodo avtorji gostie v Gradišču, v roistnem kraju te prireditve, kjer bodo v dopoldanskem času imeli različna predavanja, med njimi tudi o temi ,,Slovenščina v javni rabi", ki ji bodo posvetili največjo pozornost. V nedeljo ob 15. uri pa bo zaključna prireditev, nagrajenih avtorjev s področnih srečanj pesnikov in pisateljev — začetnikov v kulturnem domu Gradišče, kjer bodo organizatorji podelili tudi nagrade, izbranim 11. literatom. Zveza kulturnih organizacij Slovenije, KUD Ernestek Golob-Peter Gradišče, ki sta med glavnimi organiz.atorji in soorganizatorji ter pokrovitelj jubilejne prireditve Klemos Kuster Lenart si tudi tokrat želijo, da bi se prireditve udeležili krajani in občani v čim večjem številu. Janez Lorber JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (58) Ozimnica z napako ,,Prosimo vas, da si ogledate j priloženo naročilnico živilske \ industrije Eta iz Kamnika. Zelo cenim izdelke te tovarne, ko pa - sem prebrala naročilnico, sem se \ zgrozila. Kako spakedrana sloven- - ščina!" Ozimnici, navedeni v naročil- ' niči, sta res nekaj posebnega. Naj- prej nekaj za pokušnjo iz male ozimnice: kumarice sendvič, papri- ka paradajz, paprika fileti, kom- pot sliva. In še iz velike: kumarica sendvič, paprika paradajz, paprika fileti, paprika rezanci, kompot češnja. Kaj naj si slovenski kupci misli- jo pri tem? Kam naj s tem rokov- njaškim jezikom? Kam s spaka- rijami: paprika rotunda, gorčica special, gorčica pikant? Kakor da slovenski jezik ne premore okrog- lih paprik, posebne in pikantne gorčice, paradižnika! Na Slovenskem se najbrž še nih- če drug ni spomnil, da bi češnje- vemu, češpljevemu ali slivovemu kompotu rekel kompot sliva, kom- pot češnja. Tako smo zaradi komercializacije jezika od doma- čih, pravilnih zvez čevlji Gorjanka, ptica pevka prišli do barbarizmov kompot sliva, kompot češnja, kumarice sendvič, paprika para- dajz . . . Naj končamo z mislijo iz uvod- nega pisma: ,,Lepo bi bilo, če bi Eta vsaj toliko skrbela za domači okus slovenščine, kakor skrbi za domači okus svojih izdelkov." Da to pri Eti morejo, so doka- zali sami, ker pripravljajo tudi kumarični lonec, gobovo omako z mesom, dimljeno postrv v kisu, brstični ohrovt in polnjeno pa- priko in so nam vsaj za zdaj še pri- zanesli s kakšnimi lonec kumaric, omaka goba meso, postrv dim kis, ohrovt brstiči, paprika poln. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje poši- ljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v jav- nosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Knjig9 bogati preživljanje prostega časa v matični, enako pa tudi z njo tesno povezani pionirski knjižnici že dolgo ne govorijo veČ o začetnih korakih približevanja knjige bral- cem. Ne samo dober izbor knjig, tudi uspešno zastavljeni delovni program zaposlenih v matični in pionirski knjižnici sta pripeljala dejavnost te ustanove med vedno širši krog prebivalcev občine Slov. Bistrica. Danes lahko trdimo, da knjiga, pa naj bo zahtevnejše ali lažje vse- bine, vse uspešnejše zapolnjuje praznino prostega časa občanov. V skoraj vsako hišo pa naj bo še ta- ko oddaljena pride knjiga. Da je to izvedljivo je treba pohvaliti prizadevnost Matične knjižnice, ki je v ziidnjih letih ,,razpredla" svo- jo dejavnost v prav vsa večja na- selja občine. V občinskem središču delujeta matična in pionirska knjižnica s čitalnicama. Krajevne knjižnice delujejo v Poljčanah, Oplotnici in na Pragerskem. Izposojališča potujoče knjižnice že delujejo na Keblju, Smartnem na Pohorju, Tinju, Zg. Ložnici in Sp. Polskavi. Pred nedavnim pa je takšna knjižnica pričela delovati tudi v Studenicah, kjer j^ trenutno v uporabi blizu 220 knjig. Vse uspešneje se pri zbliževanju občanov in knjige uveljavlja tudi bibliobus, ki ima svoja postajališča v krajih Crešnjevec, Laporje, Ma- kole, Zg. Polskava in v delovni or- ganizaciji Impol Slov. Bistrica. Matična knjižnica ima skupno s pionirsko sedaj že blizu 25 tisoč knjig. Samo v lanskem letu so nabavili okoli 2300 novih knjig. Vse več pa je tudi primerov, ko krajani ali organizacije knjižnici v Slov. Bistrici svoje knjige tudi podarijo. Letos so v matični knjižnici pridobili sto knjig tudi z zamenjavo s podobno knjižnico v Svetozarevu. To pa je pomemben prispevek k obogatitvi knjižne zbirke za delavce iz drugih repub- lik. Prvi korak je v tej smeri tako uspešno storjen, vse kaže da bodo s podobnimi izmenjavami nadalje- vali tudi v prihodnjih letih. Ne samo število knjig, tudi šte- vilo bralcev iz leta v leto narašča. Tako je bilo v lanskem letu vpisa- nih prek 2300 bralcev, od tega 512 novih. Tako v matični kot v pionirski knjižnici imajo tudi bogato založe- ne čitalnice. Med bralci časopisov in revij je opaziti porast, vendar je ta veliko nižji, kot bi glede na šte- vilo in kvaliteto časopisov, revij in drugega strokovnega gradiva jahko bil. Iskanje možnosti, da bi dnevni in drugi časopisi, tedniki in revije v knjižnici bili prijetno branje še številnejšim obiskovalcem, bo ena pomembnih nalog matične knjižni- ce v prihodnjem obdobju. Posebna oblika pridobivanja novih članov knjižnice, s tem pa tudi kasnejših stalnih bralcev so številni literarni popoldnevi, orga- niziranje raz.stav in srečanja bral- cev z znanimi slovenskimi pisatelji, pesniki in pripovedniki. Naj- večkrat so takšna srečanja'dobro obiskana. Nemalokrat postane pro.stor čitalnice kar pretesen za vse obiskovalce, ki se že po pravilu vračajo domov bogatejši za novo spoznanje na področju knjižnih in likovnih vrednot slovenskega pros- tora, ki je po literarnem bogatstvu neizčrpen. Viktor Horvat 8 - NAŠI DOPISNIKI 11. februar 1982 - TEDNIK Še enkrat prodajalna kruha In peciva v Ptuju v Tedniku od 28. januarja je bil na 2. strani objavljen članek- intervju s poslovodjem prodajalne kruha, Konradom Vrbnjakom. V tem članku tovariš Vrbnjak povdarja, da bodo dobre pripombe in nasvete potrošnikov poskušali v celoti uresničiti. V zvezi s tem sem se odločil, da napišem teh par vrstic, ki bi naj bile v prid ne samo potrošnikom, pač pa tudi kolektivu prodajalne. Kljub temu, da imajo v zalogi razne pekovske in slaščičarske izdelke, kuhajo tudi kavo, je postrežba v teh novih prostorih kolikor toliko solidna, vendar je iz higienskih razlogov pomanjkljiva. Z novim lokalom je bila uvedena tudi higiensko neoporečena prodaja kruha in ostalih izdelkov tako, da prodajalke niso imele z denarjem (za katerega se ne more trditi, da je dezinficiran proti raznim bolezenskim klicam) nobenega stika, ker so potrošniki plačevali kupljeno blago pri posebni blagajni. Ta način prodaje je trajal le kratek čas. Zakaj se je potem opustil, mi ni znano. Mislim pa, da tega ni zahtevala sanitarna inšpekcija. Nekoga sem slišal, da so zahtevali potrošniki, češ, da morajo predolgo čakati pri blagajni. Sem stalen kupec kruha v tej prodajalni in sem ob največjem prometu ob sobotah čakal pri blagajni največ 1 do 2 minuti, dočim moraš čakati pri blagajnah v samopostrežnih trgovinah tudi do 15 minut. V zvezi s tem bi svetoval kolektivu te prodajalne, da ponovno uvede plačevanje pri posebni blagajni, ki je sedaj postavljena v kot prodajalne in najbrž čaka inventurno komisijo, da bo izvršila ustrezni odpis nepotrebnega inventarja. Jože Krajnc, Ptuj Problem kurjačev centralnih kurjav 2c pred štirimi leti sem opisoval problem kurjenja v pečeh cen- tralnega ogrevanja v Kidričevem. Izgleda, da to drugje ni tako pereč problem, v Kidričevem pa je vedno večji. Nekateri kurjači hočejo kar sredi sezone dati odpoved zaradi neurejenega plačevanja kurjave, vmes pa so tudi odnosi občanov do njih ali pa da kurjači pretiravajo, si nakopljejo preveč dela, ki ga potem ne zmorejo. Pred leti so bili organizirani posebni tečaji za kurjače, da so spoznali tehniko peči in kurjave, danes pa tega ni več, delo pač nekdo pravzame in misli, da je dovolj, če zaneti ogenj in nanj naklada Samoupravna stanovanjska skupnost ima glede tega prav go- tovo več izkušenj, zato bi bilo prav, da bi organizirali tečaje za kurjače, kar je še posebno pomembno danes v času splošnega varčevanja in stabilizacijskih prizadevanj. Kurjači bi morali vedeti kakšen premog naj mešajo, da bo kalorična vrednost ustrezala kon.strukciji peči, da bo ustrezna temperatura, da bo izkoristek kurjave kar največji ipd. kar vse bi prispevalo k temu, da bi prihranili pri premogu in tudi ohranjali peči pred predčasnim uničenjem. Za kurjavo v Kidričevem odštejemo stanovalci letno precei, 15 do 17.(X)0 dinarjev. Kurjači se selijo iz bloka v blok, vzroka pa ne vemo, zakaj tako? Vemo sicer, da kurjači niso plačani tako kot bi morali biti, vz- rok pa je tudi v tem, da kakovost kurjenja ostane ista čeprav plačaš kurjaču mesečno 4.(XX) din ali za polovico več. Kljub temu nekateri izsiljujejo, hočejo sredi zime dati odpoved, če ne dobijo večjega plačila. Spričo vse več nezaposle- nih tudi tu ne bi smel biti problem, bo pač delo prevzel kdo drugi. Prav zaradi takih razmer v Kidričevem komaj čakamo, da bo- mo zgradili skupno kurilnico. Samoupravna stanovanjska skup- nost Ptuj bi nam naj pomagala rešiti ta problem, saj je to tudi naš skupni interes. Zal pa izgleda tako, da kotlovnice v Kidričevem ne bo- mo dobili "pred letom 1985, saj ce- ne in s tem stroški gradnje iz leta v leto ra.stejo. Kljub temu bi morali že sedaj, še v tej kurilni sezoni rešiti nekatere probleme ogrevanja družbenih stanovanj v Kidričevem. V stanovanjih so tudi starejši ljud- je, otroci, dojenčki, ki morajo imeti ogrevana stanovanja, toda rlekateri kurjači to izigravajo, odpovedujejo in izsiljujejo. Konrad Zoreč 00 ZSMS MEZGOVCI AKTIVIRATI ŠE VEČ MLADIH Med mladimi v osnovni organizikiji ZSMS Mezgovci smo bili prav prijetno presenečeni nad njihovim delom. Mladinska organizacija de- luje na t)bmočju vasi Mezgovci v KS Dornava. V delovanje se vključuje okrog trideset mladih, kar je polovica, v sami strukturi pa .so dijaki in usluznenci. Predsednik OO ZSMS Mezgovci. Jože Florjanič je dejal, da jc aktivnost zadovoljiva. »Mladi se vključujejo v razr\e dejavnosti, akcije krajevne skupnosti, s katero smo dobro povezani. Že v pripravah na lanskoletno zvezno MDA »Slovenske gorice« smo sodelovali pri urejanju prostora, čiščenju okolja, pa nato na sami akciji. . . Dobre stike imamo s prostovoljnim gasilskim društvom Mezgovci. ki nam je odstopilo prostor v ga.silskem domu. kjer se sestajamo. V lanskem letu smo s skupnimi močmi obnovili zgradbo, s prostovoljnim delom. Sedaj .so dela že v zaključni fazi. Mladi so prispevali dosti prostovoljnih ur. Komisija za idejno jpolitično delo, ki je ena izmed oblik dejavnosti, pripravlja proslave in prireditve ob značajnih praznikih, organizira mlade za Ponod po poten revolucije v Mostjc. vključujemo se v izvedbo štafete . .. Mladinska organizacija ima tudi komisijo za šport, kulturo, mladinske delovne akcije, infor- miranje ... V korist krajevne organizacije ZZB NOV smo izvedli pri- reditev, organizirali veselico. V okviru krajevne skupnosti smo sodelo- vali v očiščevalnih akcijah skupaj z OO ZSMS Dornava, domom dr. Marjana Boštnarja Dornava. Kol priznanje za delo OO ZSMS Me- zoovci. je krajevna skupnost ob praznovanju krajevnega praznika po- delila priznanje naši organizaciji. Mladi smo vključeni v krajevno sa- moupravo, evidentirali srno člane za delegatska mesta; kot predsednik sem vabljen na seje KK SZDL in ZKS. Naša mladinska organizacija nima izrazitih problemov. Želeli bi, da bi se mladina še bolj vključila v mladinsko organizacijo, da delo še bolj zaživi, da tisti, ki še niso dejavni, stopijo v naše vrste. Načrti? Radi bi, da se reši problem nogometnega igrišča v Mezgovcih, v planu imamo ustanovitev radioamaterske sekcije in radijske postaje v Mezgovcih, ki naj bi bila v okviru ptujskega radioamaterskega kluba. Pa razvijati klubsko dejavnost, jo poglobiti, razširiti . . .« -Idp- Gasilci iz Tržca zakoračili v drugo polovico stoletja v minulem letu so člani Gasil- skega društva Tržeč praznovali 50-letnico obstoja, razvoja in uspešnega dela. Temu jubileju pa je bilo minulo leto. poleg požarne preventive, namenjeno največ pozornosti gasilcev in občanov Tržca. je povdaril predsednik društva Franc Kirbiš na 51. ob- čnem zboru, kije bil 16. januarja letos. V slovesnosti ob praznovanju 50-letnice se je vključila vsa kra- jevna skupnost Videm, (ako so gasilci iz Tržca organizirali tudi 3. krajevni praznik KS Videm pri Ptuju. Ob jubileju so za aktivno delo prejeli tudi več družbenih priznanj tako posemazniki kot društvo. Najpomembnejši pri- znanji sta bili srebrni znak civilne zaščite in občinsko priznanje Osvobodilne fronte. Ker vedno skrbijo za požarno preventivo, ni.so imeli na svojem požarnem območju večjih poža- rov, zato pa so toliko več vadili in .se udeleževali vseh gasilskih tek- movanj, kamor koli so bili po- vabljeni. Tudi pomagali so obča- nom, saj so v sušnem obdobju več kol 120 krat vozili vodo z gasilsko cisterno v ogrožene predele, predvsem v Haloze. Menijo, da bi pri teh humanih akcijah morala pomagati širša družbena skupnost. Težko je na- mreč ogroženemu občanu, ki ostane brez vode zase in za živino, zaračunavati polno — ekonom- sko ceno storitve, društvo pa tudi ne zbere dovolj sredstev, da bi pokrivalo stroške. V Tržcu so dogradili k domu gasilcev še eno garažo in garde- robe s sanitarijami. To akcijo so s prostovoljnim delom in sredstvi podprli vsi krajani, saj bi gasilci brez pomoči ne zmogli investicije, ki jim je izpraznila blagajno kljub Za izredne zasluge pri razvoju društva je predsednik Franc Kirbiš prejel priznanje II. stopnje OGZ Ptuj. pomoči občanov in družbe. Ob dnevu mladosti so razvili pionirski gasilski prapor, se ude- ležili pohoda po poteh revolucije v Mostje in drugih manifestacij družbenopolitičnih organizacij in društev. Za uspešnost in pestrost dela. ki je že kar tradicija Gasilskega društva Tržeč imajo, poleg mno- gih članov društva, vsekakor naj- več zaslug Franc Kirbiš. kije kot predsednik vodil to delavno dru- štvo že kar 14 let. poleg njega pa poveljnik Stanko Vaupotič in član Jože Honomihl. ki sta mu največ pomagala. Na tem občnem zboruje dose- danje vodstvo izpreglo, vodstvo društva pa so prevzeli mlajši člani. Po izvo itvi so le-ti sprejeli pro- gram dela za letos. Najpomemb- nejše v delovnem načrtuje to, da bodo nadaljevali tradicijo akti- vnosti na vseh področjih. Poskr- beli bodo za utrjevanje požarne varnosti in preventive pri kraja- nih, s posebnim povdarkom na pozornost pri ravnanju s tekočimi in plinskimi gorivi. Da bi bili kos tudi požarom nastalim zaradi tekočih goriv, bodo izpopolnjevali orodje in opremo, ter se tudi urili, da bodo lahko krajanom in drugim obča- nom zagotovili pomoč v vsakem trenutku, če bi to bilo potrebno. Tekst in foto L. C. Tečaji za smučarje pri Treh kraljih Kljub slabim vremenskim, še posebno pa snežnim razmeram v Slov. Bistrici ne manjka ljubiteljev smučanja, ki se tudi v delovnih dneh tedna radi odpeljejo do turistično rekreacijskega središča ob- čine Slov. Bistrica k Trem kraljem na bistriškem Pohorju, kjer sneg še kljubuje. Te dni letuje v bistriškem rekreacijskem centru tudi druga skupina 21 šolarjev iz pobratene občine Svetozarevo. ki se tukaj učijo smučarskih veščin. Smučanja pri Treh kraljih pa se učijo tudi učenci bistriških osnovnih šol. ki imajo sedaj počitnice. Z njimi so tudi številni starši. Med smučarji Je mogoče opaziti tudi vc.iko število začetnikov, ki .se te ume-^ tnosti UČIJO v po.sebnih smučarskih tečajih. Pred nedavnim je tako zaključilo začetni tečaj smučanja prek 70 delavcev delovnega kolektiva IMPOL Slov. Bistrica, skupno z njimi pa so bili tudi člani nekaterih drugih delovnih kolektivov bistriške občine. Smučanja se učijo tudi gasilci, steklarji in še bi lahko naštevali. Če bodo snežne razmere še ugodne pa načrtujejo, da bi pri Treh kraljih organizirali začetniške tečaje smučanja za še blizu 90 članov delovnega kolektiva IMPOL. Med tistimi, ki so se učili smučanja pa je bila tudi skupina 50 rekreativ- cev iz občine Ptuj. Viktor Horvat« Dvorana v gasilskem domu bo za vse potrebe IZ ZABOVC v soboto, 30. januarja je na ga.silskem 55. občnem zboru v Za- bovcih'ostal po poročilih o delu v letu 1981. Navzočim članom dober vtis in zadovoljstvo. Ostala jim je tudi prostovoljna obveznost, da bodo storili: upravni odbor skupno z nadzornim odborom in članstvom vse, da bo prineslo tudi leto 1982, ob upo.števanju potreb in možnosti uspehe v korist požarne varnosti in usposobljenosti za boj proti nevar- nostim požara, za varnost življenj in premoženja vaščanov ter v sose- ščini ogroženih, pa tudi v korist svobodnega in mirnega sožitja v jugoslovanski skupnosti in v svetu. OTVORITEV DVORANE OB 55. LETNICI Za letošnje 55. leto obstojanjain delovanja gasilskega društva bo v novi dvorani proslava po otvoritvi. Do aprila 1982 bo morala biti dvo- rana zato dokončno urejena in uporabna za zbore, prireditve, pro- slave in nastope. Do sedanjega sta- nja je bila zagotovljena koncem lanskega leta ob razpoložljivih finančnih sredstvih ter ob vsestran- ski pomoči in sodelovanju pri nabavah in dovozu prevoznika Pi- jana iz Zabovc, traktorji vaščanov in tovornjak mlina Korošec. Zaradi širjenja doma niso zaostajali z nalogami na področju SLO in družbene samozaščite, ki ostanejo tudi za letos. Ob delu 82 članov društva pridejo v pomoč mladi in starejši sovaščani. Tudi ob znakih siren v okolici so vedno pripravljeni za pomoč. Zato tudi skrbijo, da je vedno brezhibna gasilska oprema, gasilni aparat in vozilo kombi. V društvu pogrešajo ob moških desetinah tudi žensko desetino, ker je velik del za to pri- mernih deklet na šolanju v Ptuju in v Mariboru. S finančnimi sredstvi so zelo varčevali, da bo še nekaj za neodložljive nove nabave in dela. PONOVNA ZAUPNICA ODBO- ROM Poročila predsednika uprav- nega odbora Jožeta Cigula, blagaj- nika Avgusta Popoška, predsed- nika nadzornega odbora Vlada Korošca in poveljnika Janeza Meznariča so bila vsem aktivnim priznanje za izvršitev nalog iz leta 1981. Zbor je dobro vodil delovni predsednik Janez Pičerko. Predstavniki in gostje iz gasilskih društev: Markovci, Martin Kline, iz Spuhlje Jože Hernec, iz Ptuja AJbin Duh, predstavnik iz Sobetinc in iz Borove Jože Petek so prinesli zboru pozdrave in čestitke za dose- žene uspehe. Opravljene volitve z javnim gla- sovanjem so potrdile ponovno zaupnico upravnemu in nadzor- nemu odboru. Odgovornost šoferja za gasilski avtomobil je zaupana Janezu Erbusu, sosedu gasilskega doma. Med razpravljalci, ki so izre- kli zaupanje izvoljenim, je bila tudi Terezija Maroh, ki vodi zabovsko skupino pevk ljudskih pesmi in se je zavzela za to, naj bi bila v novi veliki dvorani možnost za intenziv- nejše kulturno prosvetno delo. Lahko bi se sčasoma mladi pred- stavili na raznih nastopih s svojimi sposobnostmi petja in drugih kulturnih aktivnosti. Zbranim v dvorani se je po zboru pridružilo še nekaj žena članov. Sledila je prijetna družabnost. Harmonikar Martin Kline in spremljevalec s trobento Vajda sta zaigrala plesne melodije. Za postre- žbo .so skrbele mladinke, članice društva, ob pomoči tudi nekaj čla- nov. J. v. Mladi novinar 1982 in najboljše glasilo ZSMS 1982 Republiška konferenca zveze socialistične mladine Slovenije vsako leto razpisuje akcije kot so MLADI NOVINAR in NAJBOLJŠE GLASILO ZSMS. Da pa bi v to tekmovanje vključili čim več mladih dopisni- kov, novinarjev, OO ZSMS v krajevnih skupnostih, srednjih in osnovnih šol in OZD, smo se odločili, da razpišemo to tekmovalno akcijo tudi v občinskem me- rilu. CENTER ZA OBVESCANJE IN PROPAGANDO PRI OBČINSKI KONFERENCI ZSMS PTUJ razpi- suje akcijo MLADI NOVINAR 1982 POGOJI V akciji ,.Mladi novinar 1982" lahko sodelujejo vsi člani ZSMS, ki jih predlagajo: 1. OO ZSMS v vseh sredinah (krajevni skupno- sti, združenem delu, srednjih in osnovnih šolah, dru- štva itd.) 2. Uredništva glasil (osnovnih organizacij, občin- skih, lokalnih, tovarniških, . , .) OBVEZNOSTI Predlagatelj mora centru za obveščanje in propa- gando pri OK ZSMS Ptuj do 15. aprila posredovati v predlogu za republiško ah občinsko tekmovanje na- slednje podatke: 1. Ime in priimek kandidata ter njegove osebne podatke (rojstni podatki, točen naslov) 2. Obrazložitev predloga 3. Izrezke prispevkov (objavljenih) 4. Opis kandidatovega dela na področju informi- ranja. Kandidati, ki sodelujejo samo v občinskem tekmo- vanju, imajo milejši kriterij. Objavljenih morajo imeti najmanj tri prispevke, aktivno pa morajo delati na področju informiranja vsaj eno leto. Kandidatove podatke pošljite na OK ZSMS Ptuj — COP najkasneje do 15. aprila. POGOJI ZA TEKMOVANJE NAJBOLJŠE GLASI- LO OO ZSMS 1982 V tekmovanje se lahko vključijo vsa glasila (osnov- ne, srednje, višje in visoke šole, krajevne skupnosti, združeno delo, centri in komisije, ki izdajajo svoja glasila). Glasilo mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Kritično ustvarjalno, angažirano obravnava od- nose v vseh sredinah 2. Da uspešno opravlja svoje informativno in vzgojno poslanstvo 3. Da prispeva k čimbolj dograjenim samouprav- nim odnosom 4. Uporablja čimveč novinarskih zvrsti, original- nih pri.stopov, je pestro in zanimivo 5. Krepi lep slovenski jezik, razumljiv bralcem 6. Izide vsaj trikrat v obdobju september 81 — maj 82 z največjim razjnakom 3 mesece v OO ZSMS v KS, OZD, in CSUI; v osnovni šoli pa UiOra glasilo iziti vsaj enkrat v šolskem letu. OBVEZNOSTI Predlagatelj mora COP pri OK ZSMS do 10. apri- la posredovati: 1. Lastno oceno o glasilu 2. Vse številke glasila 3. Vse podatke o glasilu a) člane uredniškega odbora (število, naloge) b) pogoji in način dela uredniškega odbora (pri tovarniških glasilih opis dela mladinskih redak- cij oz. dopisnikov) c) mentorje (predvsem pri šolskih glasilih) d) ime in priimek ter naslov glavnega in odgo- vornega urednika Člani centra za obveščanje in propagando, ki delu- je pri občinski konferenci mladine v Ptuju pričakuje- mo velik odziv na našo akcijo. Želimo vam veliko de- lovnih uspehov. ZAPIS IZ KRONIKE Večkrat mi starša pripovedujeta utrinke iz svoje mladosti. Primerjam jo z mladostjo današnje mladi- ne. Toda moja radovednost je še večja. Želela sem izvedeti, kako so se šolali v prejšnjem stoletju. Imela sem priložnost seči po kroniki, v kateri so razni zapisi od leta 1800 dalje. Začela sem prebirati in ugotovila, da je bil takrat zelo važen predmet verouk. Danes ni tako. Obiskuje ga le tisti, ki to želi. V kroniki mi je bil najbolj všeč zapis šolskega izleta, zato ga bom del dobesedno zapisala: ,,Dne 19. maja bil je pomladanski izlet k Sv. Elizabeti na tako imenovani Emeršičev breg. Ob 6. uri zbralo se je okoli 400 otrok v svojih razredih, ob pol 7. bil je zajutrek, — dobili so juho in kruh, ob 7. uri odhod od Sv. Barbare in ob 8. sv. maša pri Sv. Elizabeti. Med potom so se učencem razlagali različni pojmi iz domoslovja in prirodoslovja. Ogledali so se novi nasadi z cepljenim amerikanskim trsjenr go- spoda Franca Kai.serja, ki je tudi blagodušno dovolil, da se je pozneje smela veselica vršiti na njegovem zemljišču. Ob 10. uri je bila gledališka predstava na prostem. Igral se je Tomšičev ,,Star vojak in njegova rejenka." Navzoči odrasli kakor tudi učenci so se z največjo pazljivostjo sledili skoraj eno uro in pol trajajoči predstavi. Nato so se otroci razveseljevali s petjem in raznimi igrami, dokler niso dobili obed — mrzlo pečenko, kruh in vino . . ." Po obedu so bili še govori in zahvala vsem, ki so pomagali, da je bil skupni izlet lep, prijeten in kori- sten. To je bilo leta 1897. Od tedaj je 85 let. Sodelova- nje staršev in krajanov s šolo je bilo zelo veliko, saj so samo za ta izlet darovali toliko denarja, da so ku- pili tri teleta, kruh in vino. Tudi pri pripravi jedil so pomagali. Med zapisanimi domačini sem opazila do- sti znanih imen: Kolednik, Jurgec, Bračič, Kore- njak . . ., imena, ki jih še danes najdemo med učenci. Mislim, da imamo tudi mi podobne izlete. To so' na,ši športni dnevi, ekskurzije in izleti ob koncu šol- skega leta, ki potekajo brez pečenke in vina. Naši šolski izleti so drugačni. Danes se vozimo z avtobusi ali vlaki in si ogledujemo lepote naše Slovenije, seznanjamo pa se tudi z zgodovino naših narodov, a tudi z.a zabavo nikoli ne pozabimo. Metka Vršeč, 8. b 0§ Maksa Bračiča Cirkulane TEDNIK -11. februar 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 PRIPRAVE NOGOMETNE SELEKCIJE PTUJ Prva prijateljska srečanja Nogometaši Ptuja so v okviru priprav na nadaljevanje prven- stva v slovenski nogometni ligi v nedeljo odigrali prvo prijateljsko srečanie. Bilo je prva kontrola 7Jasti fizične pripravljenosti. Sre- čanje, ki je bilo na stadionu Drava, se je končalo brez zadet- kov in je po tej plati za nekatere predstavlialo razočaranje, saj nasprotnik igralcev Ptuja, mošt- vo Pragcrskega, nastopa v vzhod- ni območni ligi. Vendar trener 2ajc s tistim, kar so pokazali ptujski nogometaši, ni nezadovo- ljen. Na prvem srečanju po napornih bazičnih pripravah so namreč pokazali dobro telesno pripravljenost, kar je v tem trenutku najbolj pomembno. Ra- zumljivo le, da prave igre niso mogli pokazati, saj so oili, kot temu rečemo, še »trdi« od prvega dela priprav. To je bilo torej prvo pripra- vljalno srečanje. Drugo je oilo včeraj popoldan in sicer so se Ptujčani pomerili s starimi znan- ci — mariborskim Kovinarjem. Tretje srečanje pa bo v nedeljo. Selekcija Ptuia bo gostila moštvo iz avstrijske Lipnice. Srečanje bo popoldan na stadionu Drava. Za tem pa bodo sledila povratna srečanja in novi nasprotniki. Skozi to obdobje bo teklo popra- vljanje tehničnih in taktičnih tjementov ter uigravanje moštva. Časa do začetka prvenstva ni več veliko. Po prvin informacijah V boju za žogo (foto B. Rode) bodo namreč moštva v republiški ligi s spomladanskim delom prvenstva začela sredi marca. Ob članih pa redno vadijo lui^i nižje selekcije, mladinci in kade- ti. Vadba ■ poteka na stadionu Drava in v dvorani Mladika, seveda v okviru možnosti oziro- ma razpoložljivih terminov v dvorani. 1. kotar Za športnice in športnike ni počitka Zimski čas in počitnice §e ne pomenijo zatišja tudi na telesnokulturnem področju. Kljub temu, da se s pogoji za vadbo v Ptuju in ptujski občini ne moremo posebej pohvaliti, športnice in športniki ne mirujejo in se tudi v tem času zavze- to pripravljajo na začetke oziroma nadaljevanja v vseh rangih tekmovanja. To lahko opazimo tako v športni dvorani Mladika, na strelišču, v parku, ob dovodnem kanalu za HE SD II, sta- dionu Drava, šahovski sobi, v Ptujskih toplicah, skratka povsod. Res pa je, da vadba ni posebej na očeh javnosd. Poteka nekoliko odmaknjeno, saj gledalce privlačijo tekmovanja, tekme, turnirji, preizkušnje. Najbolj Iivahno je v tem času gotovo na stadionu l5rava, dvorani Mladika in bližnjih po- teh. Na stadionu srečate nogometaše, rokomeia- še in rokometašice, v parku ob Dravi in ob dovodnem kanalu pa atlete in atletinje, ki se jim pri nabiranju telesnih moči pridružujejo tudi drugi športniki in športnice. Strelci in strelke z zračnim orožjem vadijo v pokritem strelišču pri dvorani Mladika ter drugih prostorih za vadbo v posameznih družinah, šahisti in šahistke vadijo v .svoji klubski sobi. Na stadionu in v parku sreča- te tudi boksarje, ki nato nadaljujejo z vadbo v Mladiki. So namreč sredi priprav na nastop na republiškem prvenstvu, kjer se bosta zlasti Novak in Mere verjetno brez večjih težav uvrstila na državno prvenstvo. Atleti in atletinje vadijo zelo zavzeto. V dvorani srečate skakalke in skakalce, sprinterje. tekmovalce v tehničnih disciplinah. Tekmovalke in tekmovalci za teke na daljše proge pa vadijo zunaj, na obrežju Drave in dovodnega kanala. Tekmovalna sezona se je za njih praktično že pričela, to so prvi letošnji krosi. Čas in prostor pa v dvorani pridno izkoriščajo tudi igralke in igralci namiznega tenisa, judoisti, rokometaši in mlade rokometašice, košarkarji in košarkarice, . nogometaši, igralci tenisa, rekreativci — dvora- na je stalno zasedena in veliko premajhna glede na potrebe, zato ne ostajajo prazne tudi druge manjše telovadnice in sobe za vadbo. Skratka, za .športnice in športnike ni počitka! 1. kotar V soboto nadaljevanje prvenstva KOŠARKA V vseh republiških košarkar- skih ligah bodo v soboto nadalje- vali s prvenstvenimi srečanji. Ligaško tekmovanje je bilo na- mreč prekinjeno za štirinajst dni in se je tako prvenstvo razdelilo, pri ženskah točno na polovici, pri moških pa v drugem kolu druge- ga dela prvenstva. Od ekip Košarksrskega kluba Ptuj gre tokrat bolje članom kot pa članicam. Fantje so v sredini lestvice vzhodne območne lige. dekleta pa na koncu enotne republiške. V prvem kolu nadaljevanja čaka Plujčanke težka preiskuš- nja. V soboto jim namreč v goste pridejo igralke Pomurja iz Mur- ske Sobote, ena najboljših slo- venskih ekip. V prvem delu so Pomurke brez posebnih težav premagale vrsto KK Ptuj, favorit 3a so tudi v sobotnem srečanju, ci se bo v športni dvorani Mladi- ka pričelo ob 17. uri in 30. minut. Če gledamo objektivno, potem bo za domačinke uspeh že poraz z manj kot 20 točkami razlike. Napoved je res črnogleda. Ptuj- čanke tako gotovo ne bodo mislile in se bodo trudile za ugodnejši izid. Člani KK Ptuj, ki v tej sezoni igrajo precej, ali pa veliko bolje kot v prejšnji, se bodo v soboto zvečer po tekmi članic pomerili z ekipo Šentjur, ki so jo v prvem delu na gostovanju že premagali. Igralci domače ekipe se bodo pod vodstvom trenerja Kravine gotovo potrudili, da bosta točki ostali doma. Seveda, če bodo zaigrali s svojim najmočnejšim orožjem — kolektivno igro in borbenostjo. 1. kotar Prodor Kukovčeve pod koš na- sprotnic (foto B. Rode) PROGRAMI DELA V NK ALUMINIJ V občini Ptuj še vedno nismo očistili stvari s peto selekcijo Ptuja. Vendar pa ta pri NK Alu- miniju ne igra pomembne vloge. Delo v nogo- metnem klubu iz Kidričevega so postavili na sestankih upravnega odbora, definitivno pa je o delu vseh selekcij in članskega moštva svoje izrekel tudi svet trenerjev, pod vodstvom strokovnega vodja, Iva Krnjiča, ki je pripravil enotni program za vse selekcije, skupno z vsemi trenerji. Kot je znano, so pri Aluminiju vedno delali, čeprav so bili rezultati mlajših kategorij zapostavljeni. Toda ker niso delali za en dan, se to sedaj obrestuje, saj je na treningih prvega mo- štva, pa čeprav rekreacijskega po petnajst igralcev. Se več pa bi jih prišlo, vendar so tukaj še šola in dvoizmensko delo. Začnimo z detajlnim pregledom in sicer od prve do pete^elekcije in to po programu, ki je bil sprejet in potrjen na sestanku vseh strokovnih delavcev v nogometnem klubu Aluminij. Prvo selekcijo bo vodil dolgoletni igralec Aluminija, Franc Panikvar. Vadba s prvo selekcijo se bo pričela v mesecu marcu. Treningi bodo trikrat tedensko in obvezna tekma. Veliko pozornosti, bodo namenili tej kategoriji, saj iz teh mlajših igralcev potem prihajajo igralci za drugo selek- cijo. V NK Aluminiju načrtujejo, da bodo imeli najmanj trideset pionirjev prve selekcije, ozi- roma dve ekipi, organizirali pa bodo tudi pionir- sko šolo v mesecu maju, prav tako pa veliki tur- nir prvih selekcij. Drugo selekcijo bo vodil Marko Mihelič, ki je to delo opravljal tudi v jeseni. Dobro in načrtovano delo se je obrestovalo. Pravi rezul- tati pa se bodo pokazali šele v prihodnosti. V so- delovanju s trenerjem prve selekcije bo opravljen prehod v drugo selekcijo. Drugače pa je plan podoben, kot pri prvi selekciji. Tudi tretjo selekcijo, ali kadete bo vodil Mar- ko Mihelič. Potrebno bo opraviti selekcioniranje iz vrst druge selekcije. Formirati ekipo najmanj 20 kadetov. Treningi bodo 3—4 krat tedensko. Poskušali bodo odigrati čim več tekem. Prav ta- ko pa bodo v tej kategoriji namenili posebno teoretično usposabljanje in poskušali storiti čim več na pedagoški vzgoji, ki je pri igralcih še tako potrebna. To pa je kategorija, na katero se v da- nem trenutku še da vplivati, oziroma odpravljati napake. Mladinsko moštvo še naprej vodi Maks Kme- tec, pomagal pa mu bo Danilo Klajnšek in pa Ivo Tašner, kot tehnični vodja. Treningi mladinske selekcije bodo trikrat tedensko. Poskušalo se bo z odigravanjem čim več prijateljskih srečanj. Aktivirati se bo potrebno pri formiranju močne mladinske vrste. Cilj pa mora biti, da se za član- sko moštvo pridobita najmanj dva igralca. Velik povdarek bo na tehnično taktičnem izpopolnje- vanju, kakor tudi ria psihofizičnem. Poskušali bodo z organizacijo turnirja v Kidričevem, seve- da, če bodo lahko zagotovili udeležbo. Stiki se že navezujejo, tako, da bomo lahko videli marsika- tere ekipe SV Slovenije na delu. Prvo moštvo bo vodil Ivo Pšajd. Igralci tre- nirajo trikrat tedensko in to z veliko zavzetostjo. Vsem je namreč jasno, da v tej ligi in s takšnim pogonom ni mogoče nastopati v rangu MNZ Ptuj — REKREACIJSKA LIGA, ob neizvaja- nju selekcijskega sistema. Potrebna bo vključi- tev v višji rang tekmovanja. Čeprav bo težko, se bo to tudi zgodilo. Vsi cilji in plani ,so narejeni v to smer. Dosedanji nogomet v ptujski občini je pokazal, da je logična vključitev Aluminija v viš- ji rang tekmovanja. Pri NK Aluminiju se dela res zavzeto. Delo je steklo, tako kot si tudi največji optimisti niso za- mišljali. Ve se, kdo je zadolžen za to ali ono stvar. Dela se po enotnem programu in tako rezultati ne bodo izostajali. Mlajše kategorije pa so tisti garant, da bodočnost Aluminija ni tako bleda, kot nekateri mislijo. Cas bo svoje pokazal in dokazal. Danilo Klajnšek ŠE NEKAJ O PTUJSKEM NOGOMETU V zadnjih številkah Tednika je bUo objavlje- nih več člankov na temo ,,Ptujski nogomet". Oglasili so se nekateri zasluženi tovariši, ki so ptujskemu nogometu veliko dali. Podpisani so bili predstavniki starejše, srednje, kakor tudi mlajša generacija. Bilo je to obujanje spominov, strokovnih stališč, polemik okrog koncepcije razvoja ptujskega nogometa in druge problema- tike, kar je v bistvu zelo pozitivno. Zal se je čutil v teh člankih tudi že dobro zna- ni antagonizem dveh klubov — Aluminija in Drave. Vsaka polemika, vsak dialog na to temo je lahko pozitiven le, če ne poglablja že tako sla- bih odnosov. Kot ljubitelj športa (nogomet mi je najljubši) in nepristranski simpatizer se želim vključiti v začeto polemiko. Upam, da se bodo Oglasili še drugi simpatizerji in bolj pristojni. Spominjam se generacije iz leta 1956—1957. Spominjam se kvalifikacijske tekme z Ilirijo in polnega štadiona Drave. Spominjam se roman- tičnih amaterjev: Hercega, Sireca, Komela in drugih. §e bolje pa se spominjam mlajših: Mlakarja, Ivartnika in drugih. Da ne govorimo o generaciji Emeršiča, bratov Ljubeč, Hadlerja in ^ugih, ki so bili zelo talentirani in dobri nogo- metaši. O generaciji Aluminija, ki je igrala v II. zvezni ligi ni potrebno zapravljati papirja, časa in besed. V ptujskem nogometu (sem štejem tudi Alu- minij) je bilo vedno talentov. Dovolj je, da ome- nim, da je vrsta mladincev igrala v mladinski re- prezentanci Slovenije. Emeršič, Hadler, Krajnc, Hazabent in drugi ptujski talenti so predstavljali kvaliteto v republiškem merilu. Treba je omeniti kompletno generacijo drugoligaškega Alumini- ja. Hadler in Hazabent sta poskusila celo prvoli- gaški nogomet pri Olimpiji. Krnic je, če se ne motim, bil najboljši strelec v republiki in repre- zentant II. lige — zahod. Pred nekaj leti (ni dol- go od tega) so se mladinci Drave potegovali za prvaka Slovenije. Bili so menda drugi. Samo od sebe se zastavljajo vprašanja: Kje so danes ti mladi nogometaši? Kaj je s pionirji? Kaj s kadeti? Kaj je z mladinci? Kje je ptujski nogomet? Koliko je ptujskih fantov v republi- ških selekcijah? Ali v današnji generaciji manjka talentiranih fantov? Trdim, da v vrstah Drave in Aluminija (.selekcija) obstaja vrsta talentiranih pionirjev, kadetov in mladincev. V Ptuju ne primanjkuje strokovnega kadra. Naj samo omenim imena: Lenartič — uspešno vodil selekcijo Ptuja, Krnic — uspešni vodja mladincev in seiekcije Ptuja ter Aluminija, Zajec — uspešni vodja mladincev in selekcije, Pšajd, Kurilič — iziolana strokovnja- ka, kakor tudi Musič, Slavkovič, Kneževič, Krajnc, Klarič in drugi. Ne morem, da ne ome- nim tov. Veličkoviča, ki je vzgojil zelo kvalitetno generacijo pionirjev pri selekciji. Ne strinjam se s tezo, da danes primanjkuje finančnih sredstev za hitrejši dvig kvalitete ptuj- skega nogometa. Tudi z obstoječimi sredstvi bi lahko dosegli več. Da je tako, se lahko prepriča- mo pri rokometaših, košarkarjih, boksarjih in drugih. Strinjam pa se s tezo, da v ptujskem nogome- tu manjka nekaj elementarnega — zelo važnega! Manjka volje (pri nekaterih) za sporazumevanje, za dialog (konstruktivni), za polemiko (pozitiv- no) in sodelovanje ter ,,zajedništvo" v cilju pro- speritete ptujskega nogometa. Manjka tudi strp- nosti. Ni želje po združevanju sredstev (ki jih vedno manjka), strokovnih in kadrovskih poten- cialov. Manjka celo ,,fair play-a". Menim, da je v interesu ptujskega nogometa, da se preide (čim prej tem bolje) na sporazume- vanje in zdrave odnose ter da vsi zainteresirani premagajo nesporazume, združijo vse moči in da zapišejo novo stran v zgodovini ptujskega nogo- meta. O. L SREBRNI JUBILEJ RK VELIKA NEDELJA Člani RK Velika Nedelja in simpatizerji kluba so pred kratkim na jubilejni skupščini proslavili 25-letnico uspešnega dela kluba, ki seje z vztrajnim delom ter samoodpovedovanjem prebil med najboljše slovenske rokometne kolektive. Največ uspena imajo v moškem rokometu, saj je njihova članska ekipa stalni in zanesljivi republiški ligaš — član slovenske rokometne lige. Uspešni pa so bili tudi pri vzgoji mladih rokometa,šev ter ženskega dela rokometa. Na jubilejni skupščini .so se po oceni do.sedanjega dela pogovorili o prihodnjih usmeritvah. I k. SLOVENSKA BISTRICA Zanimanje delavcev za rekreacijski šport v občini Slov. Bistrica ugotavljajo, da se z vsakim letom povečuje zanimanje delavcev v delovnih kolektivih za organizirano športno rekreativno življenje. Vzrok je tudi v povečanem prizadevanju občinske zveze telesnokulturnih organizacij in Občinskega sveta zveze sindikatov oziroma njegove komisije za šport in rekreacijo. Portoroški sklepi so tudi v bistriški občini povzročili prelomnico, predvsem v hitrejšem razvoju množičnega športa, ki je postal prednostna naloga aktivnosti na področju razvoja telesne kulture delovnih ljudi občine Slov. Bistrica. Da je delo na področju razvoja športa in telesne kulture delovnih ljudi občine Slov. Bistrica doseglo v zadnjem obdobju zares zavidljive rezultate potrjuje tudi podatek, da je samo v lanskem letu sodelovalo v raznih oblikah športno rekreativne dejavnosti blizu 10.000 delavcev in drugih občanov. Ob tem pa je pomemben še podatek, da je v teh aktivnostih pred portoroškimi sklepi sodelovalo komaj okoli 3000 občanov. V športno rekreativnem tekmovalnem sistemu je vključenih trenutno blizu 60 ekip (v letu 1976 samo 15). Med najbolj privlačnimi pa so trimska hoja teki in kolesarjenje pa tudi odbojka in plavanje sta vse močneje zastopana. V zimskih mesecih se vsako leto več delavcev nauči prvih smučarskih veščin. Samo v letošnji zimski sezoni pričakujejo, da se bo smučarske umetnosti v okviru tečajev, ki je organizirajo delovne organizacije in društva pa tudi osnovne šole, udeležilo prek 300 delavcev. Največ delavcev se vključuje v delavsko športne igre, katere vsako leto organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Program tekmovanja pa je zastavljen tako, da trajajo skozi vse leto. Razen v delavsko športnih igrah pa so delovni ljudje in drugi občani vključeni tudi v raznih društvih, klubih in sekcijah. Med njimi so Se posebno številne strelske, lovske in ribiške družine, planinska društva, kegljaški in drugi klubi. Vzporedno s porastom števila delavcev, ki se vključlijejo v delavske športne igre in druge športno rekreativne dejavnosti pa je v bistriški obči- občutiti pomanjkanje potrebnih športnih objektov in strokovnih vaditeljev,jiReševanju tega problema pri občinskem sindikalnem svetu kot tudi občinski zvezi za telesno kuUuro Slov: Bistrica posvečajo posebno Viktor Horvat Smučanje kljub pomanjkanju snega Prizadevni člani smučarskega kluba Ptuj skupno z ZTKO Ptuj si prizadevajo, da kljub pomanjkanju snega mladim Ptujčanom posredujejo osnovno znanje smučarskih veščin. Tako je bil v šolskih počitnicah tečaj za osnovnošolce, ki se ga je udeležilo 33 učencev in so dnevno odhajali k Trem kraljem na Pohorju. Prav tako je bil organiziran ,,vrtec na snegu", žal v domačem kraju ni bil izvedljiv, prijavljenih je bilo prek 200 otrok in je bil na Roglji, kjer ga je obiskovalo 108 otrok, ki so v zaključnem delu prikazali solidno znanje osnovnih smučarskih veščin. Klub organizira tudi vikend smučanje — tečaj za odrasle, da se lahko tudi .starejši prek vikenda naučijo osnov smučanja. Zupane Lepo priznanje Rokomet spada v ptujski občini med športe, ki imajo bogato tra- dicijo, tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci. Pred nekaj leti je ženska ekipa Drave nastopala v drugi zvezni ligi. Prišelječas.kose je od te lige morala posloviti, pa vseeno spada sedanja mlada eki- pa Drave med boljše ekipe v re- publiški ženski rokometni ligi. Čeprav ne pri vrhu. pa vseeno. Ce samo pogledamo seznam poško- dovanih igralk, bi nam to skorajda vse povedalo. Lepo priznanje za rokomet, še posebej pa plačilo za neumorni trening, velik delež na prvenstvenih tekmah, kakor tudi dres republiške reprezentance, je prišlo ob pravem času. To je naziv druge športnice Ptuja. Ingrid Kmetcc sodi med zelo dobre igralke, v sicer mladi in perpsek- tivni ekipi ptujske Drave. Kdaj in kje si se pričela ukva- rjati z rokometom? »Z rokometom sem pričela pred dobrimi štirimi leti v RK Drava Ptuj. Uspela si postati standardna republiška mladinska reprezen- tantka. Kako usklajuješ vsakod- nevne treninge s šolo. uče- njem . . .1 »Vse mi gre bolj na tesno. Vsak dan se iz Podvinc vozim na trening v Ptuj, kjer pri vožnji izgubim veliko časa. In sicer s treningom izgubim približno dve uri pa tudi z vožnjo toliko. Torej mi za učenje ne preostane dovolj časa. Sicer pa imajo na srednji ekonomski .šoli v Ptuju veliko razumevanja za moje športno udejstvovanje. »Kot perspektivna športnica bi morala dobiti športni dodatek?« »Ja, res sem dobila denarno nadomestilo, in to 800 starih ju- rjev<. »Kakšno je vzdu.šje v ekipi in kakšna je perspektiva s tvojega zornega kota? »Kljub temu, da ne stojimo najbolje na prvenstveni razpre- delnici.je vzdušje v ekipi na visoki ravni. Igralke se med sabo in s svojim trenerjem dobro razume- mo. Trening je pogoj za uspešno delo. Tega se tudi zavedamo in zato zavzeto treniramo, čeprav treningi niso lahki. O tej ekipi se bo gotovo še slišalo, seveda pod pogojem, če ostanemo skupaj. Sedaj smo verjetno ena najmlajših ekip v republiški ženski rokome- tni ligi. Samo z zavzetim delom se Ingrid Kmetec, perspektivna ro- kometašica RK Drava Ptuj da kaj storili. Nekaj nas^je mla- dink, nekaj pionirk, nekaj pa je poškodovanih. Ko bodo zbrane vse moči. bomo pokazale veliko boljšo in zrelejšo igro, kot pa smo JO v jesenskem delu.« »Ali že mogoče razmišljaš o spremembi klubske barve?« »O drugih bom pričela razmi- šljati takrat, ko bom končala s šolanjem v Ptuju. V kolikor bi nadaljevala .šolanje v Mariboru bi zagotovo ostala v Ptuju, če pa bom v Ljubljani, pa bom še razmislila. Pa kje še je to!« Danilo Klajnšek 10 - ZA RAZVEDRILO 11. februar 1982 ~ TEDNIK TEDNIK — 11. februar 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 Spet štirje zlati pari v Ptuju Knako kot zadnjo soboto v januarju, je tudi v soboto, 6. februarja bilo na ptujskem magistratu slovesno in živahno. Tudi to soboto so pred matičarja in pooblaščenega delegata stopili štirje pari, da bi po petdesetih letih skupnega življenja znova potrdili vse tiste vezi, ki so jih družile dolgo polstoletje. Vsem štirim zlatim nevestam in ženinom tudi naše prisrčne čestitke! ANTON in KATARINA MIKŠA, kmetovalca iz Hlaponc št. 17 KS Polenšak. Anton seje rodil 18.5.1911, Katarina pa 10.10.1910. Imela sta 6 otrok, od tega 4 še živijo, razveseljuje pa ju tudi 11 vnukov. Foto: Langerholc JANEZ in LIZA JUS, kmetovalca iz Grdine št. 8 KS Stoperce. Janez se je rodil 9.5.1906, Liza pa 16.10.1910. V zakonu sta imela4 otroke, danes sta ponosna na 11 vnukov in 1 pravnuka. Foto: Langerholc MATIJA in MARIJA BRACIČ, Zabovci 94 KS Markovci. Matija seje rodil 23.2.1906 in je bil delavec, Marija, roj. 14.12.1894 pa je gospodinjila in obdelovala zemljo. V zakonu sta imela 4 otroke, danes pa se veselita ob 8 vnukih in 3 pravnukih. Na posnetku v družbi svojih najbližjih pred svojim domom, ko sta se odpravljala na zlato poroko. Foto: M. Ozmec FRANC in MARIJA JEVŠOVAR, kmetovalca iz Zg. Jablan 34 KS Cirkovce. Franc je bil rojen 2.8.1912, Marija pa 28.6.1905. Imela sta 4 otroke, danes pa sta ponosna še na 9 vnukov in tudi že 2 pravnuka. Foto: Langerholc V Ptuju brez zdravstvene usmeritve USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V prejšnjem tednu so zasedali delegati skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije in potrdili mrežo srednjih šol za šolsko leto 1982/1983. Obseg vpisa v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanjapo enak lanskemu, prišlo pa je do nekaterih spre- memb. V Kmetijski usmeritvi je program razširjen še na usposab- ljanje, to je na izobraževanje za poklic kmetovalca in kmetovalke gospodinje v skrajšanem progra- mu. V družboslovni usmeritvi bo vpisnih mest za oddelek več kot v tem šolskem letu. Ostale usmeri- tve ostajajo v lanskem obsegu, s tem da v prihodnjem šolskem letu v ptujskem centru srednjega usmerjenega izobraževanja ne bo več dislociranega oddelka zdravstvene šole. Učenci, ki so se vpisali v ta oddelek lansko jesen bodo sicer šolanje zaključili v Ptuju, ostali pa se bodo morali v tej usmeritvi izobraževati v Mari- boru. V usmeritvi kovinsko predelo- valna industrija bodo v CSUI vpisovali v dva oddelka skrajša- nega programa za obdelovalca kovin in upravljalca strojev ter v sedem oddelkov srednjega pro; grama za vzgojno izobraževalni program kovinar strojnik, ki obsega izobraževanje za obliko- valca kovin, preoblikovalca in spajalca. monterja in upravljalca energetskih naprav, vzdrževalca vozil in strojev in strojnega tehnika. V kmetijski usmeritvi bodo trije oddelki v srednjem programu za poklic kmelijec in kmetijski tehnik ter oddelek v programu za usposabljanje za poklic kmetovalec in kmetovalka gospodinja. V metalurški usmeri- ui bodo vpisovali v oddelek skrajšanega programa za prido- bivalca in predelovalca kovin ter v dva oddelka srednjega progra- ma za poklic metalurga. V eko- nomski usmeritvi bodo na razpo- lago trije oddelki za trgovinsko dejavnost in trije oddelki za poslovno finančno dejavnost. V družboslovni usmeritvi bodo vpi- sovali v tri oddelke družboslovno jezikovnega programa in v dva oddelka upravno administrativ- nega programa. Tako bo to jesen v centru srednjega usmerjenega izobraževanja v šestindvajsetih oddelkih sedemstoosemdeset vpisnih mest za izobraževanje mladine. K tem podatkom je treba dodati še oddelek za usposablja- nje v kmetijski usmeritvi in oddelke za odrasle. Po predlogu republiške izobraževalne skup- nosti bi naj v Ptuju izobraževali ob delu v vzgojno izobraževal- nem programu trgovski poslovo- dja in sicer en oddelek s trideseti- mi kandidati, v družboslovni usmeritvi prav tako en oddelek v vzgojno izobraževalnem progra- mu družboslovno jezikovne de- javnosti in v dveh oddelkih upravno administrativnega pro- grama. V usmeritvi kovinsko predelovalne industrije je pred- log za en oddelek skrajšanega programa — obdelovalcev kovin in upravljalec strojev — en oddelek za program kovinar strojnik in en oddelek za pro- gram obratni strojni tehnik. V kmetijski usmeritvi bi naj v enem oddelku izobraževali program usposabljanja, v enem oddelku pa srednji program, torej za poklic kmetijec. seveda so to le okvirno določene vpisne kapaci- tete, ki so odvisne od interesa kandidatov na območju občine. Iz izkušenj preteklih let vemo. da v organizacijah združenega dela izobraževanju ob delu niso na- menili ustrezne pozornosti. Inter- ni razpisi za izobraževanje ob delu bi naj bili odraz potreb posameznih organizacij združe- negit dela, ne pa da se delavci izoDražujejo v usmeritvah oziro- ma vzgojno izobraževalnih pro- gramih, ki za združeno delo niso interesantni. Z izobraževanjem ob delu bi naj bistveno vplivali na pozitivne spremembe kadrov- ske strukture v posameznih orga- nizacijah združenega dela. V času usklajevanja šolske mreže je bilo precej govora tudi o novih vzgojno izobraževalnih programih s področja elektroni- ke in veterine, ki bi jih naj uvedli v ptujskem srednješolskem cen- tru. Pc) usklajevanju v regiji in v posebnih izobraževalnih skupno- stih pa je dogovorjeno, da letos vpisa v nove programe ne bo. Kljub temu pa so razmišljanja, da je treba za naprej pripraviti natančne programe, temelječe na analizah v združenem delu, da bi jih lahko tudi uresničili. Seveda tudi tokrat usklajevanje kot leta poprej, ni minilo gladko in brez zapletov. V Podravju sta sedaj dva regijska izobraževalna centra — Maribor in Ptuj. Pa vendar še vedno drži, daje pot od Ptuja do Maribora krajša kot tista iz Maribora v Ptuj. Ali bolj nazor- no povedano — še vedno velja miselnost, da se ptujski učenci lažje vozijo v Maribor kot mari- borski v Ptuj. Posebno tisti iz Haloz in Slovenskih goric. N. Dobljekar Pred programskovoiilno konferenco ZKS Ptuj Komite občinske konference ZKS Ptuj, ki se je sestal v torek, 9. februarja popoldne, je pretežni del seje namenil obravnavi dokumentov za programskovoiilno konferenco ZKS Ptuj, ki bo 25. februarja. Programskovoiilno konferenco bodo sestavljali: 59 članov OK ZKS v .sedanjem mandatu, 43 novoizvoljenih članov OK ZKS, ki jim bo verificirala mandat programskovolilna konferenca in 108 delegatov osnovnih organizacij ZKS, ki nimajo stalnega člana v novi OK ZKS, bo tako programskovolilna konferenca štela skupno 204 delegate. Šahovsko tekmovanje za pokal maršala Tita Šahovsko društvo MIP Ptuj organizira v soboto, 13. februarja, ekipno občinsko šahovsko prvenstvo za pokal maršala Tita za leto 1982. Tekmovanje se bo pričelo ob 8 uri v Domu Franca Krambergera v Ptuju. Tekmujejo lahko: sindikalne ekipe, JLA, partizanska društva, KS, šole, DPO itd. Ekipo sestavljajo štirje igralci. Ekipe morajo s sabo prinesti dve šahovski uri in dva kompleta šahovskih figur. Vabljeni!__ Čepeči vodovodna cev. Do takih in podobnih okvar pri- haja pogosto. Takrat običajno tudi ugotavljamo, da v Ptuju nimamo te ali one servisne dejavnosti, čeprav smo sprejeli določene usmeritve,, ki bi naj to vrzel odpravile. Ce poči vodovodna cev, je treba poklicati telefonsko številko 771-641 — to je sedež delovne organizacije komu- nala, gradbeništvo in promet ozi- roma vratarska služba, kateri je po- trebno posredovati tudi podatke o nastali poškodbi. Temeljna orga- nizacija vodovod in kanalizacije ima organizirano stalno dežurno službo, ki šteje tri delavce. Njen delovnik je nepretrgan, tudi ob .sobotah, nedeljah in praznikih. V temeljni organizaciji poudarjajo, da je dežurna služba stalno v pri- pravljenosti, njen učinek pa je odvisen od poškodbe. Kot upravljalec vodovodnega omrežja služba vzdržuje samo primarne in sekundarne vode, vključno s priključki in vodomer- jem. Hišna instalacija pa je v upravljanju lastnika. V primeru okvare, lastnik enostavno zapre za- sun (ventil) za vodomerjem. Za po- pravilo pa je merodajna druga temeljna organizacija, nizke in hi dr ograd nje. Odgovorni delavci v temeljni organizaciji poudarjajo, daje sedaj v zimskem času tudi precej okvar na vodomerjih, ki nastajajo zaradi zamrznitev. Take okvare gredo na račun gospodinjstev. Za odpravo takih okvar ni potrebno veliko sto- riti, le vodomer je treba zavarovati. Ob sobotah in nedeljah pride zaradi manjše porabe vode do nadpritiskov v cevovodih in zaradi tega tudi do defektov. Okvare na vodomerjih običajno odkrijejo inkasanti, ko odčitavajo porabo. Prav pa je, da opozorimo lastnike stanovanj in druge, da omogočijo dostop do vodomerjev, saj ni red- ko, ko morajo inkasanti odmetati velike količine premoga ali odstra- niti druge ovire, da lahko opravijo svojo nalogo. V temeljni organizaciji želijo tesnejšega sodelovanja z uporab- niki, zlasti v primerih, ko gre za odkrivanje okvar. Zato pričakujejo občanovo pomoč pri vsakem naj- manjšem vidnem defektu na primarnih in sekundarnih vodih. Temeljna organizacija je tudi upravljalec kanalizacijskega omre- žja. Vzdržuje pa samo glavne kanalske priključke. Priključke na glavno kanalizacijsko omrežje vzdržujejo lastniki priključka. V ta namen ima temeljna organizacija tudi specialno vozilo za čiščenje kanalizacije. Kc pa gre za zamašit- ve v notranji, hišni instalaciji, je potrebno poklicati temeljno orga- nizacijo nizke in hidrogradnje. V vseh primerih gre za ločeno opravljanje servisne dejavnosti. Kot so povedali v temeljni orga- nizaciji že delajo na tem, da bi to dejavnost enotno organizirali, se pravi, da bi združili servisne dejav- nosti tako znotraj kot tudi zunaj. MG KURENTOVANJE 82 Nagrade za najlepšo okrasitev Za pristno pustno vzdušje bodo poskrbeli tudi stanovalci v mestnem jedru oziroma vsi lastniki stavb na območju, po katerem gre obhodnž pot karnevala. Ze več let ugotavljamo, da okrasitev mesta v pustnem času ni najboljša. Zato je odbor za pripravo kurentovanja 82, da bi spodbudil prizadevanja za najboljšo okrasitev, razpisal več nagrad za hišne svete in za lastnike individualnih stanovanjskih hiš. Najboljši hišni svet bo prejel nagrado v vrednosti 300 dinarjev, drugi 200 dinarjev in tretji 100 dinarjev. Za lastnike stanovanjskih hiš pa so pripravljene naslednje nagrade: mali kurent, vrč s kurentom in krožnik s kurentom. O nagradah bo odločala posebna komisija. Poudariti velja, da prizadevanja za najlepšo okrasitev sodijo v sklop tekmovanja za najbolj prizadevni turistični kraj. To tekmovanje se zaključi 8. maja — ob prazniku mesta Ptuja. \1G Pustovanje V Selah Do pustovanja je res še nekoliko daleč, po drugi strani pa se ta dan vedno hitreje približuje. Ob pustovanju v Ptuju, pa bodo temu namenili veliko pozornosti še drugod. Po manjših krajih bodo imeli tudi svoje povorke. In kaj je najvažnejše. To pa je vsekakor samo praznovanje pusta, ali enostavno povedano pustovanje ob dobri glasbi; domačih specialitetah in pristnem domačem vinu. Vse to vam ponuja gostilna Svenšek iz Sel. Igral bo ansambel Rudija Toplaka iz Maribora, o dobrotah z mize pa se boste lahko prepričali v Selah 20. 2. 1982. Pustovanje bo v prosvetnem domu Sela, s pričetkom ob 18. uri. Tovrstna pustovanja gotovo sodijo h zaiiimivi gostinski ponudbi, in to ne samo na področju družbenega, marveč tudi privatnega sektorja. Zabave po domače, pa so vedno bolj iskane in cenjene, še posebej, če veš, kaj in kdo jih organizira. Povrh vsega pa še po zmernih in ne po oderuških cenah. Danilo KlajnSek RODILE SO: Marija Sovec. Ziherlova pl. 11 — Nata.šo; Jožefa Zajc. Apače 38 — deklico; Nada Bračič, Lancova vas 8 — dečka; Neža Munda, Cvetkovci 113 — dečka Marija Kramberger, Kvedrova 2 — de- klico; Olga Vidovič. Gradišča 8 — deklico; Mojca Šmigoc. Keteja 3 — dečka; Marija Gajič. Budina46 — Aleksandro in Aleksandra; Janja Habjanič, Lahonci 38/a — deklico; Anica Brmež. Sela 35 — deklico. POROKE: Jožef Hronek, Stoperce 64 in Marija Žuran, Pestike 5; Albert Ferčec, Apače 246 in Dragica Ci- gan, Kidričevo 84; Viktor Pilin- aer. Spuhlja 47 in Zvonka Vohl, Spuhlja 47; Daniel Ornik. BiS 60 in Ana Gašparič. Trnovski vrh 18; Ivan Bauman. Podlože 32 in Slava Sločko, Tržcc 38; Branko Oblak. Volkmerjeva 11 in Diana Fele, Kajuhova 3. UMRLI SO; Janez Roškar, Dom upokojen- cev Muretinci, roj. 1904, umrl 29. jan. 1982; Marija Krajnc, Polenci 22, roj. 1912. umrla 1. februarja 1982; Mihael Kostanjevec, Ul. heroja Lacka 8, roj. 1916, umrl 29. jan. 1982; Elizabeta Ciglar, Do- rnava 3, roj. 1912, umrla 2. fe- bruarja 1982; Feliks Rodošek. Majšperk 111, roj. 1907, umrl 2. februarja 1982; Rozalija Zelenko. Dom upokojencev Ptuj, roj. 1913, umrla 3. februarja 1982; Ferdi- nand Lašič, Lahonci 26. roj. 1915. umrl 4. februarja 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radiisko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Cololetna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.