Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan lo gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta o gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkiat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
S^Stev. SOS.
7 Ljubljani, v soboto 5. septembra 1885.
Letnik XIII.
Mir pa zopet mir!
„Razmere med vladami so dobre, boljše kakor prej, občni mir je zagotovljen", pa zopet drugi pot, „prijateljski odnošaji so tako povoljni kakor še nikdar poprej", tako beremo vsak dan po časopisih. A vkljub tem zagotovilom posede mogočna velevlast posestvo druge oblasti — Nemčija španjske Karo-line — Rusi in Angleži si stojé v Aziji nasproti z napetimi puškami, vsa Evropa se oborožuje, kar le prenašajo prihodki državni. čemu vse to, ako vele-vlasti druga drugi zaupajo! Svet nerad vidi svojo podobo v zrcalu, zato se ne upa vanj pogledati.
V resnici je poštenje med diplomati, sicer pravijo nekteri, da ga ni bilo nikoli, zginilo, prijateljstva se sklepajo pa zopet opuščajo po vsakdanjih spremembah v politiki, mir v Evropi pa vzdržuje morda le osebno občevanje med tremi mogočnimi cesarji — avstrijskim, nemškim in ruskim.
Ruska je največa velevlast na svetu, tretjina vsega zemeljskega površja je pod njeno oblastjo, a nima prave zveze do velikih morij, to kar jo je prej zadrževalo pri razvijanji oblasti, je sedaj kolikor toliko odpravljeno. Kedar bodo enkrat železnice po širnih prostorih osrednje Azije do meje Afganistana in do tihega morja dodelane, potem bode mogoče postaviti vojno v primerno kratkem času na skrajne meje države, zato je bajé prijenjala Angležem. Prihodnjo jesen, tako beremo po časopisih, se misli beli car ovenčati v Samarkandu, slavni prestolnici nekdanjega strahovalca Azije, Timurlenka. Tako bode imela Azija cesarico v Indiji in cara v osrednji Aziji. Ali pa bode za oba prostora dovolj v Aziji. Mislili bi, da! Rusija ima sicer velikanske prostore, a večinoma nerodovitne pustine, v Aziji Angleška pa zemeljski raj — Indijo, kamor so hrepeneli in koprneli od nekdaj vsi siloviti mogotci tega sveta. Brezdvomno v Aziji lahko Rusija Anglijo premaga, a drugače je pa v Evropi. Toraj vidimo, da si ruska diplomacija išče od nekdaj zaveznikov v Evropi; ako se hoče v
Aziji raztegniti, mora v Evropi varna biti pred napadi, Rusija bi ne bila mogla 1. 1877 iu 1878 Turkov vgnati v kozji rog, ko bi ne bila prijazna s Prusko in Avstrijo. Tako so te tri velevlasti in trije mogočni vladarji drug na druzega navezani, drug druzega potrebujejo.
Na balkanskem poluotoku vre in vre, nekaj vode bode vendar še steklo po Dunavu in Savi v črno morje, preden se bodo ljudstva pomirila. Avstrija in Rusija se tukaj srečujeti, po manjših državah, n. pr. v Srbiji in Ornagori, nekaj pa tudi v Rumuniji prevaguje sedaj ta, sedaj uni vpliv; katoliki se ozirajo na Avstrijo, tako zvani pravoslavni pa v Rusijo; prekanjeni Grki pa bi radi še dalje Slovane (Bulgare) pod versko pretvezo tlačili in ože-mali. Od teh izhaja toliko nemira v Macedoniji in
v bližnjih deželah. Najhuje se pa zgodi katoliškim Bolgarom, Rusi se za nje ne bodo poganjali, a Grki jih pa črnijo pred turško vlado in pred vsem svetom in strastno preganjajo. Sicer iz dna srca želimo prijateljstvo med Rusijo in Avstrijo, a netiva je toliko, da bode mogla roka, ki ga bode s pota spravila, biti posebno spretna. Pri teh okoliščinah nam je pač razumevno, zakaj da se Avstrija in Rusija približujete, vojske se boji vsaka, a svojih korist pa tudi ne more drugim na ljubo žrtvovati.
V	vsakdanjem življenji marsikaj ne razumemo, kako bi pa mogli v politiki razumeti vse, kar beremo ali slišimo pripovedovati. Med drugim nam je nerazumljivo, zakaj daPiuska podi ruske in avstrijske podložnike iz svojih dežel, saj je med temi državami tesno prijateljstvo.
Kaj pomeni vse to? Skrajne potrebe menda za to ni. Inozemci menda niso sami potepuhi in berači, ki Prusijo objedajo.
Kaj pa potem, če tudi Rusija in Avstrija začneta Pruse posnemati in nje podanike iztiravati? Ali ne bode potem povoda dovolj, da se bode pisalo o zatiranih Nemcih?
V	Avstriji so že Nemci tolikanj zatirani, da
zmirom kličejo na pomagaj! Ali bodo ostali ti klici zmirom glas vpijočega v puščavi.
Od kar je na Angleškem konservativno ministerstvo, zapazimo, da se Nemčija in Anglija približujete. Bismark potrebuje Angleške zarad svoje naselbinsko politike, Angleži pa radi prijenjujejo v malih rečeh, da si pridobivajo prijateljev v potrebi.
Sultan Zansibarski na vzhodnem bregu Afrike bi se ne bil tako hitro dal prepričati o pravicah Nemčije do vzhodnih bregov v Afriki, da mu ne zašepetajo nekaj Angleži na uho in ga po rami po-gladijo. Bismark se javalne ue bode dolgo premišljeval odpovedati prijateljstva svojim starim zaveznikom, ako jih ne bode več potreboval, ali če mu bode drugod migal in se ponujal veči dobiček, zakaj on je bil od nekdaj pošten mešetar, ki pa vendar svojega dobička nikdar ni pozabil.
Vzroki cerkveno - bolgar.skega prepira.
(Dalje.)
Mig. Sokolski se je vsem prikupil. Njegovo zunanje je razodevalo njegovo notranjo svetost, ojstro se je postil, dolgo in goreče je molil in posebno je bil prijazen do vseh. Ves zavzet je bil o prijaznosti in osebnosti Pija IX. „To je angelj, to je svetnik Božji", zaklical je večkrat. Kar se je pa njemu in vsem Bolgarom posebno prikupilo in jih Rimu pridobilo je bilo, kakor so sami povedali, posebno ljubeznjiva prijaznost papeža, ki je bila v tolikem nasprotji z ošabnostjo grškega patrijarha. Navajeni ponosnega obnašanja svojega prednika, niso mogli nikakor razumeti, kako more papež, poglavar 200 milijonov vernih in še poleg tega svetni vladar, biti tako po očetovsko prijazen do njih.
Oez tri tedne, v prvih dneh maja, so zvedeli v Rimu, da je nadškof srečno došel v Carigrad. Brez nezgode prišel je s svojim spremstvom ob zju-
LISTEK.
Beseda o tujcih na Gorenjskem.
Gospod vrednik!
„Na Gorenjskem je Hetno", pravi narodna, ali če hočete, nerodna pesem. Poleti se zbirajo tu tujci iz vseh krajev. Znano Vam je, gospod vrednik, da prebivam jaz na gorenjem Gorenjskem v jako romantičnem kraji in sicer no kot poletenski gost, ampak kot tak, ki ima poleti in pozimi priliko občudovati gola, s snegom pokrita gorska rebra. Jaz toraj nisem tujec, a tujci prihajajo kolikor toliko z menoj in z mojim delokrogom v dotiko.
Tujci se, kakor cvetlico, ravnajo po slani. Ko slana poneha, se začno prikazovati cvetlice in tujci, jesenska slana nam pa ob enem cvetlice in tujce prežene. Začel se je hladni september in tujci so začeli odhajati in v štirinajstih dneh nam bo slana gotovo zadnje tujce odnesla. Zdaj je toraj ločitve čas. Zategadel Vam hočem razodeti, gosp. vrednik, kakšna čustva se mi vzbujajo zdaj, ko se tujci od nas poslavljajo. Da me bodete pa laglje umeli, Vam hočem tii podati nekak splošen opis naših tujcev.
Ime. Nekteri tujci se imenujejo turisti. To so
taki ljudje, ki se, ogledujoč znamenitosti, bavijo le nekaj dni in včasih le nekaj ur v enem kraji in jo potem drugam potegnejo. Nekoliko turistične žile imam tudi jaz. Bil sem že letos parkrat v Kanalski dolini, na Trebiži, v Kranjski gori, Begunjah in drugod. Bil sem tudi prošli teden prvikrat pri znamenitem slapu Peričuiku. Utegnete si misliti, ako je slap znamenit, zakaj si ga šel gledat še le zdaj. Naravnost Vam povem, da me jako malo zanima golo hribovje in po njem deroča voda, ako nima nikakoršnega zgodovinskega pomena. Tudi Perič-nika bi najbrž no bil nikoli videl, ko bi se lani ne bila tam moderna zgodovina za eno poglavje pomnožila s tem, da se je moderno blagoslovila uta pri slapu. Prišlo jo neko nedeljo jutro nekaj moderne gospode iz Ljubljane, in da je bila družba večja, so šli tudi nekteri kmetjo tje zijala prodajat. Pridi-goval je Dežman in sicer ravno tačas, ko je bila v farni cerkvi služba božja. Gospod vrednik, Vi najbrže niste bili tačas z Ljubljansko gospodo pri Peričniku, ker so mi zdite preveč starokopitni za nedeljskega turista, zato Vam svetujem, da si ga zdaj enkrat ogledate, je res „za mujo".
Tujci, ki so dalj časa v enem kraji, se pa imenujejo „Sommerfrischler", ker pravijo, da prihajajo „in die Sommerfrische" ali „auf Luftveränderung".
Zadnja dva izraza značita večidel eno in isto ali vedno le ne. Vidite, jaz sem tudi pozimi v „Som-frisehe" ali na „Luftveränderung" no morem priti. Slovenci še nimamo za te stvari domačih besedi. V nekem kraji imenujejo tiste, ki se hodijo poleti sem gori hladit, prepeličarje. Je-li to ime primerno ali ne, bomo videli v novem slovensko-nemškem slovarji.
Pogoj. Kaj mora imeti človek, ki hoče postati prepeličar? Denar, in nič druzega. Nekteri pravijo, čas mora človek tudi imeti; ali ta je bosa. Kdor ima dosti denarja, dobi kaj lahko dobrega namestnika.
Zgodovina. Prepeličarstvo jo tako moderno, kakor železnica. V turističnem časnikarstvu se čita, da je prišel 1. 1867 neki nemški rodoljub v Weissen-fels. Kraj mu je bil precej jako všeč iu nikjer nobenega prepeličarja. To se mu jo prav čudno zdelo in prašal je krčmarico, ali nič sem ne zahajajo poletenski gostje. Se bolj se je ženska čudila temu vprašanju, ker jej ni precej na mar prišlo, po čem tujec vprašuje; a kmalu se domisli in pravi, pač eden je že nekaj časa tii, pa je ... in pokazala je s prstom na čelo in z roko odmigala. S tem je tujec zvedel vse in imel je priliko premišljevati: v
tranji uri, prej ko so ga pričakovali. Že ko je nadškof začel sveto mašo, zvedeli so še le o njegovem prihodu in ni trajalo dolgo, da je bilo v cerkvi vse polno vernih. Po sveti daritvi so obrne mig. So-kolski do navzočih in pripoveduje jim z živimi besedami, kako je bil sprejet v Rimu in govori o milostih, ktere je prejel pri sv. očetu. „Rim je sama ljubezen", to je vedno in vedno ponavljal. Zvečer so mu pripravili čestitko. Svečanosti, ktere niso mogle biti zjutraj pri sprejemu, bile so drugi dan, ko se je podal novi nadškof k apostolskemu delegatu mig. Brunoni-ju in k patrijarhu Armenskemu. Mig. Sokolski je jezdil na konju bogatu osedlanem, kterega mu je bil podaril bogat Armenec. Za njim je šel arhimandrit z duhovščino in s potnimi spremljevalci, na obeh strančh so jezdili starašine bolgarskega naroda na ponosnih konjih v narodni noši z dolgimi sulicami v rokah. Sprevod je spremila častna straža sultanova, in povsod med potjo so turški vojaki nadškofa vojaško pozdravljali. Iz tega se je lahko videlo, kako da je vlada naklonjena nadškofu. In res da, kakor nalašč za vlado je bila ta unija; najdla je tukaj sredstvo, da reši bolgarsko vprašanje, a ne zaplete se v zanjke Rusov.
Prihodnji dan, na cvetno nedeljo, po Julijano-vem koledarju, je bral Sokolski svečano v bolgarsko-zedinjeni cerkvi sv. mašo; vernih in radovednih se je zbralo toliko, da so napolnili ne le cerkev, marveč bilo jih je tudi po cesti in bližnjih vrtovih. Po službi Božji je povzdignil nadškof bolgarski svoj glas v slavospev na sv. očeta, vsi navzoči so peli jednoglasno za njim. Tudi po deželi je unija do-padala, posebno pa v okolici Adrianopola in Salo-nika. Več vasi v okolici tega mesta se je že poprej pridružilo katoliški cerkvi, sedaj je bilo pripravljenih to storiti 50 manjših in večih krajev.
To so bili veseli dnevi, solnce upanja je prijazno zasijalo. V zavesti si zmage, napovedali so tačas mnogoteri, da prestopi vsa Bolgarija. Mig. Sokolski je večkrat v Rimu to izrekel, da, prosil sv. očeta, da naj napravijo bolgarsko patrijarhovo sto-lico. Kaj bi bil vendar rekel, ko bi bil gledal v tem trenotji v prihodnost, in videl, kako je po vodi splavalo vse upanje, a on sam pa se nahaja jetnik v ozidji ruskega samostana. Unija je imela mogočne neprijatelje; Rusija si je prizadevala na vse kriplje, da jo uduši. Leta in leta je delala, ni štedila niti denarja, niti truda, da se začne versko gibanje, in sedaj naj bi pa sad svojega truda brez upora pripustila sovražni rimski cerkvi. Na to ni bilo misliti. K temu pristopile so pa še nadležnosti, provzročene po duhovnih, ki niso hotli prestopiti; bili so kot svetni uradniki mogočni med narodom, in že večkrat so dokazali, da so sposobni za vsako zločinstvo. Tedaj neprijatelji posod. Kaj pa prijatelji. Unija se je priljubila katolikom po vsi Evropi, a nikjer ni bilo mogočne države, ki bi bila pripravljena podpirati unijo z besedo in dejanjem. A vendar bi bila podpora na vso moč potrebna. Povsod so bili skoraj uniti v manjšini, prestopivši so zgubili vse cerkve.
(Dalje prih.)
tako romantičnem kraji pa en sam prepeličar in še o tem mislijo ljudje, da je trčen.
Kdo je pa zdaj, recimo, v Ljubljani, ki se med omikane šteje in bi še ne bil v Weissenfelsu ali saj pri tamošnjih jezerih. Kdo bi zdaj po svetu ne romal, ko je vožnja po železnici na pol zastonj. Ali za nektere je vendar vožnja še predraga, namreč za tiste, ki stiskajo in za tiste, ki nič nimajo. Ali ti naj se tolažijo, ker se svet vrti, se bo železnica zvrnila in prišli bodo na njeno mesto zračni baloni, ki bodo prepeličarje kot balast zastonj prevaževali.
(Konec prih.)
Nikolaj Šubič knez Zrinjski, vitez Sigetski.
9 Spisal I. Steklasa.
(Dalje.)
Turci so precej, ko so se utaborili pred Si-getom, postavili na tri mesta svoje topove, iz kterih so mogli streljati v mesto. Ko je Zrinjski to spazil, pozval je vso posadko na grajsko dvorišče, da slišijo cesarjevo poročilo in njegov odlck. Pojedini zapovedniki so se bili že sešli. Stari Alapič, Juranič, Paprutovič. Vilaki se živahno razgovarjajo, oboro-
Političiii pregled.
V Ljubljani, 5. septembra.
Notranje dežele.
O indijanskem napadu, ki so ga v ponedeljek zjutraj nekteri nemški rogovileži v Langenbriicku napravili na nič hudega sluteče in mirne češke branjevce z zelenjavo, pridjati nam je danes še sledeče: Tisti branjevci peljali so se zjutraj proti trem skozi Langenbriick nič hudega sluteči voz za vozom po dva in dva skupaj v presledkih. Bilo jih je blizo trideset in so branjevci večinoma spali po vozeh. Vsak voz so rabeljni posebej napadli in speče z nožmi zbadati jeli. Ranili so jih blizo 20 in med temi je 5 hudo poškodovanih. Kmetje so trdili, da če bi se bili skupno peljali, bi se bili že obranili napadovalcev, posamič jim pa niso zamogli kos biti. „Pobiti moramo proklete Čehe!" kričala je divja druhal in suvala ter bila, kolikor daleč je le doseči mogla. Kam bode to prišlo? Možje, ki so lansko leto strune v državnem zboru „bolj napenjati jeli", doživeli so letos vspeh tistega napenjanja v izvanrednih izgredih, kterih se Nemci po Čehah ali vdeležujejo ali pa jih provzročujejo. Kolikor toliko zadeva pa krivda tudi sedanje „Slovanom prijazne višje kroge", ki Nemcem take izzivanja bolj resno ne zabranujejo. Ni jih toliko, da bi jih ne vstrahovali, samo če bi jih hoteli! Ker pa Nemci vidijo, da se jim nič ali pa malokedaj kaj prida zgodi, raste jim greben in v svoji prevzetnosti sami ne vedo, kaj bi vse počeli. Kaj mislite, da bi bilo pri nas kaj drugače, če bi jih bilo več? Prav nič ne! Ravno tako bi nas mirne Slovence napadali, kakor se to po Češkem godi. Da mirujejo, vzrok je ta, ker jih je premalo. Da bi se kazni bali, s tem še misliti ni, ker dobro vedo, da se jim ni sile bati.
Včeraj smo omenjali na tem mestu hrvaške regnikolarne deputaeije, ktera se na svojo bodočo nalogo pripravlja in pa obeh načrtov, kterih enega se bo prijela, po kterem bo zahtevala odpravo nedostatnosti. Oglejmo si danes pred vsem načrt barona Živkoviča. Živkovič, bivši banov namestnik, smatra Ilrvaško-Slavonsko kraljevino za samostojno državo pod krono sv. Štefana, ktera nima le samouprave, temveč tudi vse druge pritikline, s kterimi se samostojne države ponašajo kakor so: posebna hrvaška državljanska pravica, popolnoma samostalna hrvaška deželna bramba, samouprava hrvaškega državnega budgeta in pa preosnova ogerskega državnega zbora v hrvaško-ogerski. Dalje bi Živkovič tudi še rad, da bi se Hrvatom priznala popolnoma pravica in vzajemnost z Madjari pri sklepanji državnih pogodeb in pri skupni vladi. Hrvaški jezik naj ima po hrvaških pokrajinah veljavo državnega jezika iu naj se državne službe iz-ključljivo edino le rojenim domačinom podeljujejo. Državne hrvaške finance naj bodo popolnoma samostojne, ban in trije načelniki odsekov pa odgovorni deželnemu zboru. Več pozora moralo bi se tudi obračati na razširjanje domačega prometa po železnicah in brzojavu. Kdor bo vse te točke, ktere bi Hrvatje za-se zahtevali, če se primejo Živkovičevega načrta, dobro premislil, bo že danes uganil, da jih Madjari niti polovico ne bodo dovolili in se bodo regnikolarne deputaeije ravno tako razšle kakor so se sošle. Miškatovičev načrt tudi ni mnogo drugačen. Tudi on zahteva z vso odločnostjo vresničenje vseh tistih toček, ktere iz pogodbe od leta 1868 in 1873 še niso vresničene in so večinoma ravno tiste, kakor jih Živkovič našteva. Razločka med obema je le toliko, da Miškatovič kaže, kaj se še ni zgodilo, Živkovič pa strogo zahteva, da se mora zgoditi in ob enem pot navede, kako bi se zahteve izpeljati dale.
300 Poljakov pride jutri (v nedeljo) v Budapešt na razstavo. Pozdravil jih bo nadstarosta E d t h in se bodeta Levovški in Krakovški župan sprejela kot mestna gosta. Vsem skupaj napravil se bo banket. Pri banketu napivalo se bode Njegovemu Veličanstvu in pa došlim gostom v madjar-skem jeziku. Poljaki se bodo pa izključljivo le poljščine posluževali, ker pravijo, da po nobeni ceni ne bodo nemški govorili. Madjari so jim tudi razumeti dali, da naj ne pridejo v narodni opravi, na kar so jim pa Poljaki odgovorili, da jim te želje na noben način ne morejo spolniti. Spodobilo bi se toraj v očigled tega, da bi jih tudi Madjari v narodni opravi sprejeli, kar se pa ne bo zgodilo, temveč jim bodo pri sprejemu rekli, da v madjarski narodni gali le kralja sprejemajo. Koliko je na tem resnice, nam ni znano; če je je pa kaj, ni posebno velika vroča ljubezen med Poljaki in Madjari. Tudi to ne kaže srčnega prijateljstva, ki je že skoraj zgodovinsk pomen dobilo, da so se Madjari izrazili, da bodo došle Poljake lepo pozdravili in jim za dobro jed in pijačo skrbeli, več se pa ne bodo ž njimi pečali.
Vnanje države.
Kljubu silnemu prijateljstvu med našo in nemško državo izgoni avstrijskih podanikov iz pruskih pokrajin še vedno trajajo. 27. avgusta dobili so vsi v Danzigu živeči avstrijski podaniki povabila, da naj pridejo takoj na policijo. Ondi jim je dotični uradnik v imenu pruskega ministerstva razložil, da morajo vsi do 1. oktobra pruske tla zapustiti, sicer bi jih pruski žandarji s silo čez avstro-nemško mejo potisnili. 20 je bilo teh nesrečnikov h krati izgnanih na 27, kaj pa šo drugi, ki so bili že poprej in pozneje na ta način obsojeni priti ob svoje premoženje. Kajti vseh teh 20 av-strijcev v Danzigu ima trgovino bodisi z lesom ali pa z žitom. Vsi imajo svoje papirje v redu in vendar morajo čez mejo. Kje more dobro založen trgovec svoje imetje v štirih tednih vgodno prodati, da bi se ne vničil gmotno? Kje more skupaj spraviti do tedaj ves denar, kar ga ima med ljudmi, da bi se mu ga več ali manj ne zgubilo? V očigled tega obrnili so se vsi dotični Avstrijani do c. kr. avstrijskega konzula, ki jim je pa rekel, da ne more ničesar za-nje storiti, ker je ukaz izšel iz pruskega ministerstva. Takoj na to obrnili so se pa na c. kr. ministerstvo zunanjih zadev na Dunaj, da naj ono na korist Avstrijcem posreduje. Kaj nam toraj pomaga tolikanj hvalisano prijateljstvo s samopašno uemško državo, če nam je taista v dejanji sovražna, kakor nobena druga država pod solncem. Divjaki nam ne preganjajo poštenih naših trgovcev, olikani Nemci pa! To ni prav nič druzega, kakor da Nemčija Avstrijo in Rusijo za nos vodi, in ker jima sicer ne more do živega, jela jima je izganjati podanike! Oj prisrčno prusko prijateljstvo!
Črnagora je bila je te dni silno razburjena zarad umora nekega zloglasnega roparja in morilca de r viša Mizirliča iz Hercegovine. V črnigori pravijo, da je taka nravnost, da navadnega umora ondi že več desetletij ne pomnijo; za to je celo državico temveč razburil ta umor. Knez je razpisal 300 zlatov in Obiličevo medalijo tis;temu, kdor bi morilca zasačil. Takoj se je cela Črna gora dvignila na noge; 4000 ljudi preiskavalo je Oetinjsko okolico in že zjutraj ob 8 prignali so dva človeka kle-njenja, ki sta roparja umorila. Spravili so ju v ječo. Oba sta avstrijska podložna in sta roparja Mizirliča prej ko ne na oni svet poslala zarad tega, da sta ga za glavo prikrajšala, ker je avstrijska vlada že lansko leto na Mizirličevo glavo 500 goldinarjev razpisala. Mizirlič se je po Hercegovski vstaji edino le od ropa in ropnega umora živel. Na-
žena vojska pa stoji mirno in molči ter čaka radovedna, kdaj bode Zrinjski stopil iz grada. Komaj pa se on prikaže na vratih, pozdravi ga hrabra četa s krepkim „živio".
Zrinjski se zahvali resnobno za ta pozdrav. Njegova postava je bila svečana in vsakdo je moral tega junaka občudovati in čislati. Zatoraj so pa tudi vsi gledali nanj ter ga smatrali za svojo za-slombo v največi nevarnosti.
„Ljubi sobojniki", začne on govoriti, „osede-poln je trenutek, v kterem se zdaj nahajamo. Vi veste vsi, da se jo Turek pod našimi zidovi uta-boril ter svoje topove na nas naperil, da nas in trdnjavo pokonča. Mi smo sami sebi pripuščeni, nobena pomoč se nam ne približuje; cesar Maksimilijan , ki nas obžaluje radi našega žalostnega stanja, ne more nam v pomoč priteči, ker mu je vojska še preslaba, da bi se mogel s Solimanom boriti ter nas rešiti. Ali on računa na našo vernost, na našo hrabrost ter ljubezen do domovine in vladajoče rodovine. Zanaša se naše zaupanje v Boga, ki nas bode v največi sili vzdržal ter nam moč podelil, da se borimo proti stokrat mnogobrojnejemu sovražniku. Vsemogočni v nebesih, moji sobojniki, bode varoval nas s svojo roko, in v znamenju križa nam podelil zmago. Vsaki izmed nas tedaj naj bode
na svojem mestu junak skoz in skoz ter naj gleda in upotrebi vse svoje sile, da janičare in druge turške vojnike odbija, kolikor je le mogoče. Varo-vajte vašo kri, ali vašega življenja ne, žrtvujte ga za vašo domovino ter pokažite vrstnikom svojim in potomkom, da ste oduševljeno za domovino mrli, vsak slaven in ponosen, da je žrtvoval zanjo, kar je imel najdražjega. Vaša hrabrost bodo oduševlja-vala naše otroke in zemljake še v kasni dobi. Vas spremlja v boj molitev celega krščanstva, ki prosi pri Bogu za našo zmago, da preženemo sovražnika iz naše zemlje. Ravnajte se po mojem izgledu ter po vaših vodjah, ki bodo vso storili, samo da se zmaga. Ko padem jaz, potem bodite pokorni mojemu hrabremu sodrugu Alapiču, kteremu naj bi dragi Bog dal srečo, da dogotovi ono, kar ni bilo meni sojeno. Kar se pa vas samih tiče, držite se strogo vojaškega reda in strahu. Jaz zahtevam od vas pod kaznijo smrti, da ste svojim zapovednikom bezuvetno pokorni. Vsaki ima ostati tako dolgo na naznačenem mestu, dokler ga drugi ne zameni. Nobeden ne sme brati turškega lista. Kdor najde pismo, ki bi bilo v mesto vrženo, mora ga precej svojemu zapovedniku odnesti in ta ga vrže potem v ogenj. Med seboj je zabranjeno potajno dogovarjanje, in kdor kaj tacega opazi, mora precej javiti.
diati se je, da se morilcema tega divjaka ne bo posebno hudo godilo, če tudi je Črnogorski Nikita 800 rumenjakov zanje plačal. Lepo je, da Crnogora tolikanj drži na nravno življenje; vendar pa mora silno veliko denarja imeti, če bo za morilce brezsrčnih roparjev take svote plačevala. Eopar je, kakor divja zver. Človeške pravice je sam pogazil v blato, jih toraj tudi pričakovati nima.
Turki so nedavno v Bosporu nekemu angleškemu parniku nekoliko uro navili. Visoka Porta je namreč za vse parnike, kteri iz španjskih jn francoskih luk v srednjem morji ležečih proti Ornem morju hočejo, zaukazala 12dnevno karanteno. Angležem se je menda predolgo zdelo, tako dolgo brez namena v dotični turški luki stati in se niso zmenili za poziv, da morajo v karantano, temveč so se kar dalje po morju namenili. Turki pa niso šale razumeli iz so na angleški parnik streljati jeli, kterega so tudi hudo poškodovali. To je že drugi poskus, kako bi se dalo memo turških trdnjav po morskih ožinah v Orno morje priti ob pokanji turških topov. Prvega so Angleži že letos spomladi napravili, ki se jim je pa srečneje obnesel, ker so zgodaj zjutraj vozili in turška straža ni videla dobro pomeriti.
V Petrogradu pričakujejo poslanca Bokar-skega kana. Bokara je mohamedanski kanat v osrednji Aziji v pokrajini Turkestan in je poleg Ki ve edin, ki ni še pod rusko oblastjo. Ves drug Turkestan so si Rusi že polagoma podvrgli, deloma s silo, deloma so jim ljudje sami nasproti prišli. Da bode sedaj Bokarski kan svojega izvanrednega pooblaščenca v Petrograd poslal, tudi nima druzega pomena, kakor da se bo danes ali jutri kan s svojimi podložniki pod rusko varstvo postavil. Bokara leži južno od Amu-Darje in v sredi med Samarkandom, kjer bodo drugo leto na jesen ruskega cara kronali za srednje-azijaškega cesarja, in K i v o, ktera je tudi Še sama svoja. Kako dolgo bo ostala, še ni gotovo; prej ko ne, pa le toliko časa, dokler ruska osrednje-azijaška železnica iz Mihajlovskega preko Merva v Sama r kan d ne bo dovršena. Potem se bo pa reklo: „Adijo Kiva, adijo Bokara!" Kanu poslednjega kanata se je morda že kaj takega sanjalo in bi že naprej rad zvedil, po čem bi bil okus pod ruskim pokroviteljstvom, če bi se jim Bokara sama od sebe podvrgla. Rusi ga bodo izvestno jako odlično sprejeli, ker ravno še obeh omenjenih pokrajin potrebujejo, da se bodo potem tem lagije z zavarovanim hrbtom proti Afganistanu obrnili. Da ne bodo imeli večjih težav pri zasedanji Bokare, kakor so jih imeli pri Mervu, ki se jim je radovoljno podvrgel, skrbel bo že sedaj kan za to.
Klic po njem bil je pa tudi med ljudstvom osobito v zadnjem času vedno bolj glasan; kajti v zadnjih treh letih se je naše jezero le deloma posušilo in večina pridelka ostala je v tem času pod vodo.
Žuga nam huda, ako se ne bodo požiralniki vsako leto posušili in se s tem čistili.
Naj se posrečijo zadevni zdravi nazori našega g. glavarja, koje nam podaja v postavnem načrtu, kterega je sostavil in občinam v pretres predložil — pa bode mu blag spomin v okraju našem!
Priporočali bi pa le še razumništvu našemu, da se v tej zadevi ueutrudljivo poprime tega, da pri-prostemu ljudstvu, ktero bi zamoglo biti zapeljano po hujskačih — češ: „sedaj pa le globoko v žep", ter razjasni zadevo tako, kakor je v resnici; pa mu pove, da se očividno njemu kaže trojno, t. j. korist, korist, pa zopet jedino le korist! Prilično kaj več o tem.	K.
Iz Št. Lovrenca na Dravskem polji, 3. sept. Kakor pri Vas na Kranjskem, imeli smo tudi pri nas na slovenskem Štajarskem dne 29. avgusta t. 1. dopoludne hudo nevihto z bliskom in gromom, na ktero ne bomo tako kmalo pozabili. Ko je najhujše bilo, vdarila je strela v sredi Zupečje vasi v hišo, ki je bila mahoma vsa v plamenu. Od nje se je vnela še druga ter kakor prva zgorela z gospodarskim poslopjem vred. Brez dvoma bi ogenj segal še dalje, ko bi ne bil obilen dež bližnjih slamnatih streh dobro namakal.
Domače novice.
Izvirni dopisi.
Iz Cerknice, 4. sept. Včeraj so se zbrala ua Rakeku na vabilo našega gosp. c. kr. okrajnega glavarja grofa Paceta zastopništva naše, Ložke, Starotržke in Planinske županije, da so se posvetovali o dolgo dolgo pričakovanem in v obče zaželjenem vprašanji, kako opomoči tem trem dolinam proti vedno se ponavljajoči in vsako leto v večji in hujši meri tu nastopivši povodnji.
Kolikor nam je znano, poprijel se je naš gosp. okrajni glavar stvari z vso odločnostjo in upamo kolikor poznamo naše zastopstva, da bode dobil g. grof za izpeljavo tega zelo težavnega podjetja pri njih podporo brez vsacih ovir.
Z veseljem, da z veseljem pozdravljamo ta skoro nepričakovani pričetek.
Zapomnite si dobro, sobojuiki, te zapovedi, in mislite na to, da samo po strogem vojaškem redu je mogoče zmagati in da Hrvat ne pozmi izdajstva. Dalje zapovedujem vam, da nimate sovražniku za-prinašati. Kogar dobite v vaše roke, tega morate pokončati; kaj bi mi z vjetimi, saj se moramo sami siromašno hraniti. Tudi vsi Turki, ki so vjeti v naši trdnjavi, morajo umreti, kajti mogli bi se z našimi sovražniki dogovarjati ter nam mnogo škoditi. Tam gori na stolpu plapola rudeča zastava z belim križem; ona je znamenje naše vere, za ktero hočemo naše življenje žrtvovati. To znamenje naj vas bodri, ko bi začeli omahovati in pod tem znamenjem pojdite v nebeško veselje! In zdaj prisežem Bogu vsemogočnemu, voditelju vojsk, Bogu kristi-janov" — zdaj se Zrinski odkrije, potegne meč in poklekne — „Jaz Nikola Zrinjski, prisežem tedaj trojedinemu Bogu, cesarju in domovini vernost de smrti. Božja milost naj me zapusti za vselej, ko bi jaz vas, bratje, zapustiti hotel. Zmago ali pa smrt sem pripravljen vselej deliti z mojimi Hrvati. To prisežem Bogu, pravičnemu sodniku. Amen!"
(Daljo prih.)
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.)
Župnijo Belo Cerkev dobil je č. g. M. Videmšek, župnik Osilniški; č. g. Maks Veja, kaplan v Kranjski Gori umeščen je bil 17. avg. na župnijo Bukovšica. č. g. Jan. Mavric, deficijent šel je za kurata v Ustije, in č. g. Jakob Ferjančič, kaplan v Rovtah za admistratorja v Zavrac. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Škofi c Josip iz Predoseljna Podbrezje; Smrek ar Janez v Kočevja za prvega kaplana v Črnomelj; Jenko Lu-dovik iz Črnomlja na Krko; Kurent Karol iz Krke v Stari Trg pri Poljanah; Koren Ignacij iz Starega v Toplice; Demšar Franc iz Črnomlja v Stopiče; Vavpetič Janez iz Metlike v Selce; Brence Iv. iz Starega Trga pri Ložu v Košano; Koželj Mih. iz Košane v Stari Trg; Golob Janez iz Mokronoga k sv. Križi pri Kostanjevici; L e b a n Jakob iz sv. Križa pri Kostanjevici k sv. Trojici pri Tržiši; Bobek Alojzij iz Šentjurja pri Svibnem v Mokronog; Nemanič Janez iz Cerkelj (dolenjskih) v Dole.— Novonameščeni kaplani so čč. gg. novomašniki: Bulovec Mihael v Predoslje, Pakiž Marka v Šentjur pri Svibnem, Klemenčič Mihael v Črnomelj, Peha ni Alojzij v Metliko, Erzar Matija v Cerklje (pri Čatežu) in Bernik Valentin v Kranjsko goro.
(Spremembe pri čč. oo. frančiškanih.) Č. o. Gottfried Hlebec gre iz Ljubljane za gvardijana v Brežice; č. o. Kornelij Ar k o za organista v Nazaret na Štajarsko; č. o. Ehrenfried Zupet pride pa iz Brežic v Ljubljano.
(V Ljubljansko bogoslovje) so sprejeti gg.: Bojanec Anton iz Št. Petra pri Trški gori; Gre-gorič Josip iz Ambrusa; Havliček Vojteh iz Češkega; Jemič Anton iz Davč6; Mauring Jan. iz Višnje gore; P ris to v Josip iz Breznice; Oš tir Janez iz sv. Križa pri Kostanjevici; Plečnik Aud. iz Ljubljane; Rihar Leopold iz Polhovega Gradca; Šmid Andrej iz Selc; Stran čar Jožef iz Ustije; Šumi Lovro iz Kranja in Žagar Jos. iz Trebelnega.
(V Alojzijevišče) sprejeti so naslednji gimna-zijalci: Jernej Be rn ar d iz ŠkoljeLoke; Anton Ča-deš iz Traie; Franc Finžgar iz Breznice; Jože Krištof iz Vrhnike; Janez Smo le j iz Kranjske Gore; Ludovik Kenk iz Brezovce pri Ljubljani; Franc Pretnar iz Dobrave pri Kropi; Janez Trpin iz Železnikov.
(Umrl je) g. Martin Indof župnik v Šmihelu pri Žužemberku 30, avgusta.
(Veliko slovesnost) imeli bodo drugo nedeljo 13. t. ni. v tukajšni frančiškanski cerkvi. Ob 8. uri bode pridiga prem. knezoškofa, po pridigi pa ponti-iikalna sv. maša. Potem prenesla se bode v slovesnem obhodu Lurška Mati Božja iz frančiškanske cerkve pod Rožnik, kjer se bode postavila v kapelici nalašč zato njej na čast postavljeni. Podoba iu kapelica se
bo blagoslovila. Po dokončani slovesnosti bo sveta maša na Rožniku.
(Odpust) dovolil se je tudi za bodoče leto profesorju Pleteršniku na korist vredovanja Wol-fovega slovarja, slovensko-nemškega dela.
(Potrjene nove šolske knjige) so: a) Krmavner-jeva „Latinska slovuica, veljii 1 gld. 60 kr., za rabo po vseh gimnazijah, kjer se latinščina pod-učuje na podlagi slovenskega jezika; b) Močnikova „Aritmetika za učiteljišča", poslovenil prof. Celestina. Cena 1 gld. 10 kr. Ta knjiga se sme rabiti po vseh učiteljiščih, kjer se aritmetika pod-učuje v slovenščini. Dajte nam slovenske šole, potrebnih pripomočkov imeli bodemo takoj na izbiro.
(Izpraševalna komisija) za ljudske in meščanske šole za bodočo dobo do konec šolskega leta 1887/88 obstoji iz sledečih gospodov: ravnatelj ji bo gosp. Blaž Hrovath, ravnatelj na c. kr. učiteljišči v Ljubljani, namestnik njegov pa prof. Kreminger tukajšne velike realke. Člani komisije so gg.: prof. Celestina, Viljem Linhart, E d u a r d Sam-haber, Jakob Vodeb, Vilibald Zupančič — vsi iz e. kr. učiteljišča; dalje gimnazijalni prof. Wurner; ravnatelj Praprotnik, vadniški učitelj Tomšič in Anton Ne d ved. Iz francoščine spraševal bo real. prof. Stauber, iz ročnih del ženskih pa učiteljica gospodičina Frohlich.
(Bodoče preskušnije za učiteljsko sposobnost) bodo v Ljubljani 19. oktebra. Kandidatje, ki se jih mislijo vdeležiti, oglasijo naj se do 5. oktobra po službenem potu.
(Pasijonskih iger) vdeležilo se je tudi sinoči mnogo občinstva. Obleka predstavljajočih oseb je strogo zgodovinska in jako krasna.
(Osmina naliva), ki je danes teden po deželi toliko škode provzročil, ni izostala. Dež lije, da se kar tema dela, in to ravno o tem času, kakor danes teden, ko smo morali ob 8. uri dopoludne luč prižgati. Razločka je le toliko, da gre danes s presledki brez vriša, danes teden je bila pa narava v divjem boji z elementi; a krog poludne se je nebo nekoliko zjasnilo in solnce nam je zopet jelo svoje dobro-dejne žarke pošiljati.
(Vitežki križec Franc Josipovega reda) dobil je ravnatelj pomožnih uradov pri c. kr. tukajšnji deželni vladi, cesarski sovetnik g. Andrej Loger ob priliki njegovega umirovljenja v priznanje mnogoletnega, zvestega in izbornega službovanja. Gosp. Logar je služil skoraj 53 let in so ga umirovili le na lastno prošnjo.
(Sveta maša za mešani zbor) je naslov novi cerkveni skladbi, ktera je bila že ob kratkem naznanjena v „Slovencu". Zložil jo je g. Jan. Karli, organist mestne farne cerkve v Škofji Loki. S tim delom bode gotovo vstreženo vsem cerkvenim pevskim zborom, zlasti takim, kteri si želijo kaj lahkega. Skladba ima devet toček za različne mašne oddelke. Zložena je v F-dur, toraj v onem tonovem načinu, kteri je nekako najbolj praktičen, t. j. kterega so roke naših organistov skoraj najbolj navajene. Vstopne besede te maše so: „Bog pred Tvojim veličastvom". Po naši sodbi so najboljši deli: vera, svet in konec. Pri „Slavi" naj se vzame tempo andante con moto, ker to zahteva že značaj slavne pesni. Sploh naj se jemlje ves tempo nekoliko hitreje, kajti izrazi lar-ghetto, adagio amoroso, andante bi nas lahko zapeljali, da bi postali prepočasni in vsled tega dolgočasni. Prvi glas (sopran) se giblje v priprosti melodiji iu zarad tega se ga bode lahko popri jelo tudi ljudstvo v cerkvi. — Gosp. Karli je dovršil orglarsko šolo v Ljubljani iu se sedaj mnogo trudi, podpiran po preč. duhovščini. Pelo se je v mestni župnijski cerkvi že mnogo težkih skladb, ktere zahtevajo natančne izvežbe. Toraj krepko po tej poti dalje! — Prečast. cerkvenim predstojnikom pa pripročamo z dobro vestjo omenjeno skladbo, ktero naj naročijo za cerkvene pevske zbore. Dobiva se edino pri g. skladatelji v Škofji Loki iu stane le 50 kr.
—t—
(Dekliška šola v Postojni). Gospod Jakob Dimnik, učitelj, nam je poslal pismo, v kterem z ozirom na „Poslano", natisnjeno v „Slovencu" 31. avgusta štev. 197, piše, da se nikakor ne strinja z obliko te poslanice. Ve sicer, da g. pisatelj ni imel namena koga žaliti „toda s takim postopanjem", pravi g. učitelj, „se vniči trud iu delavnost mož, ki žele enak namen doseči, pa taktno in premišljeno postopajo. Zlasti je bil gospod, ki je Postojuo že ostavil, vedno vnet za napredek ljudskega šolstva, ni bil Postojnski dekliški šoli nasproten, kajti bil je nje ustanovitelj in gotovo je, da bi pri druzih oko-
liščinah še vedno za njo razširjanje delal. V deželnem [šolskem svetu sedijo mnogozaslužni možje in šolniki, ki imajo gotovo pravo prepričanje in srce za napredek narodnega šolstva in kteri so in bodo gotovo tudi v tej zadevi pravo vkrenili." Konečno g. učitelj obžaluje, da je ravno njegova kočljiva zadeva bila povod omenjeni poslanici.
(Bradovice) si odpraviš s svežim neslanim špehom, kterega si nareži na široke jermena. Taiste položi zvečer preden greš spat na bradovice iu rokavice čez obleci. Dobre so tudi nogovice. „Laib. Ztg." trdi, da v 14 dneh na ta j^ačin vsaka bradavica zgine.
Telegrami.
Dunaj, 5. sept. „Fremdenblatt" pravi, da je vest, ki jo je prinesel „Innsbrueker Tag-blatt" o krvavem boju med češkimi in nemškimi vojaki pri Plzenjskili velikih vajali neosnovana.
Madrid, 5. sept. Nemški vojni parnik izkrcal je 24. avgusta kar na nagloma oddelek vojakov na otoku Tap in so nemško zastavo razvili. „Epoca" pravi, da Španjska ne mara za nikako razsodbo. — Za kolere je na Španjskem 775 ljudi pomrlo.
Madrid, -5. sept. Mnogobrojna množica zbrala se je pred palačo nemškega poslaništva in je napravila sovražno demonstracijo. Pobijali so okna, nemško zastavo so potegnili raz drogu in jo raztrgali, ter so zahtevali, da se Nemčiji vojska napove. Klicali so: „smrt Nemcem, živela Španija!"
Pariz, 5. sept. V Oimbelaziji v južni Afriki pobili so divjaki 103 misijonarje in mnogo druzih Evropejcev.
Marseille, 4. sept. Včeraj smo imeli 12 inrličev za kolero, v Toulonu pa 13.
Umrli s«:
2. septembra. Janez Miinder, umirovljeni pismonoša, 64 let, sv. Jakopa nabrežje št. 31, vsled raka v požiralniku.
4. Marija Avžic, hišnega posestnika hči, 18 dni, llovca št. 40, božjast.
T u j c i.
3. septembra.
Pri Maliču: Vitez Guttmann, zasebnik; Anton Biichler, pos. livarne za črke, s sinom; Rosenbaum, Singerin Baumann, trgovci, vsi z Dunaja. — Avgust Kuhn, izdelovalec pohišnega orodja, iz Ischlna. — Dr. L. Moretti, odvetnik, iz Dalmacije. — Brelitsch, odvetnik, z družino, iz Reke. — Plaeida Velavšek, nadučiteljica, s sinom, iz Brežic.
Pri Slonu: Marka Bischitz, zasebnik, s sestro, iz Buda-pešte. — Herman Botschan, zasebnik, iz Ceske Lipe. — Prane pl. Begna, kr. sodnik; Dr. vitez Kozeva, mestni fizik, oba iz Senja. — Josip Črnelc, trgovec, iz Št. Petra. — Antonija Liemer, polkovnikoma soproga, iz Vipave. — Mihael Sonnbich-ler, trgovec, s soprogo, iz Pulja. — Valt. Klobus, duhovnik, iz Godoviča. — M. Tomee, zasebnik, iz Starega trga.
Pri Južnem, kolodvoru: Janez Kiihnel, fabrikant, iz Kreibitza. — Kari Candolini, zasebnik, iz Maribora. — Franc Klančnik, zasebnik, s Štajarskega. — Janez Benedičič, iz Siska.
Pri Avstrijskem caru: Jakob Hainscheg, c. k. stotnik v p., iz Ljubljane.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
5. septembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100., (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond. .....
Ces. cekini...... .
Nemške marke ......
Od 4. septembra.
Ogerska zlata renta
„ papirna renta 5 % Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ Liinderbanke ..... „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4 % državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 ......1864
Kreditne srečke Ljubljanske srečke
250 gl. 500 „ 100 „ 50 „ 100 „ 20 „
82 83 100 99 869 286 124
9
5 61
99 92 99 98 555 288 191 127 139 169 168 176 22
gl-
90 40 35 90
75 65
90 86 15
kr.
, 20 40 50
75 50
25 90
50
kr.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 7 gl, 92 kr., — domača 6 gl. 44 kr. — Ež 5 gl. 94 kr. — Ječmen 4 gl. 30"kr. — Ajda 5 gl. 44 kr. — Proso 5 gl. 00 kr. — Turšica 5 gld. 00 kr. — Oves 2 gl. 98 kr.
Dva učenca
z dežele z nižji li razredov se vzameta v stanovanje in na hrano. Ob enem dobita tudi lahko proti primerni plači v tem stanovanji inštruktorja. Natančneje se izvé pred škofijo h. št. 8 v pritličji. (i)
ÍXXXXXKXXXXXXXXXXX
A. OREHEK,
krojač civilne in vojaške oprave v Ljubljani,
na kongresnem trgu hiš. štev. 14
(nasproti minski cerkvi),	(2)
priporoča svojo dobro izbrano
zalogo blaga za gospode
po najnižjih cenah.
On je pripravljen p. n. gospodom naročnikom uzore ali oblike na dom pošiljati, da si po želji izberó. — 20°/o ceneje kakor drugod izdeluje vsakovrstno obleko po izvolji in okusu častitih p. n. naročnikov; podpisani sprejemlje tudi sukno v izdelovanje oblek in se priporoča prav mnogobrojnim naročbam.
Obenem se spoštljivo priporoča prečst. duhovščini za izdelovanje duliovskih talarjev od navadnih do najboljših.
Ivan Lapajue v Krškem
je izdal in ima v zalogi sledeče (30)
knjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
a)	Praktično metodiko . . .	eena	—	gl. 80	kr.
b)	Prvi poduk....... „	—	„ 60	„
c)	Fiziko in kemijo ....	„	—	„60	„ č) Prirodopis..............„	—	„ 56	„
d)	Zemljepis...............,	—	„ 26	„
e)	(ieoinetrijo..............„	—	„ 24	„
f)	Malo fiziko..............„	—	„ 23	„
/j) Domovinosiovjc . ,y . . .	„	—	„ 20	„
h)	Pripovcsti iz zgod. Štajerske „ — „ 6 „
i)	Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pistinke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid. Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
Prane Christofov (8)
Mi H li
M PO SOM
brez dnini,
tudi sc takoj i>o&u!>>i.
Se vsled svojih dobrih lastnosti in zarad svojega lahkega dela posebno priporoča tistemu, kdor si hoče sam tla pološčiti (lakirati.) Soba je že v dveh urah za rabo. Dobi se v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata barva, ali pa le samo leskeč brez vsake barve.
Uzorni namaz in poduk za rabo dobiva sc po zalogah.
Berolin in Praga,
izumnik in edini izdelovatelj pravega leskečega laka za tlak po sobah.
Edino pooblaščena zaloga za Ljubljano in okolico pri Jan. Luckmannu.
Štev. 197.
Pričetek šol.
o)
V mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: v I. i n II. de§ki mestni ljudski šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli, potem v mestni deški in dekliški ljudski šoli z nemškim podučnim jezikom, kteri poslednji se bosta na novo odprli o začetku šolskega leta iS85/86 prične se šolsko leto v 16. dan septembra 1885.
Vpisovanje se bode vršilo v 1 4. in 15. dan septembra t. 1. in sicer: zal. mestno deško ljudsko šolo v licijalnem poslopji, za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno deško šolo z nemškim jezikom (I. razred) v učni sobi v (v Mah rovi hiši na cesarja Jožefa trgu pri tleh na levo), za mestno dekliško ljudsko šolo v redutnem poslopji, za mestno dekliško ljudsko šolo z nemškim podučnim jezikom (I. razred) ravno tam v učni sobi, in za nunsko dekliško ljudsko šolo v nunskem samostanu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
2. septembra 1885.
Prvosednik: Grasselli s. r.
iccoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLI .letali v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in [trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-I javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, [migreno itd. in je najboljši pripomoček zopei
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. (tosji. Ualiriclu Piccoli-ju, lekarjn v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodce, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznini v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesee januvar 1884.
Dr. Emil vitez pl. Stiickl,
c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilno moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedno župnije; komaj preteče dan, da no bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esenco, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheúmon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čtitnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripaVost, škatliica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Sleklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila se
zmiraj sveža dobe
v lekarni
G- Piccoli-ja,
„Pri Angoln"
v Ljubljani,
na Dunajski cesti,
kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.

V deželnem gledališči v Ljubljani.
KP	s* i» »-«'«a s» v«
v nedeljo 6. septembra 1885 (nepar).
Velika
dar
PV iprave IUI fH*»igatl, *
povest trpljenja in smrti Jezusove,	^
izvršuje 30 oseb družbe starobavarske pasijonske igre pod vodstvom Ed. Al lese h-a. £
Cena prostorom: SftrJ-^JS^V
20 kr. — Vojaški in dijaški biljet 30 kr.
Jo dnevi se dobivajo vstopnice v gledišiiiii pisarni a zvečer pri kasi.
Kasa se odpre o!) 7. uri. — Začetek oh polu S. uri._
UP* "V dobrohotno pozornost! Kakor sem tii zvedel, aranžiral je nok gosp. Jakob Deutsch, glumač, pred nekoliko leti v Ljubljani pasijonske predstave z nedostatnimi sredstvi in pred vsem nesposobnim osebjem, vsled česar vsa predstava ni ugajala rcligljoznemu zmislu. Oestito občinstvo torej
50 kr. — Fanteuil SO kr. — Sedež v parterji 40 kr. — Vstop v parter 50 kr. — IJalcrija
prosim, predstav naših ne staviti s prej omenjenimi v jedno vrsto.
Ed. Allesch, vodja.