16. &fe«JV. ÖELJU» čeistefe, dns 5. sveaatsa Č920. LETO II- ixh«$a «takiartk, öetrtak Ln eOboto. — Can a i 2a cdo leto 66 K, M j>ol lota 28 kron, za četit lela 14 K, m 1 liicscc 5 kron. Posamtnt ftt«vllka fttane 60 trfnarjev. gi pismenc naročbc brez pošiljatve oarja •» no morevno ozlrati. *?aročnlki naj pošiljajo »laročnino po pošini nekaznici. RekJetJiaclJ« 0tdt Hsta so poäfcrrine proste. Ne- iouikirani dopisi se ne sprejemajo. Ilk dopise brez podpisa sc ns ozlia. ^^B ^^m fl^l Ihh ^^KJBm '^^b'B 1HN ^bB C^h J^^B fflH *b^h fl^V ^^1 Ifredni6tvo In upr&vntfttv* s<; u.-.hrtja v Zveziii ilskarni v Celju, 6tt'0" ^m».ierjev« ulica *t. 3. OgviJoi sc računajo po porabijenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 45 v otl 1 mm, za poslana, na- tnanila obenih zborov, naznamla o smrli, zfthvaii1 itri. 75 «r od 1 wm, zt reklairme notice med tckstom 8 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vr»te) • K. Pri veCkratnih objavah popujt. Rn'i&pisi sc ne vračstjo. Telefon 5t 65. SZBJUA lit TISKA ZVEZNA TI8KARNA V CEUU. G3 0G3 OOG0VORNI ÜREDWIK VE ICO SLAV SPINBLER. Obrtniški dan v Celju. »Doslej smo za domovino iimirali, odsle.i homo pa zanjo delali«. Pod torn globokoumnim gesloni mar- Ijivega in genijalnega češkega narodne- ga delavca Karla Havlička smo pred par tnescei prircdiii v Celju prvi jugoslovan- ski obrtniški zbor, ki je nad vsc pričako- vanje sijajno uspel. Pripravüo ga je Ob- česlovensko obrtniško društvo v Ceiju in rnarsikdo je clvomil nad našo smclost- io in malokdo vcrjel, da polagamo v Cc- Ijn rcsnieno kamenite teinelje k stavbi jngoslovaiiskega obrtniškega dcla. Bil jc takrat prekrasen in vclik dan, mnogo in lepih besed jc donclo raz govoniiSkih odcr — kakor že iz tisočerih naših zbo- rovanj in shodov, ki so na tü izzveneli v prazen nič in zginili brez sledu iz povr- šja. Naši obrtniki niso s!i to pot. NedelJ- • malinu icžijaini. ¦ — l-'rcdscdnik pojasnjuje. da bo drustvo tu- di tčnui vpraSaniu posvetilo vso pozor- nosl, priporoča pa. da se peki čimprej iz- ločiio iz kolektivnih zadnis Icr si ustaiUf- vijo svojo lastno strokovno /adrugo, !<1 bo mogla innogo usnr^m-i.- i|,viM,-;iii zn koristi te stroke. Tajnik Založnik i/.ja\ija. üa bi bilo piimerno, da Objoslovensko obrtno dnt- stvo enotno orgauizira vsa slovcnska obrtniSka udruž?nia in evcntnalno prc- vzamc vodstvo. To pomcnibno zborovanje jc trpelo nepretrgoma od °. do 13. lire. Zvcčcr Jc priredilo drustvo pryi slovenski obrtniški pies v Narodnem dornn, ki jc s svojim pristnim deniokratičnim in vendar fitrtm ozračjein kiasno znokrožil resno dopoT- dansko zborovanje. ObrtniSki dan lahko nazovenio kot uekak mejhik v doscdaj- nem dclovanju, ki je Ic bolj životarilo, se tu in tain dvignilo, pa zopet npadlo, seclaj pa stopilo v sniotreno in nepretrgano življcnjc. Kdor je poslušal te resne, stvar. nc, dalekovidne govore in razpravc, ta jc moral oditi s popolnim notraniim za- doščenjem in zavestjo. da jc življenje kljub tc/avam in sencam danasnjih dni veudar tudi lepo in jasno in zdravo — treba je samo zbrati par takšnih \jndi, ki nam jih nikakor nc manjka. Cast in spo- stovaujc vam vsem, ki hodite to pot! Poplava z nemikimi časopisi, Povdarjati pomen casopisja, poseb- no v današnjih časih, bi bilo pač odveČ; saj vidimo vsepovsod, da so postali čas- niki najmogočnejša vclesila na svetn. — • Naša država je eno leto zadrževala ruje liste mi jih iii pustila črez rnejo; zakaj za- \ edala se je, da je skrajno nevarno, ako se tuja, nam sovražna «velesila« vmc5a- va v naše domače zadeve, predcn smo si zagotovili popolcn red v svoji hiši. V ne- katerih sosednih državah se postopa ^ tern oziru še veliko strožje, nego se le pri nas. Tako n. pr. Italija ne'pusti Se dandanes niti najskroinnejsih slovanskih easopis«v crez svoje meje, v zasedenem ozemlju ne trpi niti lcposlovnih in znan- stvenih časnikov, ki bi bili pisani v slo- vanskcm jeziku in karabincrji stikajo cc- lo za nedolžnimi nastenskimi koledarji. mite!) v Loodonu peticijo proti vživanju kavc in Karl II. ukazal jc kavarnc kot revolucijonarna ])odjetja zapreti. Anglcži so v pesmih kavo kot sajev slaj, crno turžko kri, mcšanico starih Čevljev sramotil, pa vsa obrekovanja niso zabranila kavi poti do zmagoslavja ; danes jo uije staro in mlado in ni koče. katera ne bi kave pozhala. Statistično jc dokazano, da se porabi v Evropi 7474000 stotov kave na leto, in če primesi vpoštevamo, sc mno- žina podvoji, pa temu sc ni čuditi, ker si mi Evropejci na razne načine okusu primcrno kavo pripravimo. Crna kava, rekli bi, ie moška pijača. Kako udobno se diti mož, ko v kavarnl pri črni kavi prebira dnevne novine, ko si ž njo odpravlja hudega inacka. Črna kava ga omehča, če n. pr. hoče žcna novo oblcko, klobuk itd., prinesc mu po dot>- rem obedu skodelico črnc kave, razloZi v sladkih besedah svojo žcljo, pove, da jc-žc dolgo štcdila, a dalje ne more v tej oblcki (klobuku) med svet in on ji nakup dovoli. Ako ima mož kako delo, katero treba mirnih ur, popijc zvečer črno kavo, da bo bedel pri delu, pa ce nima trdne volje do dcla, mu kava ne bo pomagala, ker jc svoje lastnosti na potu v Evropo zgi-bila. Kpliko kav popijemo zvcčer po kavarnah; vrnivši se na dom ne utejjnc- Kako bodo naši potomci strmeli, ČI- tajoči naše zapiske o našem. življenju za c.isa svetovnc vojske, katera je predru- gacila celi svet in kar sc prehrane tiče, najbolj zadela izbirčne gospodske želoJ- cc. Njim je bila pred vojno žemlja ali preslabo pečena, prebleda, domaCi kruh za želodec pretežek, ni ga mogel preba- vki; a v času vojske jc obhodil gospo- dek okolico ure daleč, da ga dobi. Z vc- scljem je kupoval še tako črno moko, fi- ^°1, ki mu je prejšnje case želodec obte- ži'» Je bil scdaj slastna jed. Poprej mu Je /.ačimba (špeh) povzročala trganje v že- Joilcu, bil jc v tcm ga9u wsd, če je dobil kakorSiiosibodi.mast, če nc pa mu je tu- di nezabeljena dišala. Obistinil se Je i.regovor -^ naj bo slama aH SQJ]^ dst ic jc polno črevo. NaSini gospodinjam pov- zročala ic kuha ninogo skrbi, med vsemi poinaiukanje kave. staricc so tarnale _ edina kavica vzdržala me jc pri živ- Ijcnju — gospodinje pa mislüe, kaj da bo od sedaj za zajutrek družini. Dokler sc kava šc udomačila ni, imeli smo za za- juterk krožnik poln kuhanih jajec ali pa cvrtje z debelimi ocvirki, a ti časi so mi- nili, ko si knpil jcrbašček iajc za 10 krajcarjev, ko sedaj iiijce toliko stane, Ko nekdaj par plšancev. Kako hudo smo svoje menihe pri npčnih molitvah budne vzdržal, dajaljim je prijor vsak večer kavo. Vžitjc kave se je z občudovanja vredno hitrostjo širilo in lcta 1511 bilo je v Moki občno priljubljcno. Pa kakor vsa- ka novost, imela je tudi kava svojo tr- njevo pot prestatf. Poglayar ChairbcR smatral je to pijačo, ki razburja živcc, Ptedpisom korana nevarno, postavil po- seoen sodnj svet, ki naj svoje mnenje o kavi izrcče. Ta je razsodil, da je vžitjc kavc škodljivo in da bodo obličja onili, ki jo pijejo, na dan sodbe še bolj očrnela, nego lonci, v katerih se ta strup kuha. Pitjc kavc se je strogo prcpovedalo, za- logc se/.gal in kdor se je pri pitju kavc zasačil, moral je za kazen skozi mesto iia oslu nazaj obrnjen jahati. Ko bi ta ka- zen še sedaj obvcljala, celi svet ne bi to- liko oslov zmogcl, da bi take grcšnike Ic enega mesta kaznoval. Ta stroga od- redba predložila sc je sultanu Kausa Al- ^usi v odobrenje, pa on kot strasten ka- vopivec iste ni potrdil. V letu 1854 sta dva moža neznancga imena otvorila prvo kavarno v Carigra- du. 1645 so kavo v Italiji že pili. 1652 od- prl jc Pasqua prvo kavarno v Londonu, 1672 nastala je pa v Parizu, kjcr jc funt kave stal 1411 frankov. Kakor v AzijI, uapovcuai S2 je boj kavi tudi v Evropi. V letu 1674 vložile so žcne (čujte in str- začetkoma pogrešali prijeten vonj, ki nam je sllil vsako jutro, ko se jc žgala ali kuhala kava, v nos, pa prestali smo tudi to in se privadili tahni zajutrekom. Se- daj pa, ko sicer počasi dohaja kava zopet k nam — sicer po štiridesetornih cenali, katerim smo sc že privadili in plačamo, če Ie dobimo, ne bode odveč, če sezna- nim naše gospodinje z iznajdbo tc prl- Ijubljcnc jim piiače. Prvi so pili kavo Abesincl. Neko mačkinje picnic cibctka imenovano, kaj rado jč kavina zrna, jih jc ncprebav- ljena razncslo po južni Aziji in tako na široko razseja-lo to žlahtno grmovje. Blažcna mačkn, ki nas jc os/ečila s to tako čislano pijačo. Vredna si. da sc tl postavi lepši spomenik nego Hindenbur- O iznaidbi (vžitju) kave pripoveduje neka arabska bajka sledeče: Kozc neke- ga samostana pasle so se po grmičju hriba Kawa in sncdlc veievje in zrnje te rastline, potem pa vso noč skakalc in razsajale po hlcvu. Ta izvanredna vesc- lost živall je opozorila menihe, da so zn- sledovali po vzrokih in dognali konečno, da to vedenje povzroča vžitjc kave. Po- skuSali so sami in vžitje imelo ie isti u- spch. Ntih kuharju odletelo je zrno pri drobljenju v ogenj in prijetcn dull tcga zrna dovedel jih je k žganju kave. Da bi Stran 2. »NOVA D O B A« Slev. 16 kjer ni drugega slovenskega kot iiuena svctnikov. Pri nas v Jugoslavijo, poscb- lifj v nekdanja nemškutarska gnezda, pa sc jc razlila povodenj nemških časnikov, odkar jc vlada dovolila prost nvoz vscm tuiiiu časopisom. Nikakpr mi nc hojli na konee, da bi zagovarjal popolen »duševn! bojkot«, kakor se jo izvajal pri nas v prc- teklem letn in kakor sc šc vrši v najstro- žji nbliki pri nasili sosvjdi.li, vcndar pa sc mi vidi ncvariio, ako se pušča tuje, nam sovražno časopisje brez vsakorsne kon- trolc črez nicjo. Ako prihajajb k nam v zmerncm številu manjši časopisi, ki so med vojno vsaj veasih tndi nam Slov.n- nom privoSčili pravično bescdo (kakor n. pi\ Arbeiterzeitung) in ki tudi sedaj nc rnjejo naravnost proti naši državi — no, svobodna jini pot! Toda vse ka.i drugega poiueni, ako prihajajo črez mcj'o taki-Ie zagrizeni lističi, kakor graška »Tages- post«, ki je tekom vojne izlivala toliko zlobnosti na nas ter povzroeila s svojimi klcvetami brezmejiio gorja med nami In ki tudi še dandanes ni prejiehala zlobno rovariti proti Jugoslaviji. Skrajno ncprc- vidno in nevarno je, ako pušča naša dr- žava takiin Inijskajočini nemškhn listom 'svobodno-pot črcz mejo; saj vendar mo- ramo takoj prijeti in izročiti zaslužent kazni vsakega posameznega hujskaca, ki dela proti naši državi. zakaj torej priza- našati obniejnini listori, ki nam škoduje- jo tisočkrat vee nego posamezne rovar- ske osebe! Posebna nevamost pa tiči v teni, (Ta prihajajo baš" ti zagrizeni neniški časopl- si v velikih iimožinah erpz mcjo. V mc- stili in trgih slovenske Stajerske pokrlva- jo že kar cele portale trgovin in trafik ncmški- reklamni listi, tako da tnjee, ki koraka po nlicah, clobi vtis, da je že nc- kje v Nemški Avstriii, ne pa na jugoslo- vanskih tleli. A najbolj žalostno jc pa to- te: Nekatcri iznicd prodajalcev Casnikov, Id sc stcjejo za zavedne Slovencc, kar tekmujejo s svojimi nemškimi konknrcn- li. kdo bo izobesil več te ncmške robe na najbolj vidnem rnestn ob vratih in v oknih.'Ako že nc niorejo sc odreči dohotf. kom, ki jini prihajajo iz prodaje nemškin časopisov (sicer se mi zdi, da tak-le »do- bičck« ni posebno honetenza zaveduegn Slovenca), naj bi vsaj lako vsiljivo nc razobešali te sovražne »k.nlture« na oil- iična mesta na ulico. Tnkaj mi siüjo Sc posebno trpke besede v pero, In jih bo enkrat treba brczobzirno povedati našlm k-njigotržcem. Za danes samo to: PogleJ- 1c v izložbc ncmških kniiifjtržnic, kainor s ; izgubi v skrit kotiček Kvečjemu l:.iRn slovenska »praiika«, in pa ne pozabimn. da je dolžnost knjigarja, ki je bil vsikdar važen kultunii činitelj, da čitajočc občin- stvo »vodi«-, posebno v s.vojih javnih rc- klamah, ne |)a da »sledi« nizvadam in nizkiin nagiienjcm občinstva! Da se prepreei in zajczi nadaljna pc- plava našth pokrajin z nemškim časonls-' jem, osobito še hujskajocim, je vsekakor treba, da deželna vlada izda čimprej po- frebne. odredbe, ki bodo omejile in urecll- le prehajanje neniškil? casnikoC liCL ?A4S-- je naše države. Samo kolikor je res po- tr^bno za nemško eitajoče obeinstvo, naj se pnšča resnih in zincrnih Časopisov preko mcie, kar je pa odvcč, naj se zn- vrne vsaj kot nepotrcben »liiksus«. -*- In mo lnoliti, ker nas spanec premaga. Ko bi bil jaz minister, predlagal bi, da se bcla kava, ženska pijača, prepovc. Kaj ženske pri beli kavi sfilozofirajo, na- pisalc bi se debele knjige. Koliko prepira povzročajo v družabnem krogu taki sc- stanki, kritikujejo se možje in znanci, do- govorijo se prijateljice, kateri ples bodo obiskale, kako obleko omislile, kako se nališpale, skratka, vsa zla pridejo od se- stankov pri beli kavi. Tretja vrsta je kapucinec ali zakon- ska kava. Hudonuišno imc je dobila za- voljo svoje barvc. Mladi poročenec pri- pelje svojo ljnbo žcnico domu. Mlada go- spodinja vabi svoje prijateljice na juži- ne, h katerim mora Iiočeš nočeš mladi mož vsaj prve čase prisedati. Za kavo mu ni, pa sili ga družba. K temn, da se ne zameri in ohrani domači mir, pije v božjem imenn kapucinca. Izmed vseh kav najljubša mi je Kneippova kava in to iz sledečlh razlo- gov. Ona ne razburja živcev, kakor tr- dijoz vodenim možem vsi zdravniki, je redilna in kar jc glavno za očeta mno- gobrojne obitelji — po cenf je. Z vesc- ljem odprem 1 esico, če je treba knplti Kneinp. ixe im pa 5ena P"ve, da pristne kave pTi hiši ni, me zona obide, ker mo- ram globoko v mošnio seči. Vsa čast tedaj Kneippovi kavi. predmete razkošja je mcnda itak prepo- vedano nva/ati v bo'.lccc v našo državr. l Odgovor jugoslovenske vlade ententi. LDU. Beograd, 2. fcbruarja. Današ- nja »Politika« prinaša besedilo jngoslo- venske note, ki je bila izročena kot ocT- govor na ententni ultimat. Nota se glasi: Vlada SHS kraljevinc Srbov, Hrvatov in Slovencev smatra sporočilo od 20. janu- arja kot prijateljski predlog, a ne kot ul- timat. V resnici je to prvi pot, odkar zbo- riije mirovna konferenca, da je vlada kra. Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv sprcjela nradni prcdlog, bodisi od vrhov- ncga sveta, bodisi od sil, ki so v njem zn- stopanc. Bilo bi tedaj nerazurnljivo, da st: kraljevska vlada stavlja tako naglo pred ultimat in da odgovori v roku nekoliko dui na ves ta prcdlog, ki vstvarja nsocto vsega naroda in stavlja na kocko evrop- skl mir. Ona se Sinatra tedaj upravieeiio. da prosi od zavcziiiških in pridniženih sll za čas, ki je neobhodno potreben, da pro- trči z vso pazljivostjo tako važne pred- logc, ki so ji sedaj prvikrat predloženL in da prediaga izmenjave, katere ji narc- kujcjo splosni intercsi in skrb. da se vz- postavijo in obdrže prijateljski oduošaji s soscdnimi državami. Kar se tiče bistva predloga samega. misli kraljevska vlada, da mora pripomniti, da se prcdlog nc strinja popolnoma z načelom, ki ga Je proglasila mirovna konferenca glede sn- moodločbe in nezavisnosti narodov in r. željo prebivalstva, niti z zcmljepisniini in gospodarskimi potrebami. 2e eno leto jc preteklo, odkar je to vprašanje postav. ljeuo prcd javno inišljenjc zainteresiranin držav in odkar je kraljevska vlada v go- reči želji, da reši današnje težkoče v naj- bolj prijateljskem smislu, predlagala, naj sc vprasanjc rcši, bodisi potom arbitra- že, bodisi potom plcbiscita. Ona je še se- daj pnpravljena, sprejeti eno ali drugo teli solucij, toda ne razume, da se ji liočc vsiliti, ako takoj in kntegorično nc sprej- mc, kar se od nje zahteva, pogodba, za- ključena med tretiimi brcz njenc vedno- sti in katere odredbe ji niso bile nazna- njene. Kar sc tiče samega predlosja, sc smatra kraljevska vlada za primorano. pripomniti, da ga ne more v celoti spre- jeti. Ona sc zanaSa na dull pravice in pravičnosti sil, ki so ji poslale sporočilo z due 20. jannarja in pričakuje, da ji bodo dopustile, da jim prediaga izmenjave, ka- tere nalaga potreba, da se osigura ja- dranski mir. Kraljevska vlada je tedaj primorana ugotoviti, dn ji v prcdlogu oc? 20. januarja ni podano nikako jamstvc niti za cvaknacijo ozcmlja, nad katerim sc ji bo priznaia suvercniteta, niti za cva- knacijo mest Rcke in Zadra, ki se prc- tvarjata v nezavisni državi. Pole? tega dokazujcjo nedavni dogodki, od katerih se je pripctil eden baš včcraj, da rcgular- ne in ircgularne eete, katere so zasedle :^CHlll.. V ..v^lli r.es;iteyje_(zc,n^(?_;..' se ne ozirajo na naredbe, ki so jim bile, ali ki jim bodo postavljenc od vladc, od katere so odvisne. Kraljevska vlada, ki je ves čas svetovne vojske stala trdno in zvesto ob strani zaveznikov, ki sc nl bala nikakih žrtev in ki je dala dokaz, odkar so pojenjalc sovražnosti, o najveC- jem zmislu umericnosti, in to celo vnaj- delikatncjših prilikali, ostaja pripravlje-. na, urediti ncreš.ene težkočc v istem du- hn pravičnosti in pomirljivosti. Slika s protestnega shoda v Beogradu. Prijatelj iz Beograda nam piše »Edino veseS]e mi dela polled v bo- dočnost. VČeraj (25. jan.) sem t?il na velikem protestnem skodu radi oku- piramh krajev. Sklicali so ga študentje. Krasna mladina! Na shodu so govotili razni. r/med Slovencev dr. Čok in Kopač. Konec zborovanja je bil najinteresant- nej^i Nastopil je guslar z guslami in zapel pesftn o jadni brači, zarobljeni tuicu, tt>r pozival Srbe. lirvate i Slovence iz Mnkc'donije, Srbije. Vojvodine, Bosne, DalmHC'je, Hrvatske in »iz doline kr^nj- ske< na pomoč. Qaslar je nastopil silno uč nwovto. Vesel sem omladine. Dobro ho ^e!« TiCNE VESTl D-mTsiia dr. Žerjava. Predsednik ileznne !;i..1<' fir Žerjav je podal de- m»- ljube tudi napram malim narodom, ki sc sedaj še nc morejo braniti s silo, izpolnf. Izjavljamo svcčano, da nc bomo nikdar dobrovoljno priznali iniru. ki bi nam dc- lal-nasilje. BRZOJAVKA Ni. Vellčanstvu kralju Petru in VlsoČaii- stvu rcgentu Aleksandru: Na danaSnjem protestnem shodu iz- ražamo cclj.ski dijaki in z nami eel narod. brezmejiio vdanost in hvaležnost do slavnc hiše Karadjordjevičcv, svojih rc- siteljev! V tem usodnem trcnutku prosimo Iz globine svoje duše in z drhtecim sreem: Ne priznajte Wilsonove črte! Hočemo, da bomo vsi bratje do zadnjc naše koče zjedinjeni z Jugoslavijo. Zahtevamo pro- sto pot v široki svet po celem vztočnem Jadranu! Vašl zvesti Slovene!. Obrtnlški pies. S plesi je po mestih vedno težava; nekatcrlm so Isti preeiit- ni, drugim prcdomaCi in običajno se vra- ča vclik del obiskovalcev nezadovoljen domov. Tudi letošnja sczona je v Celju /.ačcla z cnako kritiko. Zato smo z ve- liko skrbjo prleakovali obrtniški pies. Slisali'smo o velikih pripravah veseliC- nega odbora pocl vodstvem ?rospe Josl- pine Hebckovc in nestrpnost plesaželj- nih, kakor tudi gludalcev, ie rasla od One do dne. T.epaKov ni t.;l<>. P^- P^ so oseb- na vabila prepregla Celj^ in sir no okoll- co. In res ie bilo zadnic dni vse na no- Kah, da spopolni priprave za ta^prvl yc- liki obrtniški pies. In nihče se ni_varal v svojem velikem pričakovanju! Ze vsto- H) »NOVA D 0 B A. Stran 3. piK smo v bajuo okinčano dvorano, (o- skrbele dame in gospice pod vodstvom gcspc Kokole in Tončka Rebeka), kate- ro je čarobno razsvetlil gospod Leopold Jancžje. Mestna godba (kapelnik g. Vac- lav Schramm) je izbonio in --¦ kar so »ticsalci posebuo povdarjali - ncutrinl- Ijivo igrala, tako da so se vncti plcsalci us plesalke, ki iih je izvežbal v kratki do- m it. Rančan. v najboljšem razpoložcnju vrtcli do ranega jutra. Obeudovali smo nam novi pies »Crnogorko«, nad lampi- .ionsko promenado, med katero je svjctil žaromet, pa smo bili prav vsi vzhicenl. V stuiJiskih proslorih : orodn ¦<-1 donuu ¦ ki so bili tudi do belega due pole« velike in mule dvoraue nabito polni, se je razvl- la i;ikoj v /¦.aeetku tako domaea in prlsr- čna zahava, kot si boljše niliče ni mogel /eltti. Zastopani so bili prav vsi sloji, otf Hiijnižiih do najvisjli reprczentantov in vendar je bilo vse tako priprosto ter ob- enem elitno, kot bi bili vsi Ie ena velika ; dnizina. Yse je vrvclo kakor živo srebro iz sofoane v dvorano in nazai, iz kota v j prevratu odpušecn iz shr/be, ker se Je izrekel za Nenisko Avstrijo. Zdaj pa službujc na Dunaju in je dodeljen tem« vlaku. — Nisem hotel z njini pričeti nc- vljudnega prerekanja, pazil pa sem, kaj bo na Pesiiici. In sum me ni varal. Spre- vodnik zakliče na postaji: Pössnitz! In še milostno pristavi: Pesnica! Sem liio^ tolerantnega cuvstvovanja in željno prl- cakujem trenotka, ko bi si narodi enako- pravni yzajemno stisnili roke. Toda: stoletja smo bili brezpravni sluge v lastnem dornn! Ko je zarcnčal gospodar tujec nad nami, morali smo — hoecš-no- ee.^ molčati. stisniti zobe in se skriti pod mizo. In sedaj, ko smo postali sami sfo- spodarji na svojem dornn, ali Se naj bo- mo vedno podlaffa tujčevi peti? Od Ma- ribora do Spilja je slovenska zemlja in poznaino le postaje Pesnica, St. llj in Spilje in hočemo slišati le besede: pro- sim vozni listek! Kai ko bi v ncmSki Lipnici tndi blizu državnc mcje govoril sprevodnik: prosim, vozni listek! — in klical zunaj: Lipnica—Leibnitz!? Takoj bi padli po njem in vpili: Windische Frechheit! TRG0V1NA, OBRT IN NA- R00N0 G0SP0DARSTV0. Napredek v resevaiiju agrarno reformc. (Nova naredba ministra za asrarno re- formo.) Minister za agrarno reformo, dr. Henrik Krizman izda v kratkem nared- bo, s katero se nreja postopanje gleae uprave agrarno-reformnih veleposestev. Ustanovc se posebne agrarnc direkeije v posameznih pokrajinah naše kraljevi- ne in v področju tch županijski, odnosno okrajni agrarni uradi. Kakor izvc naS porocevalcc, sc imajo v Sloveniji usta- noviti taki agrarni uradi v Ljubljani, v Mariboru ali Celju, v Borovljah In v Murski Soboti, po potrebi pa tudi še v drugih krajih posebne ekspoziture. Ka- kor znano, določajo prehodne odredbc z dne 25. februarja 1919 0 pripravah za agrarno reformo, da so veleposestva, ki presegajo gotovo izmero, v načelu razlaščena. V zmislu teh odredb se bo u- redbenim potom načeloma odredilo, da prevzame upravo teh veleposestev tlr- Žava sama. Upravo do 500 ha gozda vr- Ši agrarna direkeija, posestva nad 500 ha pa gozdarski oddelek dezeine vlade. Celokupno izkoriščanje veleposestniSkili gozdov oddaja na podlagi javnega raz- pisa posebna komisija. Z novo agrarno uredbo sc zajamei prebivalstvli zakupo- dajo vseh veleposestniskih zemljišč. pre- jem lesa za hišnoMn gospodarsko potre- bo kmetovalca in domače lesne industri- je, v kolikor lastni gozdovi ne krijejo po- trebe. Z odredbo se tudi zajamči užitet stelje ter veleposestniskih pašnikov m planin. — Naše ljudstvo bo gotovo z naj- vcčjim veseljem pozdravilo novi korak ministra za agrarno reformo. Demokrat- ska vlada, ki je edina bila v stanu, izvaja- ti agrarno reformo, bo z novo naredbo pokazala, da ljudstvu ne obeta samo, marveč da mu z dejanji kažc svojo bri- go. Minister Krizman je s svojo naredbo zamašil usta vsem političnim kričačem, ki so hoteli ljudstvu vcepiti mnenje, da se ga z agrarno reformo le vara. Na drž. kmctliski šoH v 5t. Jurju ob iuž. žel. se bo vrSil dne 4. in 5. marca tf. iečaj za napravo gnojišč in gnojiščnlh jam. Tečaja naj bi se udcležili gospodarji in pa zidarski mojstri, ki imajo namen, prevzcmati izvršitev takih naprav. Te- Čaja se morejo udeležiti le tisti, ki sc pra- vočasno in sicer najkasneje do 20. tm. prijavijo podpisanemu ravnateljstvu. Te-' Caj je brezplačcn, pač pa sc morajo udc- ležcnci vzdržcvati na lastne stroške. Z ozirom na posebno veliko važnost preö- meta, od katerega je zelo" odvisen napre- dek našega kmetljstva. sc oblsk tega te- čaja zelo priporoča. — Ravnatcljstvo drž. kmetijske sole v St. Jurju ob juž. M. Reguliranjo Save nameravajo po- speSiti, da sc zamore eimprej započeti 's plovbo po reki. Dotnačc izdclovanlc sukna. Minlstr- slvo za prehrano je zahtevalo od našili tvornic, da poročajo o količini bombaža in driiKih surovin, ki bi se rabila za Iz- delovanje sukna doma. Ministrstvo hoče nabaviti vsc potrebščine in jih razdelltl med domačc tvornice, da.se bo zamoglo izdelovati sukno v domači državi. Soliter iz vode sladkome repe. Češkl listi javljajo, da so imeli poizkusi v tvor- nici sladkorja v Peckyh glcdc uporabc vode sladkorne pese za izdelovanje so- litra popolen uspeh. Menijo, da bodo mo- gli na leto izdelovati 600—700 vagonov solitra, ki bo zadostoval za potrebe Ce- hoslovaške po cksplozivnih tvarinah. Gospodarstvo. Ker so se čule pritož- be, da primanjkuje domačim kovačem po deželi oglja za njihov obrat, kar se ob- čuti posebno pri nujnih popravah kmetij- skega orodja, obrnilo se je poverjeništvo za kmetijstvo na merodajnc faktorje In dobilo sedaj odgovor od državnega nad- zorstva veleposestva kneza Auersperga, da je dal zalogc oglja in ev. tudi del novc produkeije na razpolago domačim kova- čem. Radi naročil naj sc obraeajo doma- ei kovači na Slovensko kmetijsko dru- 2bo (potorn podrnžnic), na družbo Eko- nom, na Qospodarsko zvezo v Ljubljani ali na Zadružno zvezo v Celju, ki bodlo posretkwale dobavo. Sejmi v Prekmurju. Vletu 1920. vrši se vsak torek v Dolnji Lendavi veliki svinjski sejem. Ako pade na ta dan praznik, vrši se sejem naslednji dan. Sejmi z govejo živino, konji, razno- vrstnim blagom, domačimi prekmur- skimi izdelki in de.2elnimi pridelki se vrše: 11. marca (v sredini posta), 1. aprila (četrtek pred Vel'ko nočjo), 31. maja (pondeljek po binkoštih), 28. julija, 28. avgusta, 28. oktobra in 23. decembra (četrtek pred božičem). Občinstvo, posebno kupei živine se na te sejme opozarjajo, kajti Prekmurje ima velikansko več živine, kakor Je more samo uporabiti, osobito ker je izvoz in trštvo za enkrat omejeno in otežkpčeno. Elektrarna na Fali pri Mariboru. Leto dni je momlo poteči, da se je začela slovenska javnost brigati za največjo elektrarno na slovenski zemlji. Ako bi bilo najti med nami več pod- jetnosti, bi bila elektrarna v Fali že nacijonalizirana, bl bili dobili podjetje dosti ceneje mi vsaj deloma v roke, kakor se more to danes doseči. Zamu- dili smo ugoden čas in zato bomo morali več plačati, več denarja šteti, ker je švicarski frank v ceni tako na- rastel! Govoriti pa je enkrat treba tudi 0 projektih, kam se naj električna sila napelje, kdo jo naj dobi v porabo. Da dobi mesto Maribor prvo elektnčni tok iz Fale, je sarnoobsebi umevno. To mesto je ie danes naša najvažnejša postojanka na severu, naivažnejše kri- Straw L »NOVA D O B A« Stev. 1 4. Špedicijski odäelek: PrevaŽanje vsakovrstnega blaga na I mariborskem trgu, gpediciia vseh vrst, I zacarinjenje, prevozi z nabiralnimi vo- zovi na vse strani, selitve s pa- tentiranimi vozovi, vskladiščenja ~ raznega blaga in pohiStva. 145 50-2 i Hajyecje doniace pcdjctje u Jugoslavs 99ßa>llK:ait46 Tryousba, spedicijsha in homisijs^B tolniikfl driižba, i Maribor. m Pi&arnai Reiserjnva ulica St. 1. Telefon inteiuiban St. 375. Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. Blagoviti oddeleK: Prodaja vsakovrstnega blaga na de- belo, import ter cksport, prekmor- I ske kupčiie. Komisija: Prevzame se blago vseh vrst v ppodajtt. žišče najvažnejših železnic na slovenski zemlji. To mesto mora imeti, ker že ima precej industrjje, več pa je §e dobi, elektriaiQ gonilno silo in elek- trično razsvetljavo! Za tem mostom pa mora priti na vrsto okolica, cele Slo- venske gorice, vse občine na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem s križiščem Pragersko, mesto Ptuj, Ormož itd. Ta okolica bi nikdar ne privolila. da bi se jo prezrlo, v stran porinilo, pač pa bi se dala elektrika iz Pale v Celje, Ljubljano, Zagreb! Mesto Pluj ima sicer že izdelan projekt za električno napravo. Ta pro- jekt pa se ne da realizirati, ker bi od- kup zemlje za kanal, notem kopanje kanala, tega zasiguranje, postranske stavbe stale in požrle toliko denarja, da bi naprava ne rnogla biti aktivna. Mesto Ptuj se mora tedaj potegovati za elek- trično silo iz Fale. Ker občine med Mariborom in Ptujem vse reflektirajo na elektriko iz Pale, je naravno, da pridejo te prve na vrsto, da ne bodo trpele, da bi se jih prezrlo ali celo iz- ključilo, dasi mejijo na mariborski okraj! Vse prebivalstvo mesta Ptuj za- sleduje razvitek elektrarne na Fali, ra- čuni s tem, da pride v doglednerr. času do elcktrične sile iz Fale. To naj vzame tudi deželna vlada v Liubljani naznanje! Ptuj, 31. jan. 1920. Dr. Fr. Jurtela. Zadftja gs&rodiBa Poljska ustavila vojne prtprave proti boljSevlkom. Nauen, 3. februarja. Boljševiška mirovna delegacija je izvedela iz Mos- kve, da je Poljska ustavila vojne pri- prave proti sovjetski Rusiji. Lloyd George ne podplra protlboljäe- viške akcije. Nauen, 3. sebruarja. Po poročilu varSavskega poslanika je Lloyd George izjavil, da oklanja podpiranje vsake oborožene akcije Poljske proti boljše- vikom. Lloyd George se ne bi protivil sklepu mim s sovjetsko Rusijo. Ta iz- java je naredila na varšavske častnike mučen vtis. Vsi častniki v VarSavi ogor- üeno protestirajo proti Lloyd Georgesu. Prodiranje boljševikov na vzhoclu. Nauen, 3. februarja. Kakor do- znavajo Times iz Charbina, so boljše- viške Čete zasedle 20 milj pred Vladi- vostckom mesto Sloansko (?), kjer se nahajajo Xivilske zaloge Vladivostoka. Izročitev vojnih krivcev. Nauen, 3. februarja. Mirovna kon- ferenca je sestavila nov seznam vojnih krivcev, katere mora Nemčija tekom 3 tednov izročiti zavezniškemu sodišču v Parizu. Razsajanje Influence. Bratislava, 3. februarja. »Schle- sische Zeitung« prinaša vest, da raz- saja po Gornji Šleziji influenca epide- mično. Umrljivost je tako velika, da morajo mrtvece kar trumoma v skup- nih grobovih pokopavati. RAZNE VEST?. Dya spalua vozova pod ledom. A- gence Havas javlja iz HurlhiRtona: Br- zovlak v Montreal ie skočil s lira. Hva spalna vozova sta se odtrgala in padla v zamrznieno je/.ero, prebila led in izsiniia pod njim. Ekscesar Karol se namerava nasdi- ti na Ogrskem. O^rski monarliisti so z vso paro na delu, da niu otnogočijo nase- iilev. Na Dunaju se v nionarhisticnih krogih zatrjuje, da bo Karl zapustil naj- pozncjc na pqnilad tcga leta Svico in se podal na A^adzarsko. To donmevo pou- pirajo z dejstvoni ,da v mirovni pogodbl med zavezniki in Madzarsko ni nikjer dogovora, da se ekscesar ne bi smel nn- seliti v Madžarski. En vlak zlata so po porocilih »Tele- graafa« zapleniie čehoslovaške čete o priliki prevoza Kolčakove viade. Kolčak sani je vjct. Kakor se javlja iz Vladivo- stoka se je general Horvat v Harbhm proKlasil za vrliovnega povcljnika. Napad na Orietit-Expres. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Lu.^ana, da so italijanski stavkujoči železničarjl pri Veroui izvršili napad na orijentni eks- presni vlak. Vrgli so bombo, ki je bfla napolnjena z mitroglicerinom ter poško- dovali traenice. Lokomotivu in pot vn- n;onov je skočilo iz tira. vendar ni bil nik- do poškodovan. Zdravaiki na Bavs rskoin se prip./v- Ijajo na stavko, posebno /.dravuiki v bol- niSuicah in pri bolniŠkili blagainah. Prl- čakuje se pa splonia stavka. Potnoč Rek";. A: 9tt 9JM sg priporoča cenj.gostom najboljSa domača vina ter vsak čas topio in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se pripuroCa 9910^-6 ä. HobeR. Stole, žSmnice, razno polhšštvo in tapetniSke izdelks ima v ^°5M2 Marija Baumgartner Gosposik«i uSšca 25. Naročila se izvrSujejo točno in solidno. r***...................-........».........™«"% Sprejmem 1 kovača in 1 sirugarja, j plača 3 —- 4 krone na uro. I ftlvati 9{eSiek9 Ceije.^J f 166 3-3 Ito/ fiflaV Qtt aa 245 104—92 SamostanskR wlioa štev. 16. lzdelot*a^|e vseh vr>st čevljev od priprosfih do RaifiBteJSih p^ dssevnih cestah - 45 i5o-<-B Celje (blizu kolodvora) Kocenova uUca - &tev. 2. Hnitgarna« umeintne, muzilialtle ^^^^ ^^ "*~^m "** ¦*¦ ¦*" **¦ •**" ^^^*" ••r "v^ **i^*i^*i^^ ^ym^^-*^J*1l^^S/'^fnfAJrAXHjfXy\^TtjfHjf»j%JfVy\jfXjFVifTtrf 5 Zaloga paplrja, pisalnlh in risalnlh potrebščin na debelo in drob no. J USTANOV. LETA I860 MAR0DN1 DOM RES. FOND 500.000 K _____ w-j ^y Wta IM BX B !¦ WH Bi an ________ SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga imdaioiiaioi ! DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG . NAD 24,000.000 KRON