Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. I/. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
■- __	_	_ _	= UradnlUwa ta mprmami Ljubljana, FranHikamka ulita tli. Rakapltav nt vrmtmmm. Nmfranklranlk pisem ne .prejemamo. Izhaja vak tetriek. Naroinlna latam
Mesečna pmO\ja »M^rosveia« = 60 din ta tnaaemutaa M din. Člani „keije J. U. U. plataje • Hanarlna. Oflašl pa aanlka ¡m dogovoru, davek po.obe. Poti. lak. ral. 71.153. TeU/on 4586
Narodna zavest
Doba, ki v njej živimo, je rodila zelo veliko potrebo po močnih posameznikih, kre-menitih značajih, trdnih in samozavestnih ljudeh. Opaža pa se, da prav te največje človeške vrline zaznamujejo pri nas znaten padec namesto temeljite okrepitve. Kje iskati vzroke? Ze samo površen pregled političnega življenja in udejstvovanja Slovencev, predvsem onega v zadnjem desetletju, nam pokaže, da so šla, hote ali nehote, vsa stremljenja za tem, vzgojiti čim več neznačajnih se-bičnežev.
In posledice?
Učiteljstvo, ki živi z narodom v najtesnejših stikih, ima priliko opažati, kako neodločno se kaže ljudstvo ob naraščajočem pritisku dušljive atmosfere, ki se od dne do dne bliža svoji kulminaciji. Neko malodušje, brez vsakega narodnega ponosa, podcenjevanje samega sebe, lastnega naroda -— lastne države, je zavalovilo širom naše ožje domovine in zajelo v svoj škodljiv objem vse slabiče in omahljivce. Upirajo se mu le značajni samo-zavestneži in vsi oni, ki jim najrazličnejši pritiski niso skrivili hrbtenic in polomili značajev. Res je, da se s filmsko naglico vršijo dogodki, države izginjajo s zemljevida, druge spreminjajo svoje oblike. — Toda mi moramo biti pripravljeni in odločni upreti se vsakemu poizkusu razširjanja tuje miselnosti med našim ljudstvom, pobijati mišljenje, da gleda naš narod na svetovne dogodke skozi tuja očala. Še je med nami ponosa, še je narodne zavesti, še odločnosti, le krepiti in širiti je treba te največje, narodu tako zelo potrebne vrline.
Res je, da smo Slovenci številčno zelo majhen in še to razkosan narod, toda sorazmerno, procentualno naše ustvarjanje na kulturnem, gospodarskem in stoletna borba na nacionalnem polju, vse to je vredno vsaj iskrenega respektiranja. Združeni s svojimi brati smo se borili in si zgradili močno skupno nacionalno domovino, v kateri smo dokazali in skušali vedno uveljaviti svoja najiskrenejša stremljenja po nje demokratični ureditvi. In precenitev teh lastnih usne-hov, vrednih velikih narodov, nam nudi zadosten povod za velik ponos na lastna dela in ustvarjanja, a uspehi in pridobitve tudi popolno upravičenost do močne in trdne samozavesti. In to pokažimo vsaj nasproti tujcem!
Še vedno obstojajo v naši državi nerešena vprašanja. Toda dejstvo, da obstoja istočasno močno stremljenje posameznikov in velikih skupin za čim liberalnejšim načinom njihove rešitve, nam mora biti zadosten razlog, da pričakujemo pozitivnih uspehov. — Šele 20 let obstoja, se razvija in urejuje Jugoslavija. V trojnih, povsem različnih razmerah smo prej živeli Srbi, Hrvati in Slovenci in po zedinjenju v enotno državo bi bil res čudež, če bi med nami vsemi zavladala ista menta-liteta. Tudi isto gledanje na obstoječe in porajajoče se probleme je nemogoče in izključeno. Toda to so naše interne zadeve, ki jih bratski obravnavamo in tudi rešujemo. Kajti močna in trdna je zavest vseh Jugoslovanov, in ta zavest ne pozna in tudi ne potrebuje nikakih kompromisov, skupna nam je domovina, skupne so nam meje in kdor nanje preži je naš skupni sovražnik. Ta zavest nam mora dvigati ponos.
Na eni strani se torej opaža veliko pomanjkanje narodne zavesti, ponosa in odločnosti, a na drugi strani popolna upravičenost in velika potreba do posesti teh vrlin pri vsakem posameznem članu našega naroda. Vsi moramo namreč stremiti za tem, da bo naša domovina čim trdnejša in odpornejša nasproti vsem zunanjim vplivom. Ze to spoznanje samo nas sili k najintenzivnejšemu delu za pobijanje malodušja in pesimizma, ki zastruplja predvsem našo ožjo domovino.
Učiteljstvo, ki prihaja še vedno v stike z najširšimi plastmi našega naroda, čeprav so mu to nekateri hoteli preprečiti, mora danes gledati povsem trezno, stvarno in preudarno na vse kvarne pojave, kajti najnujnejšo potrebo narodne zavesti in narodnega ponosa je že zdavnaj spoiznalo. — In sedaj se pojavlja pred njim težka, toda nujna naloga popravljati napake, ki so jih zagrešili drugi v preteklosti.
Ne sme in ne more nam biti vseeno, ali nas posamezniki predstavljajo pred tujci kot značajni, samozavestni in narodno zavedni pripadniki naše lepe domovine, ali pa se odlikujejo po svoji pripravljenosti odkriti pred tujcem prav vse strogo domače probleme in kazati nanie z zgolj negativističnega stališča. Ne sme in ne more nam biti vseeno, ali taki neznačajni in omahljivi posamezniki ustvarjajo pri pripadnikih drugih narodov vtis, da gledamo z občudovanjem, priznanjem in najlepšimi čustvi na njihova dejanja, ki morajo vzbujati pri vsakem človeku le grajo in prezir. Ne sme in ne more nam biti vseeno, ali bodo razširjevalci tuje miselnosti med našim narodom naleteli na odobravanje ali na prezir in odpor. Sami poglejmo okoli sebe. naš pogled naj sega preko najožje domovine, preko hribov, presodimo »dobrote«, ki jih prinašajo našemu ljudstvu tuje ideje in potem obr-
Upravni odbor JUU pri prosvetnem ministru
VSEBINA:
Prosvetni minister gospod Števan čirič je v ponedeljek, 3. aprila, sprejel upravni odbor JUU, ki ima te dni sejo v Beogradu, in se je zadržal s člani upravnega odbora v razgovoru nad pol ure.
Poleg izvršnega, nadzornega in finančnega odbora JUU so bili pri g. ministru tudi člani upravnega odbora iz ostalih banovin, in to: Stjepan Kranjčevič iz Zagreba, Filip Špa-dijer iz Cetinja, Metod Kumelj iz Ljubljane, Dobroslav Stojkovič iz Niša, Milorad Motok iz Novega Sada, Milan Stambolija iz Banje Luke, Franjo Marinič iz Zagreba, Stevan Bil-čar iz Sarajeva in Marko Cvetkovič iz Skop-lja.
Predsednik JUU, g. Ivan Dimnik, je g. ministru razložil ona prosvetna vprašanja, ki zanimajo učiteljstvo in ki se nanašajo na narodno šolo. Izrazil je željo, da bi se pri ocenjevanju učitelja zopet upoštevalo in pravilno vrednotilo šolsko in prosvetno delo ter narodne zasluge. Učiteljstvo že zelo težko pričakuje reparacijo vseh primerov, v katerih so bile okrnjene učiteljske pravice, kar je bilo že sprejeto v program prizadevanj kraljevske vlade. Za pravilno napredovanje učiteljstva ljudskih šol je treba vzpostaviti rangno listo. Ker ni uspelo potom finančnega zakona odstraniti težke pogoje za pravico do V. skupine, je naprošen g. prosvetni minister, da se V. skupina dodeli onim, ki že imajo vse zakonske pogoje. Predsednik se je zahvalil g.
prosvetnemu ministru za sprejete amandma-ne, ki jih je g. prosvetni minister osvojil na predlog Jugoslovenskega učiteljskega udruže-nja, s čimer so rešena vprašanja celibata, novih nastavitev itd. Še posebej se je zahvalil g. prosvetnemu ministru za tako lepo mišljenje o učiteljstvu, ki ga je podal pred narodno skupščino.
V pogledu organizacije je predsednik JUU, g. Ivan Dimnik, g. prosvetnemu ministru naglasil željo, da se regulirajo odnošaji in sodelovanje z legalnimi zastopniki JUU in ukinejo vse ovire. Na koncu je g. prosvetni minister bil zaprošen, da tudi nadalje posveča pažnjo učiteljstvu in njegovi organizaciji, ker bodo vsa vprašanja, o katerih se ministrstvo prosvete in učiteljska organizacija sporazumeta, deležna popolne podpore g. predsednika kraljevske vlade, kakor je to g. predsednik kraljevske vlade izjavil zastopnikom JUU.
G. prosvetni minister Stevan Čirič je zelo določeno pojasnil svoje stališče do vseh perečih vprašanj. To so prisotni zastopniki sprejeli s posebnim zadovoljstvom in prepričanjem, da se bo vsem upravičenim potrebam posvečala polna pažnja in se bodo upoštevale zahteve, ki so v korist šole in vpostavitve dobrega reda, ter da se bodo upoštevale izne-sene želje Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženja.
Vaine doloibe finančnega zakona
za leto 1939./40.
Upoštevanje predlogov JUU
S 1. aprilom tekočega leta stopijo v veljavo tudi sledeče, za učiteljstvo važne določbe, ki so bile izmed mnogih predlogov našega udruženja, vnešene v finančni zakon.
§ 41. pooblašča ministra prosvete, da po odobrenju ministrskega sveta: 1. predpiše uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o učbenikih z dne 27. septembra 1929.
Stanarina šolskih nadzornikov in katehetov.
§ 44., točka 4.: Sreski in mestni šolski nadzorniki imajo pravico na stanarino v smislu § 29. zakona o narodnih šolah.
Točka 6.: Veroučitelji ljudskih šol, drž. uradniki, imajo pravico na stanarino v isti višini, kot jo prejemajo učitelji ljudskih šol.
Kontraktualni učitelji.
Točka 8. V § 71. zakona o narodnih šolah se dodasta še dva nova odstavka, ki se glasita:
»Za učitelje pripravnike ljudskih šol se smejo postaviti tudi oni dosedanji aH bivši kontraktualni učitelji, odnosno učitelji dnev-ničarji, ki so polagali zrelostni izpit na učiteljskih šolah v inozemstvu in so dosegli no-strifikacijo tega izpita.
Kontraktualni učitelji in učitelji dnevni-čarji s položenim zrelostnim, odnosno diplomskim izpitom, z dopolnilnim izpitom iz^ nacionalne skupine predmetov in praktičnim izpitom, položenim v naši državi, se smejo postavljati za učitelje ljudskih šol tako, da se jim dosedanja služba prizna po odredbah uradniškega zakona in § 58. v zvezi s § 53. zakona o državljanstvu z dne 21. septembra 1928.«
Celibat ukinjen.
Točka 9. Ko stopi ta zakon v veljavo, se ukine § 93. a zakona o ljudskih šolah z dne 5, decembra 1929., ki je predpisan s točko 8. § 33., finančnega zakona za leto 1937./38.
Vštetje let veroučiteljem.
§ 47. Duhovnikom priznanih veroizpovedi, ki stopijo v državno učiteljsko službo, se
nimo svoj pogled po naši domovini. Dovolj bomo videli, dovolj spoznali, da bomo imeli najlepši in naj upravičene j ši povod za razširjanje narodne zavesti, ponosa, značajnosti in zaupanja v moč lastnega naroda, lastne države.
Težko je ponovno graditi ono, kar se je zadnja leta sistematično rušilo. Toda današnja doba nas je postavila pred povsem nove in neizbežne naloge.
Tuja miselnost, tuje težnje in aspiracije okužujejo s popolno demokratično miselnostjo prepojeno ozračje naše domovine. Vsi omahljivci, narodno nezavedni in neodporni bodo omagali, ako jih pravočasno spoznanje ne bo rešilo pred tako spretno maskiranimi vabami. Dviga j mo torej narodno zavest in zavedajmo se, da je že pred davnimi leti zapisal naš pesnik verz:
»Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.«
čas v duhovniški službi prizna v leta državne službe po §§ 49., 113., 118., 120. in 270., prvi odstavek točke 4., uradniškega zakona od 1931. leta.
Duhovnikom priznanih veroizpovedi se ob prestopu v državno učiteljsko službo ne more priznati več nego 20 let duhovniške službe.
Postavitve in napredovanja.
§ 121. — 1. Odloki o sprejemu uslužbenca v državno in samoupravno službo, kakor tudi odloki o napredovanju in imenovanju državnih in samoupravnih uslužbencev v zvanja višje skupine se smejo izdajati šele potem, ko je uradni organ ugotovil, da je prosto proračunsko mesto in prost kredit.
Narodna zavest.
Upravni odbor JUU pri prosvetnem ministru.
Važne določbe finančnega zakona za leto 1939./40.
Osnovni problemi izvenšolskega dela.
Komunike upravnega odbora JUU.
Naše šolstvo in prosveta.
Praznik slovenske mladinske pesmi v Slov. Konjicah.
UČITELJSKI POKRET: Nujno! — Ivan Filipovič.
LISTEK: Naš koncert.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija.
RAZPISI SLUŽBENIH MEST.
Uradniki, ki so take odloke pripravljali in predložili v odobritev pristojnemu ministru, odnosno za to pooblaščenemu organu, odgovarjajo solidarno za povrnitev škode po zakonu o glavni kontroli, ako za izdajo takih odlokov ni bilo prostega proračunskega mesta in prostega kredita.
Ukinitev 12mesečnega roka pri napredovanju.
§ 124., točka 4. Počenši s 1. aprilom 1939. preneha veljavnost določb § 263. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931., § 252. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. 'u-nija 1931., čl. 387. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. in § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih izdatkov in dohodkov za 1933./34., kakor tudi dopolnitev člena 36. pravilnika o uslužbencih rečne plovidbe kraljevine Jugoslavije, sprejeta 1. julija 1933.
Odredbe gornjega odstavka veljajo tudi za uslužbence, ki so napredovali, preden je bil uveljavljen ta zakon.
Nostrifikacija diplom.
§ 124., točka 51. V § 47. zakona o učiteljskih šolah z dne 27. septembra 1929. se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Minister prosvete more po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta s svojim rešenjem nostrificirati učiteljske diplome o položenih učiteljskih izpitih v tujini tedaj, če zainteresirane osebe predhodno položijo dopolnilni izpit iz nacionalne skupine predmetov v obsegu, ki bo določen z istim odlokom. Na ta način nostrificirani diplomski izpiti so enaki diplomskim izpitom na naših učiteljskih šolah.«
Osnovni problemi
IzvenSolskega dela
Če se postavimo na edino pravilno stališče, da mora imeti vsako udejstvovanje neki točno določen smoter, ki je kar najbližji stanju, katerega smatramo za 100% izpolnitev pozitivne zamisli bodoče razvojne stopnje in ima ta zamisel za svoj temelj izključno le logične, objektivne zaključke znanstvenega raz-^ iskavanja še trajajoče razvojne stopnje, se nam pokažejo obči problemi izvenšolskega udejstvovanja v sledeči obliki.
Vsako udejstvovanje sestoji iz vrste del. Ako ta dela ne harmonirajo med seboj, pride neizogibno do trenj med učinki udejstvovanja. Rezultati posameznih akcij drug drugega izpodbijajo, se med seboj uničujejo. Namesto razpleta se javlja še večji kaos. Efekti dela so v pozitivnem pogledu za razvoj brezpomembni. Kvečjemu imajo negativno-poziti-ven pomen kot primer brezplodnega, nesmo-trenega udejstvovanja in kot taki lahko temu ali onemu pomagajo priti do pravih zaključkov o nujnosti notranje zavesti smotra, neizbežnosti do podrobnosti izdelanega delovnega plana, ki bo predvideval čim več možnih pojavov, posledic dejstvovanja, na katere bo treba znati brez predhodnega presenečenja reagirati.
Na vprašanja: kje in kaj je smoter?, kakšen naj bo načrt dela?, po kakih načelih ga bomo sestavili?, kako se bi prepričali o tem, da je smoter pravi?; je odgovor: na terenu. Kolonist najprej ledino obhodi; nato določi, kaj bo iz nje, njiva ali košenica; šele za tem izbere način obdelave, orodje; nakar poseje zrnje, ki ga v domačem kraju mogoče nihče ne ceni.
Okoliš, v katerem bomo delali, moramo najprej analizirati, da dobimo točno, stvarno sliko dejanskega stanja. Ugotovili bomo najbrž, da je gospodarska, socialna, kulturna raven nezadovoljiva, da jo je treba dvigniti vsaj na dano stopnjo, da bo kolikor toliko odgovarjala stanju, ki bi z ozirom na višino kulture in civilizacije moralo v okolišu že biti. V 33. št. let. 1. »Učit. tov.« je bil priobčen članek o kriteriju. Pisec pravi: »Komur sta znana pot
in način od sedanjosti v bodočnost, temu pravimo, da ima kriterij ... Vprašanje kriterija dobiva vsebino v oblikovanju novega med propadajočo sedanjostjo in snujočo bodočnostjo ... Iz slovenske vasi mora iziti naš kriterij ...« S temi mislimi je dobro opredeljeno pravo gledišče. Pri gradnji delovnega načrta, delu samem in že prej pri analiziranju in sklepanju ne sme biti v nas nikake sentimentalnosti, nikakih apriornih načel, od katerih ne moremo odstopiti, v delovni okoliš ne smemo s seboj prinesti nobenih predsodkov, ideologij, hipotetičnih napotkov, vsako čustvo je neumestno, svoj nazor moramo ukleniti. V nas sme in mora biti le znanstvenik, ki se ne bo ustrašil te ali one »anateme«, češ da ruši avtoriteto, tradicijo. Vedno nam mora biti pred očmi neovržno dejstvo: kar je, je produkt sil, ki so dejstvovale v preteklosti in sedanjosti. Najmanjša med njimi, najbolj brezpomembna mora biti predmet stvarne, kritične kritike. Vse nosijo odgovornost za obstoječo realnost. In če njihov nadaljnji obstoj upravičuje z ozirom na dobo njihovega dejstvovanja zadostno število, za pozitivno napredovanje nesporno pomembnih del, so upravičene še dalje dejstvovati; naše delovanje bo ž njimi skladno. V obratnem primeru pa jih je transformirati, ako se dajo; oziroma jih je onemogočiti, uničiti. Stoletno znanstveno načelo se mora umakniti z deduktiv-nim in induktivnim poizkusom utemeljenemu novemu zakonu.
Gotovo bomo v kraju, v katerem se bomo udejstvovali, naleteli na take sile, razne organizacije ter podobno. Vse ono, kar je dobro, bomo uporabili; faktor, ki ne odgovarja, je našega dela in njegovega uspeha nasprotnik, zato bomo napovedali takemu činitelju neizprosen boj in ga v nobenem primeru, če trenutno tudi ni v opreki z nami, tolerirali. kot nas ne bo štedil on, ako mu stopimo ali ne stopimo neposredno na prste.
ICOMFFKT^I I A P Al TI I1M ljubljana nudi največjo izbiro damskih plaščev, kostumov in oblek
l^VrlUI. JLi 1\.1Jr% 1 rlUijiil w ŠELENBURGOVA ULICA 1 ^ Akti vnim učiteljicam tudi na ugodno obročno plačilo
Prijetno in zadovoljstva polno Veliko noe!
JUU — sekcija za dravsko banovino Uredništvo in uprava „Učiteljskega tovariša14
realitet ter je vprašanje, če bomo kos nasprotovanju. Že v naprej moramo to predvidevati in se seveda zavarovati. Osigurali se bomo najbolje s tem, da organiziramo svoje delo v zajednici, ki je obče priznana, življenjsko neobhodno nujna za okoliš, v katerem se udej-stvujemo, in v sosednih okoliših, celotni državni, človeški skupnosti. Taka ustanova je šola, ki je poverjena nam, v kateri ima odločati le interes otrok, torej interes človeštva. Šola pa je izključno učiteljev delokrog; on je edini strokovnjak, ki se z vzgajanjem na licu mesta bavi; edini činitelj, ki lahko empirično ugotavlja potrebe otrok in s tem potrebe celotnega okoliša. Učitelj je torej tisti, ki edino lahko ugotovi dejanski stan ter ima prav zato samo on s pomočjo ostalih činiteljev usmerjati življenje v svojem delokrogu. Zaključki,
Naš koncert
(26. marca 1939. v Žužemberku)
Vzemi, popotnik, palico v roke, oprtaj si nahrbtnik na pleča in se podaj v teh sončnih, od Boga poslanih dneh tja, čez Korinj in Ambrus, po Jurčičevi deželi, tja čez zeleno, nakodrano Krko, še naprej po dolgi, beli cesti, kjer se ti bo ustavil pogled na dvostolpni cerkvi in starodavnem žužemberškem gradu, ki se kot star vitez še vedno zaničujoče ozira z visokih skal na svoje podložne pod seboj, a v sebi hira in leze vase, čuteč neizprosno starost in pogin. Še v svoji ckruše-nosti zgovorno priča o grozotah temnih ječ in še sliši skozi puste, obokane sobane žvižg biča in kletev in jok tlačanov. Kamen za kamnom se počasi pogreza v sivo preteklost, a pesem za pesmijo se jasno dviga v rožnato bodočnost.
Zbrali so se škrjančki in zagostoleli pod vedro nebo, iz Suhe Krajine, iz Hinj, Ambru-sa, Korinja, iz Ajdovca in Šmihela z veselim harmonikašem, iz Zagradca in Žužemberka. Vpregli so konje v svoje okrašene vozove in potegnili vriskajočo mladino do starega Žužemberka. Zagostoleli so škrjančki, odprli so se drobni kljunčki in dvignila se je pesem preko zelene Krke, očarala je celo mrkega viteza in združila ljudi in njihove duše. Bog je v svoji najlepši obliki stopil mednje. Pozabljene so bile ure truda in žrtve, bila je samo pesem, ki blaži dušo in tolaži trpeče srce. Nabito polna dvorana trepetajočih src in hvaležnost ter občudovanje, s katerim je sprejelo občinstvo vesele pesmi mladih grl, so bili zgovoren dokaz, da je dobra, prisrčna
smernice, katere znanstveno utemelji učitelj, bi morale biti brezkompromisno odločilne. Vse sile, ki poklicno ali drugače dejstvujejo na razvoj na terenu, bi morale, morejo to le skupaj z učiteljem, pod njegovim vodstvom. Torej je šola, delavnica našega stanu, pri pravilnem zadržanju stanovskih tovarišev, najboljši ščit našega dela, tako šolskega kot iz-venšolskega; saj sta obe panogi našega udej-stvovanja v primarni organski zvezi, ter je teza: sedež izvenšolskega dela je šola, kjer je gospodar ljudstvo in jo upravlja v njegovem imenu učitelj, pravilna.
Na taki osnovi organizirano tako zvano izvenšolsko delo bi se sprostilo, bilo bi nad vse racionalno in objektivno ter bi hitro pokazalo za stvaren razvoj potrebne pozitivne rezultate.
pesem najboljša pot do srca. Poleg odličnega i*n nadpovprečnega izvajanja pesmi, za kar gre nemalo priznanja našim dirigentom in voditeljem, je izredno presenetil spored sam po svoji pestrosti in izbranosti pesmi. Solo nastop učenke je bil nad vse učinkovit. In kdo je bil najveselejši, najponosnejši v tej pisani družbi, ki se je kot ena družina složno zbrala k počastitvi tako imenitnega dne, posvečenega našim materam? Veselo in ponosno je bilo občinstvo, očetje in mame malih škrjančkov »da so se tako postavili«. Ponosni in veseli so bili sicer skromni voditelji, ki so v toplem priznanju želi svoj stotero poplačan trud. A najveselejši in najponosnejši so bili kakopak škrjančki sami. Kaj za to, če je daleč od Hinj in Korinja tja do Žužemberka, kaj za to, če piha ledena burja in prši mrzel pomladanski dež! Prava reč! Saj smo mladi, zadovoljni in lepo, lepo smo zapeli. In očetje so bili ponosni in matere so si brisale oči. Po toplem čaju in prigrizku, s katerim je učiteljstvo nasitilo male lakotnike, in po burnem navdušenem poslavljanju od prijaznih žužemberčanov so zopet potegnili konji okrašene vozove, zopet je šlo čez drn in strm po dolgi, beli cesti, a veselo petje se je prešerno razlegalo po slikoviti krški dolini, po še rjavih, a že prebujajočih se njivah, po holmih in gričih, ki so leno dremali zaviti v večerne vlegajoče se megle. Ob povratku domov so imeli vsi eno samo misel, »lepo je bilo« in eno samo željo »še drugič tako«. Vsako mlado srce je bilo veselo in dobre volje, pripravljeno žrtvovati še več za našo lepo domačo pesem. Saj pesem ni samo gola, mrtva umetnost, pesem je božji dar, tolažba nesrečnim, najčistejša molitev Stvarniku in njegovi neskončnosti. Ne gre toliko za gmotni uspeh,
Nujno!
Vse sodelavce na anketnih polah o telesnem razvoju naše mladine nujno prosimo, da čimprej pošljejo svoje elaborate tovarišu Martinu Menceju v Šoštanj. Najpozneje do 20. aprila jih mora sestavljalec imeti v svojih rokah, ker se na pozneje došle žal ne bo mogel več ozirati in jih upoštevati, pri svojem rezumeju. Upamo trdno, da ta naš zadnji apel ne bo ostal brez uspeha in da bodo tudi takrat vsi naši požrtvovalni sodelavci pokazali, da jim je preko vseh težkoč vendarle koristna in potrebna stvar nad vse.
ki je bil proti pričakovanju obilen, moralno priznanje, to je najboljše plačilo za ves trud in vse žrtve, ki so jih otroci kot voditelji vložili v svoje delo in najboljše bodrilo za nadaljnje delo. In tudi to priznanje je bilo nadpovprečno.
Zate, prijateljica otrok, sem napisal te vrstice. Ti, ki si pomlad in brat ti je sonce, a pesem je sestra tvoja. Ti prebujaš cvetice k življenju, vsajaš ptičkom v drobna srčeca najnežnejše pesmice in očarljive glasove. V tvojem vijoličastem somračju, ko bo plaval zadnji odmev Ave Marije nad strehami nizkih vaških hiš, ko bodo trudne stare mamke kimale sklepajoč hrapave roke na pragovih hiš, dvignila se bo pesem čez vas. V začetku boječe, pritajeno, potem vedno glasneje, vedno močneje, dokler ne bo mogočno zadonela iz vseh grl in se zlila v en sam jasen in prosojen glas!
In zopet bodo zapeli po mestih in vaseh naše pesmi. In popotnik, ki bo šel mimo naših vasi, se bo ustavil na cesti in prisluhnil. Globoko bo potegnil vase gorak izpuh spočite zemlje, pomaknil klobuk bolj na desno uho, za nekaj bo bogatejši. Cerkovnik bo prenehal roži jati s ključi. Prisluhnil bo, dvignil kazalec in zamrmral: »Pojejo«, ter se bo pri tem spomnil na veliko pomladi nazaj, na svojo lastno cvetočo pomlad in lepo mu bo.
Zato dajmo otroku pesmi. Vcepljajmo jim veselje do te lepe umetnosti. Saj tudi pozneje, v življenju jih bo lepa, prisrčna pesem tolažila v temnih, težkih dneh, a narod rešila propada.
Pesem na ustih, pomlad v srcu!
Ljubic Mirko
Ivan Filipovič
hrvatska učiteljska kulturno-pripomočna zadruga z o. z. v Zagrebu sklicuje za četrtek, petek in soboto po Veliki noči svoj velikonočni sestanek s sledečim dnevnim redom:
13.	aprila ob 9. uri: »Prirodne nauke u osnovnoj školi«, B. Suševič; ob 15. uri: »Koje koristi ima učitelj osnovne škole od ispitiva-nja inteligencije«, M. Mencej.
14.	aprila ob 9. uri: »Što zahteva administracija seljačke države od prosvjete«, G. Bi-čanič; ob 15. uri: Glavna godišnja skupština; ob 17,30: »Šta je dala Češko-Slovačka na polju prosvjete«, S. Ljubunčič.
15.	aprila ob 9. uri: Konferencija - pore-djenje s radom sloven. pokreta (M. Mencej), dogovor za dalj nji rad, izdanja, anketa, kolonija.
Opozarjamo tovariše in tovarišice na ta sestanek s priporočilom, da se ga po možnosti udeleže, ker so na programu stvari, ki morajo zanimati vsakega učitelja.
Uflteljska tiskarna
—t Učiteljska tiskarna in njeni knjigarni v Ljubljani in Mariboru žele svojim odjemalcem vesele in srečne velikonočne praznike!
—t Popravek: V zadnjem »Učiteljskem tovarišu« se mora glasiti v ponudbi knjig Učiteljske tiskarne mesto prof. L. M. Šper-janca »Emil Adamič« in dr. Fr. Mesebevška »Ivan Grohar« pravilno prof. L. M. Škerjanca »Emil Adamič« in Antona Podbevška »Ivan Grohar«.
—t Za Prešernovo proslavo nujno potrebujete njegovo sliko. V Knjigarni Učiteljske tiskarne jo lahko dobite za 60 din.
—t Izšle so. V Knjigarni učiteljske tiskarne dobite dr. Franceta Prešerna »Poezije« v žepni obliki za 20 din.
—t Svojim otrokom naročite za velikonočno darilo Josipa Ribičiča »Pisane lutke« in »Tinkinega zajčka« ali Manice Komanove »Strica s košem« in »Teto s cekarjem«.
—t Preglejte svoje in šolske knjižnice!
Gotovo boste našli, da Vam ta ali ona knjiga manjka. Naročite jo pri Knjigarni Učiteljske tiskarne.
Komunike upravnega odbora JUU
Upravni odbor JUU se je sestal na sejo, sklicano v Beogradu dne 3. in 4. aprila ter je po predsednikovem in tajnikovem poročilu o delovanju izvršnega odbora v poslednji dobi, kakor tudi po proučitvi položaja učiteljstva, šole in šolskih otrok zaključil naslednje:
Upravni odbor poudarja popolno priznanje izvršnemu odboru za obilno delo, ki ga je ta opravil v vseh zadevah šole, učiteljstva in prosvete v dobi od pretekle seje do sedanje. Sodelovanje izvršnega odbora s prosvetno centralo je v toliko intenzivnejše, v kolikor se odpravljajo motnje, ki so jo ovirale. Gospod prosvetni minister je popolnoma obveščen o važnih vprašanjih, ki zanimajo šolo in učiteljstvo. To lahko upravičuje nado, da bodo vsa ta vprašanja rešena v korist narodne šole in učiteljstva. Posebno se je poudarjal težavni gmotni položaj učiteljstva, kakor tudi potreba, da se položaj spravi v sklad s sedanjimi življenjskimi razmerami. S tem v zvezi pričakuje upravni odbor, da bodo tudi ostale upravičene pravne in gmotne zadeve, ki se tičejo učiteljstva, pravilno pojmovane in v najkrajšem času pravilno rešene.
Upravni odbor pozdravlja željo, ki jo je bil izrazil gospod minister, da v vseh vprašanjih iz področja šole in učiteljstva najtesneje sodeluje z učiteljsko organizacijo, kateri priznava popolno avtonomijo dela v okviru pravil, odklanjajoč vmešavanje in vplivanje nepoklicanih na njen notranji življenjski razvoj.
Upravni odbor pozdravlja in sprejema započeto akcijo izvršnega odbora za sodelovanje z Unijo za zaščito otrok. Smatra, da je učiteljstvo najbolj zmožno, da Uniji nudi dragocene usluge predvsem zato, ker živi
med narodom in najbolje pozna pogoje otroškega življenja, dalje pa tudi zato, ker je s sarajevsko deklaracijo sprejelo obveznost, da bo sodelovalo v prid zaščiti otrok, katera je glavni predmet njegove poklicne in moralne delavnosti. Zato apelira na učiteljstvo, da se vsestransko oprime tega pokreta.
Upravni odbor sodi, da je močna in složna učiteljska organizacija najboljše jamstvo za zaščito učiteljskih interesov. Moč organizacije vidi odbor v zavednosti članstva, ki lojalno vrši svoje dolžnosti nasproti organizaciji in čuva ugled organizacije ter osrednje uprave, ki jo predstavlja. Nikakor ni v skladu s takšno zavestjo in lojalnostjo ter z dobro pojmovanimi interesi organizacije kakšna posebna akcija, ki želi poleg odgovorne uprave prevzemati nase posle za zaščito učiteljskih interesov, ki po svoji prirodi spadajo v pristojnost glavne uprave kot organa, ki uživa zaupanje učiteljske večine. V tem pravcu je upravni odbor ocenil tudi nedavno objavljeni članek v nekem učiteljskem listu, ki izhaja v Beogradu, in so se vsi člani upravnega odbora prepričali, da ni bilo vzrokov za aluzije na osebe, ki stoje na čelu organizacije in tudi ni bila potrebna nobena posebna akcija, ker je glavna uprava v pogledu vseh šolskih in učiteljskih zadev izvršila svojo dolžnost v polnem obsegu.
Upravni odbor se zaveda, da se lahko zdrava stanovska in prosvetna politika, izvaja samo s članstvom, ki je visoko stanovsko zavedno. Visoka stanovska zavest pa se lahko doseže samo s pomočjo vzgoje, ki jo v velikem obsegu vrši stanovski tisk. Zaradi tega apelira upravni odbor na članstvo, da z vso močjo podpre stanovski tisk.
Naše šolstvo in prosveta
(Konec)
II.
Ljudska prosveta.
Z zadovoljstvom naj bo predvsem ugotovljeno, da je bila lanskoletna resolucija ban-skega sveta glede ustanovitve akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, v celoti uresničena: akademija se je ustanovila s posebno ministrsko uredbo od 31. avgusta 1938., oziroma z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. oktobra 1937. Imenovan je že prvi njen predsednik — univ. profesor dr. Rajko
Nahtigal. Novi akademiji je namenjen v proračunu za podporo znesek 50.000 din.
Resolucija glede čimprejšnje ustanovitve radijske relejske postaje v Mariboru je bila poslana ministrstvu s podrobno obrazložitvijo njene važnosti z ozirom na našo severno mejo, a rešitve do sedaj še ni.
Na vlogo v zadevi delitve Narodnega muzeja v Ljubljani, je odgovorilo ministrstvo, da se more to izvršiti samo z zakonom; ker pa zakon o muzejih še ni sprejet, mu je za sedaj nemogoče to vprašanje rešiti.
Predlogi, ki so bili izdelani glede decentralizacije in dekoncentracije prosvetne uprave, tudi še čakajo rešitve.
Banska uprava podpira važnejše prosvetne ustanove in prizadevanja raznih znanstvenih in drugih društev.
Razumljive so želje, da bi se razne postavke za ljudsko prosveto, kot so se lani mnogi govorniki zavzemali zanje, zvišale ali vnesle nove in bi bilo to res marsikje potrebno in koristno, vendar se to v splošnem zbog nedostajanja kritja žal ni moglo zgoditi. Nove so le postavke za analfabetske tečaje, za šolski muzej, za Slov. šolsko matico, za ljubljansko Filharmonijo, za nagrade za izvirna glasbena dela. Sicer so se mogle malce zvišati le redke postavke.
Prošnje za prosvetne domove so se po veliki večini upoštevale. Knjižnice dobivajo podpore razen v denarju tudi v knjigah. S knjigami so se podprli tudi izseljenci, zlasti iz darov, ki so jih na zadeven poziv darovale razne ustanove in posamezniki.
Kraljevska banska uprava se je po lanskih nasvetih brigala tudi za cenzuro pri filmih in igrah.
Cenzura filmov se vrši v Beogradu. Na pritožbo društva kinematografskih podjetnikov je ministrstvo lokalno cenzuro ukinilo s pripombo, da naj se o krajevno neprimernih filmih poroča v Beograd, da bi filmska cenzura ondi po potrebi morda izdala nove ukre-
pe. V praksi se pa to ni izkazalo. Pač pa se je osnoval lani pri banski upravi gledališki cenzurni svet za Narodni gledališči, ki cenzurira predstave v njih predvsem z moralnega in državno zaščitnega vidika.
V narodno mešanih krajih se bodo podprli tečaji za slovenski jezik in pa knjižnice, tako da pride tudi tu slovenska beseda in knjiga do svoje veljave. V krajih, ki so tujemu vplivu najbolj izpostavljeni, bi se morale vpeljati nagrade za posebno uspešno prosvetno in narodno obrambno delo.
Z literarnimi, likovnimi in zdaj še glasbenimi nagradami skuša banska uprava poživiti slovensko izvirno umetnost.
Kraljevska banska uprava je po svojih močeh rada podpirala vse panoge prosvetnega dela, škoda le, da so bila dotična sredstva večinoma prehitro izčrpana.
Pa tudi sicer je zasledovala razvoj šolskih problemov in z zanimanjem spremljala sleherno prizadevanje na šolskem oziroma prosvetnem polju. Pripravljala je številne predloge za zboljšanje in napredek ter zbirala zadevno gradivo iz zgodovine našega šolstva in prosvete za dvajsetletnico.
Kot lani je končno pripravil prosvetni oddelek Statistični pregled šolstva in prosvete v dravski banovini za leto 1937./38., ki podaja številčne podatke za vsa prikazana poglavja bolj podrobno in izčrpno kot jih je bilo mogoče podati v tem poročilu.
Velika zaloga ur in zlatnine tudi na obročno odplačevanje
brez povišanja cen M il6ERJEV sin, urar in juvelir MARIBOR, Gosposka ulica 15.
Zahtevajte brezplačen cenik!
Praznik slovenske mladinske pesmi v Slovenskih Konjicah
V nedeljo, 2. t. m., je bil v Slov. Konjicah III. koncert združenih mladinskih zborov konjiškega pevskega okrožja. Kakor je videti, je postal to že vsakoletni tradicionalni praznik pojoče mladine izpod zelenega Pohorja. Lep. sončen dan je pripomogel, da je navdušenje mladih pevcev in njihovih vrlih pevo-vodij-učiteljev za našo lepo pesem še bolj naraslo in pripomoglo do popolnega uspeha.
Kakor lani in predlanskim, so se tudi letos v nabito polni dvorani deš. šole v Konjicah predstavili posamezni zbori, in sicer: iz Slov. Konjic (deš. in dekliška šola), iz Loč, Oplotnice, s Prihove, Špitaliča, iz Vitanja, Zreč in Žič. Ob koncu pa je združene zbore dirigiral naš znani E. Ulaga. Nastopilo je okoli 500 otrok; vsak zbor je odpel 3 do 4 pesmi.
Mnogi so prišli peš od daleč, drugi na okrašenih vozovih ali z avtobusi. Pa ko bi jih slišali, kako so peli! Eni lepše od drugih. Pri nekaterih zborih se pozna že precejšen napredek v predvajanju. Občinstvo ni štedi-lo s priznanjem, saj se pri nas redkokdaj ču-je umetna in narodna pesem iz mladih grl v taki izvedbi. Zastopani so bili: E. Adamič, B. Šček, M. Tome, V. Mirk, St. Premrl, M. Bravničar, M. Pirnik, E. Ulaga, SI. Osterc, F. Gerbič, V. Vodopivec, M. Kogoj in nekaj narodnih. Težko je povedati, kateri zbor ie lepše zapel. To je naloga strokovnjakov. Vsi so se potrudili po svojih močeh. Od naših skladateljev je bil navzoč le M. Pirnik in rački pevovodja J, Zorn. — Ob koncu so združeni zbori zapeli še državno himno. Tudi ta praznik naše lepe pesmi bo ostal vsem še dolgo v najlepšem spominu.
Učiteljski pokret
Učiteljski pravnik
VAŽNA RAZSODBA UPRAVNEGA SODIŠČA. Vpisovanje deklic v drž. deške šole v krajih, kjer obstojajo zasebne dekliške šole.
Upravno sodišče za dravsko banovino
v Celju.	A 457/38-8.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Likarja Ivana, v prisotnosti upravnih sodnikov: Mulačka Rajka in Mašiča Stanka, dalje sod. pripr. Pregelj Nataše, kot zapisnikarice, na tožbo N. N„ učitelja pri S. P. zoper odločbo kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 4. novembra 1938., IV., št. 16.447/2, zaradi vpisa hčerke I. v I. razred zasebne dekliške ljudske šole pri S. P., brez javnega naroka, v smislu čl. 27. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, po proučavanju upravnih spisov, v nejavni seji dne 15. februarja 1939.
razsodilo : Tožbi se ugodi in se napadena odločba razveljavi kot nezakonita.
Razlogi: Z odločbo od 27. septembra 1938., II. P. hr. 943/2, je naročilo sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, upraviteljstvu deške ljudske šole pri S. P. na osnovi §§ 57. in 117./4., 9. in 16., zakona o ljudskih šolah, da se vpiše učenka N. I. v I. razred zasebne dekliške ljudske sole v navedenem kraju, češ da zadnje navedeno šolo obiskujejo vse učenke iz tamošnje-Sa šolskega okoliša.
Pritožbo tožitelja proti tej odločbi, ki je navajal, da ni nikakega določila, da bi učenci korali posečati zasebne šole, zlasti ne v kra-J»i, kjer obstoje ljudske šole; da določa § 1.
Za ^Oas in °Vaso
obitelj kupite najmodernejše blagove najboljših kvalitet,
zakona o ljudskih šolah, da so ljudske šole državne naprave; da cit. zakon ne pozna izjeme od tega določila in da je obstoj in obisk zasebnih šol neobvezen, je kralj, banska uprava zavrnila z odločbo od 4. novembra 1938., IV. No. 16.447/2, ter odločila, da se tožite-ljeva hčerka I. vpiše v zase*bno dekliško ljudsko šolo šolskih sester v S. P., ker tam razmere dovoljujejo oddvojitev dečkov in deklic v posebno deško in dekliško šolo.
Proti tej odločbi je vložil N. N. v zakonitem roku tožbo na upravno sodišče, češ da kralj, banska uprava ni pravilno uporabila zakona.
V tožbi se sklicuje na trditve v pritožbi, katere kralj, banska uprava ni ovrgla, in predlaga, da se napadena odločba razveljavi in razsodi, da se njegova hčerka vpiše v državno ljudsko šolo v S. P.
Upravno sodišče je o tej tožbi sledeče razmotrivalo:
Sresko načelstvo je oprlo svoj izrek na določilo §§ 57. in 117., t. 4., 9. in 16.. zakona o narodnih šolah. Prvo določilo govori zgolj o tehnični strani vpisovanja učencev po krajevnem šolskem odboru, drugo pa določa le stvarno pristojnost sres. šolskega nadzornika in ne daje zato ne eno ne drugo nobene opore za rešitev spornega vprašanja.
Toženo oblastvo se glede uporabe teh določil ni izjavilo, pač pa je oprlo svojo od-
ločbo na določilo § 50., odst. 2., z. o n. š., po katerem se morajo tam, kjer dopuščajo razmere, ločiti dečki in deklice na posebne deške in dekliške šole ali na posebne oddelke. Ali tudi to določilo ne daje zadostne opore za/ njegov ukrep. Kajti to določilo je treba tolmačiti v zvezi z ostalimi določili z. o n. š. Iz vsega tega zakona pa je razvidno, da se nanaša v skladu s čl. 16. ustave praviloma in prvenstveno le na državne šole. Posebno jasno izhaja to iz določil, da so narodne šole državna ustanova, s točno določeno nalogo (§ 1.); da se vsak otrok vzgaja po svojih sposobnostih ali v redni narodni šoli (torej glede na § 1. v d r ž a v n i š o 1 i), ali pa v posebnih državnih zavodih po odredbah tega zakona. Državno oblastvo prisili roditelje ali varuhe, ki zanemarjajo vzgojo svojih ali njim poverjenih otrok, izpoljevati dolžnosti proti njim. (§ 2.) Po § 3. pa skrbi država po odredbah tega zakona za otvarjanje narodnih šol ter postavlja in plačuje vse učitelje na njih.
Zasebne šole se nasprotno omenjajo le v prehodnih odredbah zakona, in sicer le v § 164., ali tudi iz njega je razvidno, da se tem šolam, kolikor že obstoje, le dovoljuje nadaljnji obstoj, če se prilagode predpisom zakona o n. š. in da se nove ne smejo otvarjati in tudi obstoječe ne premeščati iz kraja v kraj. Nikakor pa ni iz njega razvidno, da bi tem šolam glede vpisa pripadale kake pravice, ki gredo državnim šolam po § 2. in nasprotno z. o n. š. niti ne omenja, da bi obisk zasebnih šol nadomestoval obisk v državnih šolah. Iz tega pa sledi, da se noben otrok proti volji staršev ali varuhov ne more siliti, da obiskuje zasebno šolo mesto državne, in to tudi ne takrat, če omogoča Obstoj posebne dekliške zasebne šole poleg državne šole izvedbo načela § 50., odst. 2., z. o n. š.
Z odredbo, da se m o r a hčerka tožitelja obvezno vpisati v zasebno dekliško šolo, je bil tedaj kršen zakon. Tožbi je bilo zato ugoditi in napadeno odločbo razveljaviti.
Celje, dne 15. februarja 1939.
Zapisnikar:	Predsednik:
Pregelj Nataša s. r.	Dr. Likar s. r.
L. S.
—§ Odgovor na vprašanja: R. I. iz G.
1. Upokojen učitelj nima pravice do stanarine in kuriva. 2. Pravico do naturalnega stanovanja izgubi z dnem razrešitve aktivne službe. Z naslednikom se pa lahko dogovorite glede izselitve. 3. Pridelek na šolskem vrtu bo užival naslednik. 4. Uprav, nagrado uživa tisti, ki upravlja posle kraj. šol. odbora in šol. upraviteljstva. 5. Rodbinske doklade za ženo ne boste uživali kot upokojenec, ker pripada ta samo staroupokojencem.
Naša gospodarska organissacifa
DOM UČITELJIC V LJUBLJANI
(Dalje.)
Kongresni trg 15 pri Nunski cerkvi
Ljubljana; Hrast Alma, Begunje na Gor.; Hu-dales Heda, Šmartno ob Paki; Kovač Albina, Ptuj; Klun Kristina, Ljubljana; Lešnik Mila, Ptuj; Levstik Jela, Maribor (dva kamna); Ma-čkovšek Franja, Brežice; Mervič Doroteja, Ptuj; Michitsch Mila, Gotenica; Nagelšmid Pepca, Ptuj; Obleščak Zora, Šmartno ob Dreti; Planinšek Mila, Ptuj; Perin Marica, Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Petrovčič Mara, Ig pri Ljubljani! Race Josipina, Stari log; Reitz Valerija, Vodice nad Ljubljano; Skubic Cilka, Ljubljana; Štritof-Praprotnik Antonija, Ljubljana; Triller Alojzija, Ljubljana; Trobiš Draga, Stari log; Valentinčič Stana, Ljubljana; Veljak Anka, Polje, p. Podčetrtek; Vizjak Minka, Brežice; Vodopivec Olga, Sodražica; Zakrajšek Milena, Šmartno ob Paki; Zdešar Stana, Senovo; Zdešar Zora, Brezje p. Dobrova pri Ljubljani; Župan Ana, Vitanje.
—t KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE dovoljuje cenjenemu učiteljstvu obročno odplačevanje za vse knjige, ki jih pri njej naroče.
greš spal
cisti zobe M
Mladinska
matica
—mm Izšla je 4. številka Cicibanove knjižnice, ki prinaša sledečo vsebino: Čebele, Vrabec in grm, Sveti Juri, Velikan, V vlaku, Prvi april, Piške se valijo, Velika noč, Račji kljun, Naš dedek, Sonce in dež. Bodite le pridni! Za materinski dan, Naš izlet. — Zbirko je uredil Fran Roš in ilustriral Maksim Sedej. Uporabljeni so skoro izključno veseli narodni motivi. Vsebina zvezka je pomladanska. Tisk obsega različne tipe tiskanih črk, zbirka ima pa tudi več sestavkov s pismenimi črkami in prav zaradi teh ponekod knjižico težko pričakujejo. Kunite ta zvezek otrokom prvih razredov za veliko noč. Izvod je po 1,50 din. Pri naročilu vsaj 10 izvodov se poštnina ne zaračuna.
—mm Za pirhe kupite »Pirhe«, zbirko bolgarske mladinske proze. V knjigi je zbranih 25 pravljic, zgodb in črtic dvajsetih najboljših bolgarskih mladinskih pisateljev. Pri ilustrativnem delu knjige je sodelovalo 25 najboljših naših ilustratorjev. V tem pogledu je to edinstvena knjiga pri nas. Kljub razkošni opremi pa stane knjiga le 20 din.
—mm Letošnji letnik »Našega roda« bo
imel 9 številk. Izprememba v tem pogledu se je izvršila na podlagi sklepa skupščine. Čeprav je bilo to že večkrat objavljeno, nekateri še vedno mislijo, da izhaja list v 8. številkah. Deveta številka izide že pred 1. majem in prve dni junija izidejo knjige.
Veletrgovina Manufakture Novak nudi cenj. čitateljem ugoden nakup vsega kar potrebujete za Vaš dom tudi proti odplačilu v mesečnih obrokih po strogo solidnih cenah.
Zunanjim odjemalcem pošljemo na zahtevo vzorce!
Šolski radio
—r XXV. Torek, 18. aprila: Spominska proslava ob drugi obletnici smrti upravitelja Josipa Lapajneta; izvajajo učenci III. razreda ljudske šole iz Cerkelj. Vodita ga. Lehrma-nova in gdč. Zamanova. Razpored: 1. Dekla-macija. 2. Petje: Gozdič je že zelen. 3. Govor. 4. Petje: Rad bi tamkaj bil. 5. Govor. 6. Petje: Hvalo pojte! Kje so moje rožice? II.—III.
Petek, 21. aprila: V Slovenski krajini; gdč. Julija Šušteršič. II.—III.
Splošne vesti
ZAHVALA CENTRALE.
Na pozdrave z zborovanja 11 sreskih društev JUU dne 11. marca 1939. smo prejeli od izvršnega odbora JUU iz Beograda naslednjo zahvalo:
Gospodin Župančič Jos., učitelj,
Litija.
Dragi Kolega Pretsedniče
Glavna uprava Jugoslovenskog učitelj-skog udruženja sa naročitim zadovoljstvom primila je telegram poslan sa sreske učiteljske skupštine. Gledajuči u pozdravu izražaj učiteljstva za stremljenja i principe koje su do sada snažno podvukle glavne skupštine u Sarajevu, Novom Sadu, Skoplju i Zagrebu, Glavna uprava očekuje, da če se učiteljska snaga pojačati i brojem i novim delatnosti-ma, a sve za interese i napredak narodne ško-le i njenog učitelja.
Jugoslovensko učiteljsko urduženje veruje u pobedu njegovih visokih ideala i gotovost svesnog članstva da ih uvek brani. Nada se da če učiteljstvo na ovom poslu i dalje pomagati rad pretstavnika koje je samo izabra-lo na čelo organizacije sa krepkom včrom u veliku ulogu naše staleške zajednice.
Danas je teško istrajati na vodečim rae-stima. Moralna pomoč izražena poverenjem članstva daje snagu da se izdrži i preko svih ličnih žrtava, sve do konačne pobede naših zajedničkih ideala.
Molimo, da drugaricama i drugovima, saopštite našu zahvalnost i naše drugarske pozdrave.
Pretsednik Jugoslovenskog učitelj, udruženja: I. Dimnik.
Sekretar: Milinko Lazič.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša«. Zaradi velikonočnih praznikov odpade ena številka in izide 36. številka »Učiteljskega tovariša« 20. aprila.
—	Staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del — zopet uradnice. — Naša strokovna organizacija, sekcija JUU v Ljubljani, je iz lastnega nagiba in prostovoljno podvzela akcijo, da se nam staroupok. učiteljicam ženskih ročnih del zopet prizna čin državne uradnice, kateri nam je bil odvzet leta 1935. Z vztrajnim smotrnim delom se je sekciji to tudi posrečilo, ter so se vsem prizadetim učiteljicam žen. roč. del s priznanjem uradniškega čina zopet priznale tudi uradniške osebne draginj-ske doklade. — Naša sveta dolžnost je, da v kritje stroškov te akcije ter v znak hvaležnosti po svojih skromnih močeh, upoštevajoč svoje razmere darujemo nekaj za podporni fond sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Tezno pri Mariboru, 28. marca 1939.
K. Rošker - Dobovišek, učit. žen. roč. del. v pok.
Kadar pridete v Ljubljano, se zglasite pri občeznani manufakturni veletrgovini
kjer boste našli veliko izbiro blaga za moške in damske obleke po izredno ugodnih cenah Ne pozabite: R.Miklanc, Ljubljana
R. MIKLAUC „Pri škofu'
Lingarjeva ulica — Pred Škofijo,
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
—1 Potrebna ugotovitev je naslov uvodnega članka v »Novi dobi« z dne 31. marca ki pravi med drugim: Pravica do manjšinske zaščite se naj prizna samo rasno čistim dru-gorodcem in le deca teh naših sodržavljanov se naj sprejema v posebne manjšinske ljudske in srednje šole. Deca naših narodnih odpadnikov pa spada po nemški rasistični teoriji v naše srednje narodne šole, kjer jo je treba predvsem poučiti o zablodi njenih staršev odnosno prednikov in jo vzgojiti v zavedne potomce njenih slovanskih dedov!
Plašči,
kostumi, obleke
z a d a m e	v
pri LUKIČ-u
Ljubljana, Stritarjeva 9
—1 »Razprava o napadu na učiteljski par je naslov poročila v sodni razpravi v »Jutru« z dne 4. aprila, ki pravi med drugim: Tako se je po dolgem času zaključilo pred sodiščem v Ljubljani spet eno tistih žalostnih poglavij, ki pripovedujejo o težkem življenju slovenskega učiteljstva na našem podeželju. Hlapec je prejel zasluženo kazen, vprašanje pa je, če sta s tem učitelj in učiteljica že dosegla zadoščenje.
—-1 »Meja potrebuje nove šole.« V poročilu o občnem zboru CMD v Mariboru piše »Jutro« med drugim: Najvažnejši problem obmejnih srezov je v tem, kako rešiti vprašanje učnih prostorov. V dravograjskem srezu
manjka 22 učilnic na skupno 14 šolah, v srezu Maribor levi breg 60 učilnic na 22 šolah, v srezu Ljutomer pa manjka še vedno 42 učilnic (ena četrtina!). V 20 letih smo dobili v dravograjskem srezu komaj eno novo- šolo v Mežici, šola v Črni pa je bila razširjena. V mariborskem srezu je bila zgrajena Cirilmetodova šola v Gradišču, v ljutomerskem srezu pa nova šola v Radencih, CMD v Mariboru gradi sedaj še novo šolo pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom, za kar ji gre prisrčno priznanje. Skupno pa je bilo treba v vseh treh obmejnih srezih razširiti 32 šolskih poslopij, na novo pa je bilo treba zgraditi 13 šolskih poslopij.
—1 Šola in dom je naslov članku v »Novi pravdi« od 1. aprila, ki piše med drugim: Ob ustvaritvi takih odnošajev se bodo starši izogibali, zlasti pred otroki, vsakega neprimernega izražanja o šoli in učitelju. Ob stiku s šolo in učiteljem bo dana roditeljem večja možnost, da kar najbolje spoznajo svojega otroka tudi »z one druge strani«, s katere presoja otroka njegov šolski vzgojitelj, v čigar očeh in srcu morajo biti vsi otroci enako ljubi in dragi. Pa tudi obratno: Učitelj bo iz ust staršev izvedel mnogokaj iz intimnega življenja otroka in z ozirom na vse to tudi uravnal vzgojni postopek. Le s skupnim nastopom in sporazumnim sodelovanjem doma in šole je mogoča dosega velikega skupnega cilja: Pravilne vzgoje in vsestranskega napredka naše mladine. Zato bi bilo želeti, da bi postalo to sodelovanje med starši in šolo prav povsod širom naše lepe domovine čim tesnejše, prisrčnejše in s tem seveda tudi uspešnejše.
Izplačale prvi kamen: Čarman Iva, Mengeš; Uhlir Marija, Loka pri Zidanem mostu; Wessner Ana, Ljubljana; Wessner Josipina, Ljubljana.
Plačujejo drugi kamen: Kalin Ivanka, Ljubljana; Kobal Iva, Ljubljana; Lapajne Marija, Ljubljana; Likozar Anica, Ljubljana; Ojstriš Ana, Ljubljana; Rupnik Marija, Ljubljana; Vode Angela, Ljubljana.
Podpisali in plačujeta tri kamne: Pehani Milena, Ljubljana; Pfeifer Marija, Ljubljana.
Plačujejo tretji kamen: Heren Marija, Ljubljana; Leveč Anka, Ljubljana; Mladič Marija, Ljubljana; Pleško Marija, Ljubljana; Sodnik Marija, Ljubljana; Wessner Marija, Ljubljana; Zupančič Vida, Ljubljana.
Podpisale en kamen odn. dva kamna: Al-
breeht Antonija, Mekinje pri Kamniku; Ari-gler Marija, Vrhnika; Ažman Emilija, Celje; Bezjak Justina, Ptuj; Casagrande Ljudmila, Stranje pri Kamniku; Cerar Angela, Stranje pri Kamniku; prof. Černej Anica, Ljubljana; > Čuček - Kleinmayer Julija, Ljubljana; Golež Jadviga, Šmartno ob Paki; Hartman Amalija,
po priznano najnižjih cenah v
Površniki,
balonski plašči, obleke
za gospode
pri LUKIČ-u
Ljubljana, Stritarjeva 9
Učiteljski pevski szbor JUU
Emil Adamič
—pev. OBVESTILO. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 3., 14. in 15. aprila t. 1. v prostorih Glasbene matice v Ljubljani. Začetek tečaja je 13. aprila točno ob 10. uri dopoldne. Tečaj je obvezen za vse članstvo, ki se udeleži turneje. Na tem tečaju bo preizkušnja posameznikov, da se ugotovi, v koliko obvladajo koncertni program. Prenočišče bo v Učiteljskem domu v Ljubljani. Posebnih okrožnic ne bomo razpošiljali. — Tajništvo.
Razpis službenih mest
Navodila za vlaganje prošenj, objavljena v »Službenih novinah«, št. 77., od 5. aprila.
Da bi se na podlagi § 97. zakona o narodnih šolah mogla izvršiti letošnja razvrstitev učiteljstva osnovnih šol po prošnjah in službeni potrebi, bo učiteljstvo vlagalo svoje prošnje pri upravitelju šole do 1. maja t. 1., in to samo za mesta, ki so v »Službenih novinah« razpisana.
1.	Pri vlaganju prošenj za premestitve se morajo prosilci držati predpisov §§ 100. in 101. zakona o narodnih šolah.
2.	Prošnjo za premestitev vlaga vsak prosilec zase osebno. Prošnja mora biti napisana čitljivo na celi poli papirja, kolkova-na s kolkom za din 10,—. Prošnje, ki so napisane nejasno in z nečitljivim podpisom prosilca, se ne bodo upoštevale. Prav tako se bodo zavrnile vse prošnje, za katere se ugotovi, da jih ni napisal prosilec sam.
3.	Prošnja mora vsebovati sledeče podatke: . ""
a)	priimek in ime prosilca s popolnim očetovim (moževim) imenom v sredini;
b)	veroizpoved;
c)	kraj in srez, v katerem sedaj službuje;
č) kako je prišel na sedanje službeno mesto: po prošnji, službeni potrebi ali kazni (navede se številka in datum odloka ali ukaza);
d)	od kedaj službuje na sedanjem službenem mestu;
e)	koliko službenih let ima;
f)	položajna skupina in periodična po-višica;
g)	znanje tujih jezikov v katerih lahko poučuje in s čem to dokazuje;
h)	zadnje tri ocene z navedbo leta in ocene za to leto;
i)	ali je v preiskavi (disciplinski ali sodni);
j) ali je doslej v službi kaznovan, od koga in zakaj, z navedbo številke in datuma odloka;
k) ali je dovršil kak tečaj ročnega dela, kmetijski, sokolski prednjaški ali kak drug tečaj. V katerem kraju in kdaj. Ali je sposoben za pevovodjo (priložiti potrdilo v overovljenem prepisu);
1) rodbinsko stanje: koliko ima otrok v narodni, srednji, strokovni ali visoki šoli, z označbo za vsakega otroka, v katerem razredu in v katerem kraju se letos šola, imena in leta ostalih otrok, zdravstveno stanje, osebno in rodbinsko, kakor tudi druge rodbinske potrebe (ako se navaja bolezen, je priložiti tudi zdravniško spričevalo, podpisano od uradnega zdravnika);
m) razlogi, zaradi katerih prosi za premestitev;
n) ali sta mož in žena v učiteljski ali kaki drugi službi, ali službujeta v istem kraju ali ne.
Za netočne podatke v prošnji bo prosilec odgovoren.
4.	Prošnje za premestitev smejo vložiti, tudi ako niso še dve leti na mestu dobljenem po prošnji, oni učitelji(-ce):
a)	ki so se poročili do časa ko vlagajo prošnjo, a zakonca ne službujeta v istem kraju;
b)	ki imajo pogoje iz drugega in tretjega odstavka § 101. zakona o narodnih šolah.
5.	Prošnje za premestitev se vlagajo preko šolskega upraviteljstva, ne glede na to ali so vložene za isto ali drugo banovino. Upravitelj odda prošnjo sreskemu nadzorniku s svojim mišljenjem in poročilom o prosilcu še isti dan, ko prošnje prejme. Šolski nadzornik je osebne odgovoren, da so navedbe v prošnji povsem točne. Prošnjo opremi s svojim izčrpnim mišljenjem in predlogom in jo je dolžan poslati kraljevski banski upravi v nadaljnje uradovanje najpozneje v 24 urah po prejemu, ali jo v istem roku vrniti prosilcu, ako niso vnešeni vsi potrebni podatki.
Prošnje, ki so v nasprotju s §§ 100. in 101. zakona o narodnih šolah, ne bodo sreski šolski nadzorniki dostavljali banskim upravam.
6.	Prošnje, ki niso vložene tem potom, se ne bodo upoštevale
7.	Učitelj (-ica) sme prositi največ za tri mesta objavljena v »Službenih novinah«.
8.	Sreski šolski nadzorniki morajo v prošnji za premestitev navesti v spremnem dopisu oceno, s katero je letos ocenjen pro-
silec, ako ta ocena še ni bila priobčena prosilcu.
Poleg spiska prošenj dostavi kraljevska banska uprava tudi predloge za premestitev učiteljstva po službeni potrebi v spisku s sledečimi rubrikami:
a)	priimek in ime s popolnim očetovim (moževim) imenom v sredini,
b)	službeno mesto,
c)	službena leta,
č) položajna skupina in periodični po-višek,
d)	zadnje tri ocene,
e)	ali je kaznovan, kako in zakaj,
f)	zakaj se predlaga za premestitev. V obrazložitvi predloga za premestitev je treba pricizno in konkretno poudariti potrebo za premestitev, ogibati se je brezpomembnih razlogov. Istočasno se tudi navede kaj je bilo proti temu učitelju(ici) tekom leta ukrenjeno od strani nadzornika in kraljevske banske uprave.
Predlog podpiše ban, a točnost spiskov overi načelnik prosvetnega oddelka z banskim šolskim nadzornikom.
Oba ta dva spiska dostavi kraljevska banska uprava ministrstvu najkasneje do 25. maja t. 1.
Opozarja se učiteljstvo, da se prošnje, ki so že v ministrstvu, ne bodo upoštevale, čeprav so dostavljene tekom letošnjega šolskega leta pred tem razpisom, nego mora vsakdo, ki želi premestitev in izpolnjuje zakonske pogoje vložiti sedaj ponovno prošnjo.
Minister za prosveto: čirič, s. r.
V	dravski banovini so prosta naslednja mesta za učitelje in učiteljice, ki imajo najmanj po pet let službe:
V	kočevskem srezu: Ribnica 2 žen.; v krškem: Kostanjevica 2 meš., Radeče 1 meš.; v litijskem: Višnja gora 1 meš.; v ljutomerskem: Ljutomer 2 meš.; Maribor - desni breg: Pobrežje 1 meš., Slov. Bistrica 1 meš., Studenci 2 meš.; v slovenjegraškem: Šoštanj 1 meš.; v šmarskem: Šmarje 1 meš.; v črno-meljskem: Metlika 1 meš.
Za učitelje in učiteljice, ki imajo manj ko pet let službe, so razpisana naslednja mesta:
V	brežiškem srezu: Sv. Anton 1 žen. in 1 meš., Bizeljsko 1 žen., Koprivnica 1 žen. in 1 meš., Pečice 1 žen. in 1 meš., Podsreda 1 moš. in 1 žen., Senovo 1 meš., Videm 1 meš., Zabukovje 1 žen., Zdole 1 žen., Velika dolina 3 meš., v celjskem: Svetina 1 žen., Polzela
1	žen.; v črnomeljskem: Adlešiči 1 moš., Dob-liče 1 žen., Stara Lipa 1 meš., Stari trg 1 žen., Dražiči 1 žen., Podzemelj 2 meš., Radatoviči
2	meš.; v lendavskem: Dolnja Bistrica 2 žen., Sr. Bistrica 1 moš., Gomilica 1 moš. in 1 žen., Melinci 1 žen., Nedeljica 1 žen., Odranci 1 žen., Pince 1 meš., Turnišče 2 moš. in 2 žen.; v gornjegrajskem: Radimirje 1 žen., Ljubno 1 žen., Rečica 1 meš.; v kamniškem: Čemše-nik 1 žen., Gozd 1 žen., Stranje 1 žen.; v kočevskem: Stara vas 1 moš. in 1 meš., Kopriv-nik 1 žen., Loški potok 1 žen., Mozelj 1 žen., Rob 1 žen., Sodražica 1 meš., Spodnji Log 1 meš., Dolnja Topla reber 1 meš.; v konjiškem: Sv. Jernej 1 žen., Sv. Florijan 1 žen., Kebelj 1 žen., Sv. Kunigunda 1 žen., Loče 1 žen., Rakovec 1 meš., Ziče 1 moš. in 1 žen.; v kranjskem: Kokra Ržen., Naklo 1 meš, Pre-doslje 1 meš.; v krškem: Črneča vas 1 meš., Kal 1 žen., Mokronog 1 meš., Škocijan 1 meš., Tržišče 1 meš., Veliki Trn 1 žen., Stopiče 2 meš.; v laškem: Jurklošter 2 meš., Kal 1 meš., Hrastnik 1 meš., Trbovlje 4 meš.; v litijskem: Dole 2 meš., Javorje 2 žen., Kolovrat 1 žen., Primskovo 1 žen., Veliki Gaber 1 žen.; v ljubljanski okolici: Šmartno 1 meš., Želimlje 1 žen., Št. Jošt 2 meš.. Polhov Gradec 1 meš., Lipoglav 1 meš.; v ljutomerskem: Apače 1 meš., Cezanjevci 1 meš., Sv. Jurij ob Ščavnici 1 žen., Mala Nedelja 2 žen., Gornja Radgona 1 žen., Štrigova 2 meš., Ščavnica 1 žen.. Železna gora 1 žen., Negova 1 moš.; v logaškem: Bloke 1 moš., Cajnarje 1 žen., Cerknica 2 meš., Iga vas 1 meš., Rovte 1 meš., Sv. Trojica 1 meš., Vrh sv. 3 kraljev 1 moš., Žiri 1 meš.; v srezu Maribor - levi breg: Jarenina 1 meš., Sv. Jurij v Slov. goricah 2 meš., Sp. Sv. Kun-gota 1 moš., Sv. Peter 1 meš., Sv. Rupert 1 moš., Sv. Marjeta 1 meš.; v srezu Maribor -desni breg: Črešnjevec 1 meš., Lehen 1 žen., Sv. Martin 1 žen. in 1 meš., Pragersko 1 meš.; v murskosoboškem: Bakovci 1 žen. in 1 moš., Bodonci 1 žen., Budinci 1 žen., Domanjševci
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna!
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a sni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od naj navadne jše-ga pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigove-ška dela.
»ROZA«
CVETLIČARNA, LJUBLJANA, Frančiškanska 3
nasproti UČITELJSKI KNJIGARNI
pošilja p. n učiteljstvu, po najnižjih cenah vsakovrstno sveže in suho cvetje, lončnice, raznovrstne aranžmane poročne šopke, jubilejne vence,
ŽALNE VENCE in ŠOPKE
tudi na pismena naročila in za minimalno poštnino
Mesečno odplačevanje!!
Naročajte teleffonično na št. 31-74
1 žen., Križevci 1 žen., Kruplivnik 1 žen., Kuzma 1 žen. in 1 moš., Prosenjakovci 1 žen., Serdica 1 moš.. Tišina 1 moš. in 2 žen., Vidonci 1 žen., Ženavlje 1 žen.; v novomeškem: Am-brus 1 moš., Bela cerkev 1 moš. in 1 žen., Do-brniče 1 meš., Dolž 1 meš., Hinje 1 moš. in 1 žen., Knežja vas 1 meš., Laze 1 žen., Pod-grad 1 moš. in 1 žen., Mirna 1 meš., Soteska 1 žen., Zagradec 1 žen. in 1 meš., Žvirče 1 žen.; v dravograjskem: Sv, Anton 1 žen., Mežica 1 meš., Vrata 1 žen., Vuzenica 1 meš.; v ptujskem: Sv. Andraž v Slov. goricah 1 žen., Sv. Bolfenk v Slov. goricah 1 žen., Dornava 1 moš. in 1 žen., Sv. Miklavž 2 žen., Polenšak
1 žen., Runeč 1 moš. in 1 meš., Središče 1 meš., Sv, Tomaž 1 žen., Sv. Urban 1 moš. in 1 žen., Hajdina 1 mešano, Nova cerkev 1 moško in 1 žensko, Ptujska gora 1 žensko in 1 mešano, Sv. Vid 1 žen., Velika Nedelja 1 žen.; v slovenjegraškem: Št. IIj pri Velenju 1 žen., Sv. Jošt na Kozjaku 1 ženv Razbor 1 žen.; v škofjeloškem: Železniki 1 žen., Črni vrh 1 meš.; v šmarskem: Dob je 1 meš., Sv. Ema 1 moš. in 1 žen., Kostrivnica 1 meš., Kozje 1 žen., Lemberg 1 žen., Sv. Peter pod Sv. gorami 1 žen., Pristava 1 moš., Rogaška Slatina 1 žen., Stoprce 2 žen., Sv. Vid pri Planini 1 moško.
Stanovska organi&acifa JZJZJ
Iz društev
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU se je zbralo 11. marca v Gornji Radgoni k zborovanju, ki je bilo radi neprijetnega vremena srednje obiskano. — Pričakovano predavanje je moralo izostati, odpovedali so štirje predavatelji kar zapored.
Po pozdravu se je tov. Mavric dotaknil važnejših dogodkov zadnjega časa. Omenil je dalje nelepo gesto treh tovarišev oziroma to-varišic, ki so izstopili iz organizacije zaradi zakasnitve napredovanja, oziroma zato, ker baje od organizacije nimajo nobene koristi. Poudaril je tov. Mavric, da organizacija pač ne deli služb, niti ne nakazuje plač in ne ureja osebnih zadev. Bori se pa stalno i za nastavitve, za zvišanje prejemkov in za avtomatično napredovanje, in to za vse učiteljstvo. In kadar rodi njen trud uspeh, uživajo sad tudi oni, ki stoje ob strani, tudi tisti, ki jim, baje, organizacija ničesar ne nudi! — Spomni se še s toplimi besedami pred kratkim umrlega tov. Pertla in izrazi družini so-žalje, nakar preide na ostali dnevni red.
Po odobritvi zapisnika in obravnavi dopisov je govoril tov. Mavric o predsedniškem zboru, podal v glavnem njegov potek, zlasti podrobno se je obdelalo tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno vsestransko in vztrajno delo sekcije.
Tov. Senčarjeva je v naslednjem podala blagajniško poročilo in okrcala zaostankarje. Tov. Potočnikova pa je podala delen obračun božične nabiralne akcije, ki je po zaslugi tovarišic prav dobro uspela.
Sledil je zanimiv izvleček iz Narodne prosvete, ki ga je dal tov. nadzornik Karbaš. Zlasti ono o analfabetizmu v naši državi je bilo zanimivo in tragično obenem. Slično nas je tov. Kocbek seznanil z najaktualnejšimi članki iz »Učitelja«.
Zmenili smo se še, da se prihodnjič se-stanemo za majniški izlet pri Sv. Jur ju, nakar smo se razšli.
K. Mavric, preds. Mar. Burjeva, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LENDAVA
je zborovalo 11. marca 1939. v Beltincih. Navzočih je bilo 60 članov in okrog 40 tovarišev gostov.
Zborovanje je otvoril tov. predsednik in pozdravil navzoče člane in goste. Besedo je predal tov. Antauerju iz soboškega sreza, ki je podal situacijsko poročilo in poročilo o predsedniški skupščini v Ljubljani. Tov. tajnik je poročal o stanju članstva, tov. blagajnik pa o dolžni članarini.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
139-1
Vsakovrstna očala,
Na Vas
je ležeče da imate obleko vedno kot novo
aato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
B Pralnica — STCtlolilnlmica
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Tudi za učiteljstvo je
Zadruga državnih uslužbencev
za nabavo potrebščin v Ljubljani, (Nabavljalna zadruga) Vodnikov trg št. 5
Stanovska dolžnost vsega zavednega uliteljstva bi morala biti, da se včlani v to zadrugo in da kupuje v njej vse svoje potrebščine. Deleži po din 100"—, vpisnina din 5'—. Blago prvovrstno, postrežba točna, cene konkurenčne, ob koncu leta ristorno. — Vpišite se takoj! — Telefon št. 44-21
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000"— vsem javnim nameščencem po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Ign. Žargi, LJubljana
Sv. Patra cesta 11 - Telefon 20 >69
Priporoča pomladne novosti:
@ Za dame!
Plašče, obleke, bluze, perilo
® Za gospode!
Veliko izbiro srajc in kravat
• Za otroke!
Plaščke, oblekice, predpasnike, perilo
Po priznano nizkih cenah!
Pri dopisih so se prečitale načelne odločbe državnega sveta o učiteljskih zadevah. Soglasno so bili sprejeti predlogi o učiteljih dnevničarjih, in sicer:
1.	Vnese naj se novela k uradniškemu zakonu: Učiteljem dnevničarjem se naj prizna čas dnevničarske službe vsaj za polaganje praktičnega izpita.
2.	Dnevničarjem se naj prizna stanarina ali pa da na razpolago naturalno stanovanje.
Sledilo je predavanje tov. Antauerja o računskem pouku. Zanimivo in mestoma s šalami zabeljeno predavanje je trajalo 2 uri. Ker tovariš radi obsežnosti snovi ni mogel končati predavanja, ga bo nadaljeval na prihodnjem zborovanju.
Prihodnje zborovanje bo v soboto, dne 15. aprila 1939., v Dobrovniku. Peternel, preds.	Križanič Franc, tajnik.
Venete udikonocM
želimo vsem svojim cenjenim odjemalcem
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu
daljnogledi, barometri, toplomeri, hygrometri itd. — Velika izbira ur,
zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.	Kvalitetna optika.