PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 121 (1793) ^ ------- Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. GENERAL BRADLEY iito vr-~Tt7v.' ^.ES_ZAČNE pričevati _ ___ marshail Poudarja somost ffliisliili hrogoii s Tnimaiioun iinlilihn TRST, torek 15. maja 1951 ZARADI NENADNIH TEHNIČNIH OVIR JE IZŠEL NAS DNEVNIK DANES SAMO NA DVEH STRANEH. ZATO BOMO POROČILO O NEDELJSKI KONFERENCI PREDSTAVNIKOV SLOVANSKO-ITALIJANŠKE LJUDSKE FRONTE OBJAVILI V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI. Cena 15 lir NjDrSni0«?!1? lZrokov Cangkajškovega propada - Predsednik komisije opozarja senatorje, naj bodo pn razkrivanju državnih tajnosti - Bilanca dveh tednov senatne preiskave.......... W fe?™, It - Gen,- in njen bodoči dnevni red minister končal s ° °brainbo, -je danes fretf senatn!~Im Pričevanjem >aoje zadfl? komisijama °e »ile*5 ju?*VS in za obor°že- ral Oma govoril gene- Jutri bo1 BFat^tey, predsednik ^vZDa rSnih Stavnih sta-? “Preisira ^ bo senat- kot dva toJa>>’ ki tfai® že več so z na; 51a in med katero *°VoriIi ravnodušnostjo rr,0Sj jreh’ ki ot>ičajno oplaknil ttraavne tajnosti, Prej '1'1113 spet za korak na- iraUčniesp*f komisije, demo-«eli je j. tor Richard Rus- *, 'naj r*es opozoril senator-vPraianHK ° p5evidni. v syojih 'Zveh sen=+ln^e b°ti v izjavah Srbi Rek'el je’ da je' tja ra?rS n>> zaradi raz-V Sv h voja-ših tajnosti. ilaishalli™žaj 'J® nato dejal, da je V l~XroPi popolnoma i Avba iti tam pomagajo Nj dSTr,tm> kl so močnejše in 9iPonort.a omejitev korejske-jlj, Noben vojaški vo- v 'ahv ne bi Pristal na ilftario • ieve Predloge. Kot ji® Mac Arthur svojčas k?®!'* njegovo stališče o Koreji odobravajo .na "tli hl .Vojaški . C, Irolegi, med 'o ri„ .* general Ridgway : »0 j »— -v-Aoi ruugvVU^ . L?',e))Ve, tednih senatne «pre-lia gen^ S)a bi'a «zaslišana» >hall erala Mac Arthur in ■ r*šatija Se Postavljajo prva 0 tem, kako se bo DfuSnia ■ jj— pivo ^^skaVa 0 tem, kako se bo izstavitakliučila- Predvsem a vPrašanje. ali bo :e, ;0 r.odila konkretne re- ss. vijljo UJ*^.,?ii b0 potrdila ali °°iitiko Trumanove ^*sitler;jba 130 dala znak za H*‘tejSe''ev ameriške politike Vkjie sena*k Preiskovalne ko. stetfe ktusell, je podal hja tock; 1. Način na-'Vb°st 2- Sh1 ‘n na°Adstavitve Mac Ar. >irS; 3 AHa,Kkako -k- bi,la JiCo bl razširjenje '^3^SkeoJ1,lmel° za Posle, Kc »*t Pon2 mtervencijo? 4-&**£?»*■- 5- Učinek la^ce ibrleve odstavitve na :0< mil*ovna pogodba 2 ‘biOk; ratični senator Ken- TEHERAN. 14. — Danes zvečer je predsedstvo perzijske vlade potrdilo odločitev Mo-hammeda Mossadiegha da «ne bo zapustil zidov parlamenta«. Poročilo dbdaja. da je. «pred-sčdniku vlaidle žal, ko ne bo mogel sprejeti oseb, ki se hočejo z njim sestati. Je prosi, naj se obrnejo na predsedstvo vladnega sveta, ki bo poizkušal ugoditi njih željam«. Ta vladna izjava potrjuje včerajšnje Mossacfehgove izjave v parlamentu. Tam je povedal, dia mu groze. Opozoril na dve ženski ob spremstvu dveh mož, ki so se mu približali z namenom, d'a bi miu stregli po življenju. Ko je Mossadegh stopal s tribune je omedlel, da bi bila dramatičnost trenutka še večja. Politični atentati so v Iranu v zadnjih letih precej vsakodnevna zadeva. V februarju 1949 so hoteli ubiti šaha, potem pa so po. vrsti ubili dvornega ministra Hagarja, v oktobru 1949, predsednika Razmaro so spravili s poti 7, marca 1951, potem pa za spremembo še ministra za vzgojo Zanganeha 19, marca 1951. V svojem govoru v parlamentu je sicer včeraj Mossadtegh dejal, da mu ne streže po življenju ultra nacionalistična. in vensko-politična organizacija «bratov v Isiamiu«, ker je vedta® adelai kot patriot«. Drugačnega mnenja »o pa politični opazovalci v Teheranu, ki go bili obveščeni, da V zadnjem času to organizacijo kontrolirajo «dv«wnlji)vi» elei-mienti, ki niso daleč od Londona. Pri tem omenjajo, da je bila ta «verska» sekta vedno pro-tj Mossadeghu, kot so, to v. zadnjem času potrdili tudi letaki, ki so jih razširjali «bratje v Islamu«. S tem v zvezi opozarjajo na to. da misli Mossadegh izgnati Angleža Peacoca, vodjo personalnega urada «Angto-Iranian», ki ga imajo za »perzijskega Lawrenceja». Na; bo kakor koli, v©i ga imajo za voditelja obveščevalne službe «An@lo-Iranian«. Ce ne bi bile Mossadeghove izjave tako tragične in jim ne bi dali pečata verjetnosti že izvršeni poboji v Teheranu in če ne bi končno Mossadegh res- I V Iranu _so danes zvečer še vedno krožile alarmantne vesti. London naj bi se odločil, dla bo dal Mossadčghu šah — mat, kot ga poznamo že na treh prmerih, ki smo jih že prej omenili in so značilni za vmešavanje velesil v zadeve majhnih, polodvisnih in zaostalih držav. Sicer je trelba to v elsit vzeti s previdnostjo. Vladni list «Etelaat» omenja predšedhikove besede v tnajli-su (pierzijskerft parlamentu) in pr®vi danes popoldne, d* se je predsednikovo zdravje izboljšalo. in da so člani vlade in člani parlamenta proučili »tekoča vprašanja skupno z ministrskim predsednikom«. Danes je v Teheranu izjavil angleški veleposlanik Francis Shepheid1, da ni dobil novih navodil iz Londona. To so potrdili tudi na Foreign Officeu. V angleški prestolnici so prepričani. da bo Morrison, ki je šel na bihfcaštni počitek na otok Wig'ht, kjer se pripravlja na nove parlamentarne debate ob koncu tega meseca, pripravil angleški odgovor na zadnjo i Poročilo tajnika I Gospodarske komisije za Evropo NEW YORK, 14. Izvršni tajnik Gospodarske komisije za Evropo Gunrjah Myrdal je sestavil posebno poročilo za šesto zasedanje gospodarske komisije za Evropo, ki se začne 29. maja v Ženevi. V poročilu pravi, «da sicer ni bilo vse delo gospodarske komisije za Evropo kronano z uspehom, da je pa kljub temu dalo dragocene prispevke in da je ustvarilo pravo navdušenje za delo v bodočnosti. Gospodarska komisija bo koristila evropski ;n svetovni skupnosti kot preiskušeno in prekaljeno orodje za mednarodno sodelovanje«. Nadalje poudarja Myrdal, da je v zadnjih letih potekalo življenje komisije v dobi gospodarske stiske. Pomanjkanja, s katerimi se je morala baviti do polovice lanskega leta, so bila neposredna posledica vojne, medtem ko so sedanje ovire povsem nove vrste. Mnoge temeljne surovine razdeljujejo na podlagi nakazil in mr.-ogo' vprašanj, kot na primer stanovanjsko, utegne izgubiti prvenstveno važnost. Pričakujejo, da se bo javnih razpravljanj tehničnih odborov Gospodarske komisije za Evropo, ki bodo trajala 11 dni, ude. ležilo veliko število predstavnikov, med katerimi bodo predstavniki skoraj vseh evropskih držav in Združenih držav. Med tehničnimi odbori Gospodarske komisije za Evropo so: odbor za evropska kmetijska vprašanja, odbor za premog, odbor za električno silo, industrijski odbor, od-bor za material, odboj- za jeklo, odbor za stavbeni les in odbor za prevoze. Myrdal je podčrtal, da tajništvo komisije stalno proučuje sredstva, s katerimi bodo pomagali evropskim vladam, da s skupnimj prizadevanji za izboljšanje življenjske ravni svojega prebivalstva, dosežejo e-notnost smotrov, ki bo omogočila razširitev trgovine. Gromiko zahteva nove koncesije Ma včerajšnji seji niso razgovori prinesli nič novega PARIZ. 14. — Na današnja seji namestnikov, ki ji je predsedoval Gromiko. niso odpravili nasprotij med zahodnimi in sovjetskimi delegat; glede treh glavnih točk, in sicer: 1. razorožitev Nemčije, ki g« hoče Gromiko postaviti kot prvo podtočko točke 1 (proučitev vzrokov mednarodne napetosti), zahodn; delegati pa ga hočejo postaviti pod drugo podtočko; 2. vprašanje oborožitve, o katerem s« strinjajo, da ga predložijo v dvojni obliki na- izbiro ministrov (zahodno besedilo; sedanja višina, nadzorstvo, znižanje oborožitve; sovjetsko besedilo: znižanje, sedanja višina, nadzorstvo oborožitve); 3. vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč. O tem se niso sporazumeli, ali naj se vpiše na dnevni red, kakor zahteva Gromiko. Jessup. Parodj ir; Davies so Gromiku izjavili, da spremembe, ki jih on predlaga k načrtu «B» zahodnega dnevnega reda in se dela, da ga hoče sprejeti, dejansko pomenijo zavrnitev tega načrta. Jessup je izjavil, da bi trije načrti zahodnega dnevnega reda omogočili sestanek ministrov, tudi če bi se namestniki ne mogli sporazumeti p popolnem dnevnem redu, toda sovjetska delegacija je vztrajala, da ne bi pristala na sestanek ministrov, razen če ne bi zahodni delegati pristali na nove koncesije. Parodi je izjavil, da' ne more razumeti, čemu ne more sovjetska delegacija sprejeti dnevnega reda v alternativni obliki. Gromiko je odgovoril, da ga ne more sprejeti, če ne vsebuje vprašanja atlantskega pakta in če se ne postaviti na pryo mesto prve točke vprašanje razorožitve Nemčije. Pripomnil je, da bo moral dnevni red vsebovati sporazum o enem, od dveh predlogov, ki jih ima njegova delegacija 2a bistvena: nemška razorožitev in vprašanje oborožitve. Prihodnja aeja bo jutri. ii parlamentarci prispeli v Beograd Delegacija spodnje in lordske zbornice vrača nedavni obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Angliji - «Borbe» o kominformislični politiki oviranja dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Danes zvečer je prispela v Beograd angleška parlamentarna delegacija, k; vrača nedavni obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Angliji. Delegacija, ki jo vodi lord Lawson, je sestavljena iz članov .spodnje in lordske zbornice, ki predstavljajo vse angleške stranke. Angleški parlamentarci bodo ostali y Jugoslaviji dva tedna. Na zemunskem letališču so delegacijo sprejeli v imenu Ljudske skupščine FLRJ sekretar Sveta narodov Skender Ku-lenovič, tajnik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Vladimir Dedijer ter poslanca Ivan Božičevič in Dcbrosav To-maševič. Na letališču sta bila tudi pomočnik zunanjega mini. stra FLRJ dr. Jože Vilfan in britanski veloposlanik Charles Peake. V delegaciji sta lorda Law-eon in Carringtonj ter člani nično omedlel, bi lahko mislili, da si hoče s tem ustvarjati ted- j “*■.* nejiši položaj v državi ip vladi pe521J ^ Vendar je satr.i. Dejstvo pa je, da je uspel v parlamentu dtoseči enotnost iini je prodrl, ko so volili 5 zastopnikov parlamenta za mešano komisijo (vladno in parla* hientarno). katere natoga bo uresničenje zakona glede nacionalizacije nafte. Ze večkrat so ga ka-itizirali, da je v njegovi okolici preveč anglofilc-v. To pot j’e Mossadeghu uspelo se jih odterižati; Preprečil je njih izvolitev, kar mu je bilo lahko ob težkem ozračju v zbornici — in v komisijo so bili izvoljen ni trije, ki stoodstotno podpirajo mjčgovo politiko in dva «zmiema». MOLILNA KAMPANJA 5*A_ VIŠKU V ITALIJI |)g q ^ m 'Vl^Speri ie govoril v Genovi, Togliatti pa je prvič posegel v volilno borbo ^Poved*3 namerava popustiti zahtevam državnih uslužbencev - Pisciotta u)b na procesu v V/iterbu o Giulianovem življenju in smrti zanimivo pri tem, d’a bo- Morrison poslal svoje besedilo prej v odobritev Acheso-nu v Waishing-ton in jo bo šele potem poslal Shepberdu, naj jo preda Mossadeghu. Pri tem omenjajo v Londonu razgovore angleškega poslanika v VVashjngtonu z A-chesonom. Na teh ra-zgiovorih, do katerih je ponovno prišlo prejšnji teden, je Acheson izjavil, da bodb ZDA sodelovale z Anglijo pri ureditv-i perzijske krize im s ten; avtomatično zanikajo vesti, da .bd ameriške družbe dale podporo Teheranu, če bi Angleži odpovedali Perziji svojo tehnično pomoč. Schumacher o volitvah v Nemčiji BONN, 14, — Predsednik so-cialdemokratične stranke je dopisniku «DPA« izjavil: ((Izkušnja zadnjih volitev omogoča napoved, da bo sccialnodemokratič-na- stranka p -Aala po splošnih volitvah najmočnejša stranka v novem parlamentu. Naša stranka bo v r.-ovem parlamentu verjetno imela od 150 do 155 predstavnikov, krščanski demokrati pa jih ne bodo imeli več kot sto. Nato je Schumacher ponovno obsodil gospodarsko politiko vlade in izjavil, da je prav ta odgovorna, da je v Nemčiji nastal novi fašizem. Sprejeta resolucija o sankcijah \ odboru za skupne ukrepe ZDA ne bodo postavile veta proti sprejemu LR Kitajske v OZN - Ameriški delegat Gross izjavlja, da mu ni nič znanega o pogajanjih z Moskvo ali Pekingom-Kitajski in severnokorejski pritisk na vzhodnem bojišču Se tna zanimiva iz Perzije: ZSSR bo poslala 8 letal za borbo proti kobilicam v pokrajini Photrassan, 14 i(2,tUrbUsom , tedna pred , maja) i Upravnih voli-ha v-ut v°hlna kam-*U' V hedeljo S) žilnih ztln hi* na sto- ‘(V 6ovorhfOVanj' na ka' K?'VtUki J' '- vsi važnejši ^ življen 1Janskega poli- I v'>istrf iV P^-sedmk 'l>4Ztbh medi,lelil strank.1 t' Mšj"' o — nie!illb govorili k Čiri- a važno- 1 i krajevnih »otei;r;uev- ki b^o ?emok a,v znaka i‘^anskin-' vjliuldestik _ Je&iava & b- rayh’„?ac po kra bor- janskim blo-je Ul koit>'nfor; med seda-ESj , to nedet“J0 zelt) ak-ln s-varji i° sovoril v 0 t,11 J«* «č katero ^ud^-dniktd^d zastruP- l . kih’ v l idefedi jamstvo vodi - interes inMV°ii"i’ M® nS1 ‘btei-r-.V Moskve 5&l je nn,trodne ‘t/*1 Po-'i. . Hato kr k. lnterp.sp» , &}. haJ n°hmiste: ^°trai in obrambo h1 v vč^Ti03 zunaj« Italjj ZDA «sk,ušajo izkoristiti korejski spopad, da bi začele tretjo svetovno vojno«. Podobne govore so imeli- tudi številni drugi voditelji opozicije. Medtem ko se bo jutri pod predsedstvom ministra Marazze sestala komisija, ki naj prouči zahtevo državnih uslužbencev po premični iestvici za draginj-sko doklado, je ((odgovoren vir« iz Unančnuega ministrstva dal vedeti, da sklepi te komisije vlade ng bodo mogli vezati in da bodo v najboljšem: primieru lahko osnova za «ukrepe, ki bi bili sprejet; v bodočnosti«. Isti vir je zatrdil, da vztraja državna blagajna pri svojem stališču, ki »izključuje vsako možnost povečanja proračunskih bremen za personalne izdatke« in ki predvideva, da bodo «vse kasneje razpoložljive vsote določene za investicije, k; naj olajšajo brezposelnost«. Kljub vsej navidezni spravljivosti torej vlada nikakor ni pripravljena ugoditi glavni zahtevi državnih uslužbencev — izboljšanje njihovega gmotnega stanja. Obenem je danes izdala poročilo o povišanju nekaterih pokojnin za 10 odst. Precejšnje zanimanje je v italijanskih političnih krogih vzbudila vest e Matteottijevem izstopu iz PSI. Vsi listi so vest objavili na vidnih mestih in poudarjali, da so Nennijevi kominformisti s tem dobili dokaj težak udarec. To mnenje podpira tudi sam list «Avanti», ki govori o Matteottijevem izstopu, pa nikjer ne navaja nje- govega imen-a ter piše. samo »Carlo M.» ali «C. M.» Mat-teottj uživa med italijanskimi socialisti velik ugled. Proces v Viterbu se vse bolj spreminja iz ugotavljanja krivcev za prvomajski pokol v Por-tellj delta Ginestra v široko razpravljanje o Giulianovi bandi. Po Franku Terranovi je zdaj začel pričati drugi Giulianov pomočnik. Gaspare Fisciotta, ki trdi, da je Giuliana ubil op sam v dogovoru z notranjim ministrom, Govorica o temi se je raznesla Po Siciliji kmalu po Giulianovi smrti; notranje ministrstvo jih je pred dnevi zanikalo, obenem pa je Scelba v parlamentu priznal, da ((nihče rij dobil« nagrade, ki je bila razpisana na Giulianovo glavo. Vsekakor je okoli Giulianovega življenja in smrti še dokaj, morda tudi namerne, nejasnosti in je zaradi tega zanimanje za proces v Viterbu razumljivo. Pisciot-ta je danes govoril o svojih in Giulianovih stikih z raznimi političnimi gibanji, od katerih je imenoval sicilijanske separatiste, monarhiste in demokristjane, ki da so Giulianu obljubili amnestijo in možnost izselitve v Brazilijo; dodal je, da notranji minister Scelba po volitvah 18'. aprila 1948 ni držal besede. Dejal je tudi, da je bil Giuliano stalno v zvezi s policijo, »razen s karabinjerji«. Ob koncu je Pisciotta trdil, da je bil v času pokola v Portelli v bolnici in dejal: ((Banditi so drugi, tisti, ki pravijo, da so pošteni«. amer vojaška konferenca v Singapuru SINGAPUR, 14. — V krogih britanskega generalnega komisariata za Južno-vzhodino Azijo sto -danes potrdili vesti, da bo ob obisku francoskega visokega komisarja za I-ndbkino, generala De Lattre dte Tassi,gn-ja. v Slngaporu vaižha vojaška konferenca, na kateri bodlo obravnavali vojaška vprašanja azijskega jugo-vzhode. - Konference se bodo udeležili poleg generala De Tassignyja, ki je poveljnik francoskih in indoikitajskih čet, še vioeadmi-ral Dewey Struibl-e, poveljnik prve ameriške flote na Pacifiku, general Harding, poveljnik angleških suhozemskih čet na Daljnem vzhodu, admiral Rus-se-11. poveljnik angleškega bro-dovja na Daljnem vzhodu, in letalski maršal Fogarty, povelj-rfik angleških letalskih sil na Daljnem vzhodu. Generala De Tassignyja bodo -pitemljali general Fay za letalstvo, admiral Ortoli za mornarico, in general PelHssier. Avstralija in Nova Zelandija bosta poslali opazovalce na konferenco, ki bo, po izjavnih krogov okoli generalnega komisarja Malcolma Mac- Donalda, ((normalna posledica« stikov med tremi velesilami v južno-vzhodnem azijskem prostoru Pravijo tudi, dd razgovori n c bodo priprav« na »tihomorski pakt«. Kljub temu pa opozarjajo nekateri na iiedBvni obisk generala Dei piradtiyu't ha _ na-nies/tnilka poveljnika siamskih oboroženih sil v Singapuru m na obisk Mac Donalda pired tremi ledini v Rangoonu. Menijo tudi. da bodo na konferenci piedvstem razpravljali o vojaških položajih v Indokini, Francoski tisk o volitvah PARlid, 14. — Izvzemši ko-minformistično glasilo «Hu-manite’« so vsi pariški listi danes ugodno sprejeli sklep- narodne skupščine za razpis novih volitev 17. junija. Listi tudi obširno pišejo o kongresu socialistične stranke. Socialistični list «Le Populaire« daje veliko važnost iz-javi tajnika stranke Molleta, ki je izjavil, da je socialna pravica temeljni pogoj obrambe svobodnih narodov. «Le Populaire« zagotavlja tudi, da bo kongres ostal zvest dosedanji politični liniji stranke glede na odnose z inozemstvom. Desničarski list «Ce Matin -Le Fays» označuje volilno zvezo, ki so jo pravkar sklenili neodvisni, kmetje zveza levice in republikanska stranka svobode kot četrto silo. List opisuje to skupino kot «zvezo liberalcev« na' polovici poti med De Gaul-leom in tretjo silo. Kongres socialistične stranke nadaljuje svoje delo z razpravo o volilnem programu. LAKE SUCCESS, 14, — Varnostni svet, ki se bo sestal jutri popoldne in razpravljal o sirsko-izraelskem sporu, bo proučil načrt resolucije za razširitev oblasti mešane komisije za premirje. NEW YORK, 14. — Odbor OZN za skupne ukrepe je danes priporočal prepoved izvoza strateškega materiala LR Kitajski. Sprejeta resolucija vsebuje sledeče točke: 1. prepoved izvoza orožja, streliva, vojne‘ga materiala, atomskega materiala, petrolejskih proizvodov in blaga, ki služi za proizvodr.-jo vojnega materiala; 2. vsaka država naj odloči, za katero blago mora prepovedati izvo2, in naj uvede tozadevno nadzorstvo; 3. treba bo z vsemi sredstvi preprečiti, da bi druge države prekršile prepoved izvoza Resolucija poudarja, da gre politika .OZN za tem, da prenehajo sovražnosti na Koreji in da se dosežejo smotri OZN z mirnimi sredstvi. Resolucija priporoča tudi vsem državam, naj sodelujejo z ostalimi državami, da se ures-nični smoter prepovedi izvoza, in naj v enem mesecu poročajo odboru za skupne ukrepe o sprejetih ukrepih. Nato poziva resolucija omenjeni odbor, naj predloži glavni skupščini OZN poročilo o učinkih prepovedi in naj proučuje še dalje skupne ukrepe, ki bi jih lahko pozneje podvzeli, da se uprejo napadu na Koreji. Odbor pa lahko odloži predložitev tega poročila, če bo odbor za dobre usluge medtem sporočil, da je njegovo posredovanje zadovoljivo napredovalo. Resolucijo je odobrilo 11 predstavnikov, eden pa se je vzdržal (Egipt). Preden postane izvršljiva, jo mora še odobriti politični odbor in glavna skupščina OZN, ki jo mora odobriti z dvotretjinsko večino. Predvidevajo, da bo politični odbor o resoluciji razpravljal v sredo. V Washingtonu pa se danes širijo govorice, da bo morda v kratkem prišlo na Koreji do prekinitve sovražnosti. Komentatorji listov in radia se namreč sklicujejo na izjave sena torja Elandersa, ki je izjavil, _ da se pripravlja nekaj važnega, —ki bi lahko potrdilo tezo mini. stra za obrambo, da so zavezniki na poti zmage. General Marshall je namreč med svojim pričanjem pred senatnima komisijama skušal vzporejati korejsko vprašanje z blokado no. po dolgih tajnih pogajanjih v okviru OZN). Ameriški delegat Ernest Gross je danes izjavil, da se bodo ZDA še dalje upirale sprejemu LR Kitajske v OZN, vendar pa ne bo postavil veta pri tem vprašanju, ker je prav on pobudnik resolucije, ki od. reka pravico veta, ko gre za sprejem novih članov v OZN. Dalje je tudi izjavil, da ne ve, ali so sedaj v teku kaka pogajanja z Moskvo, Pekingom ali s severnokorejsko vlado za konec vojne na Koreji. V krogih glavnega štaba OZN pa so mnenja, da so Kitajci za Čeli zadnjo ofenzivo, zato da bi izkoristili »zmedo«, ki ie nasta. la po odstavitvi Mac Arthurja. V prvi fazi ofenzive so baje uporabili tretjino razpoložljive vojske, t. i. približno 350.000 mož, pri 'čemer so mislili zavzeti Seul, drugih 350.000 mož so pripravili za drugo fazo. Milijon mož, t. j, vse razpoložljive sile pa naj bi uporabili, zato da bi vrgli v morje čete OZN. Ce pri tem ne bi uspeli, bi Ru_ si -okrepili kitajsko letalstvo. Na korejskem bojišču je bilo v teh dveh dinevih opaziti zlasti precejšnji kitajski i-n severnokorejski pritisk na vzhodnem bojišču, kjer so doslej južno-knrejeke čete v vseh ofenzivah s precejšnjo lahkoto prodirale naprej. Tam: so se morale juž-nokorejske čete sedlaj nekaj umakniti. Isto se je dogodilo pri mestu In je, kjer so še včeraj južnekorejske čete prešle vzporednik, so se pa morale danes precej umakniti po zelo hudih bojih. Na zahodnem bojišču ni bilo posebnih bojev. Ti boji niso imeli posebnega pomena in sp bili precej redki severno-vzhodno od' Seula. Na sredlnjem bojišču so izvidnice OZn iskale kitajske in ' severnokorejske izvidnice in so jih našle le v malo primerih. Izvidnice OZN Pa so nasprotno sevemo-vzhodino od Cučona naletele na močan odpor, vendar pa so zahodno od Cučoma z lahkoto prodrle v dlolino reke Fuhan, Opazovalo; OZN so mnenja dla je natnen sedanje kitajske taktike pri Cučonu zlasti preprečiti silami OZN, da bi prodrle zopet do 2a/por bitrpcentral pri Hvačomu, zato se upirajo fronte, ker so hidrocenteale samo 10 km za demarkacijsko črto. Pri Bvačonu Kitajci še yedino zbirajo svojie čete in jih ne moti bombardiranje letal sil OZN. Današnje -poročilo iz Tokia priznava, dla so Kitajci in Se-vernokiitajci zbili prejšnji teden s svojin; protiletalskem topništvom- 6 ameriških letal. Izgubili pa so v letal ikih bitkah 3 letali «i,iig-15». Zavezniki so s svoje strani uničili 25 lokomotiv, 835 železniških vagonov, 1.350 spodnje zbornice Huglj Fraser, Cyrili Osborne. Douglas Marshall, Robert Melish, Kenneth Robinson, Percy Daines, kap-. Ede Bowen, Malcolm Mac- Pher-san, Charles Gibson; in polk. Robert Tiln-ey. Današnja ((Borba« ugotavlja v članku, ki govori o prizadevanju Ulissove «Unita», da ne bi zaostajal v iredentistični protijugoslovanski kampanji, da teži moskovska politika za tem, da bi z vsemi mogočimi sredstvi, zlasti pa z ozirom na tržaško vprašanje, preprečila razvoj dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Zaradi tega, pravi «Borba», protijugoslovanska kampanja v Italiji, p« naj jo vodijo ljudje z (device«, Bredine ali desnice, ne odgovarja interesom resnično italijanske politike, in še manj inte-resom mednarodnega sodelovanja in miru. ((Politika« pa poudarja, da jugoslovanski narodi ne le pričakujejo, temveč upravičeno v imenu pravice in človečanetva zahtevajo, naj bosta ustaška zločinca Anfe Pavelič, ki živi v Argentini, in njegova desna roka. Artukovič, ki živj v Los Angelesu, izročena Jugoslaviji. List izraža prepričanje, da to zahtevo podpira demokratično javno mnenje vsega sveta, in objavlja izjave vidnih hrvat-skih osebnosti o temi vprašanju. Med njim; so rektor zagrebške univerze dr. Antonu Barac. hr-vatski minister mons. Svetozar Riitig, znani kipar Vanja Ra-dauš in drugi. V reško pristanišče je pi* spelo 20 ton — 100.000 kosov — igrač, ki šo jih poslali ameriški otroci jugoslovanskim. Pošiljko je oskrbela organizacija «Care» v sodelovanju z jugoslovanskim Rdečim križem. Igrače bodo v glavnem, razdeljene med otroka po bolnicah, sanatorijih, otroških domovih in drugih ustano. vah. V Reki je izšla prva številka literarne in kulturne revije «Or.izzonti», ki jo izdaja Zveza Italijanov y Jugoslaviji R. R. mostov' vozu m končno 35 j me(j Pakistanom in Afganistanom Izvedelo se je tudi, da so vče. raj Kitajci izpustil; 15 ameriških vojnjh ujetnikov. Južnokorejsikii parlament je danes sprejel ostavko 82-letne-g a podpredsednika republike Lee Si Younga, ki jo je sicer že prejšnji teden odklonil. Ni Pa prižnai imenovanja Lee Son Youogia za novega nclštra-njega ministra. Ta je namreč po naturalizaciji postal ameriški državljan. Južnokorejska ustava p® prepoveduje imenovanje tujega državljana za ministra. KARAČI, 14 .— V zadnjih 15 direevih je pakistanska vlada naslovila že četrto noto na af-ganiistansko vlado zaradi kršitev meje. Zadnja nota govori o incidentu v četrtek, ko je 400 Afganistancev hotelo prekoračiti miejo z Belučistanom in sq bil; kasneje odbiti. Naslednjo noč Pa jt' 500 afganistanskih vdjafcov ekupno s pripadniki obmejnih plemen hotelo prekoračiti mejo y Samkarju in so bilii tudi odbiti ANGLIJA SE BOJI japonske konkurence (ki je prenehala, kakor je zna predvsem na desnem krilu Aretiran pri vohunskem poslu uslužbenec ambasade ČSR v Beogradu Včeraj ob 20.35 so organi državne varnosti zasačili uslužbenca vojaškega atašeja ČSR Jaroslava Nemca v trenutku, ko je dobival vohunska poročila od dveh svojih agentov BEOGRAD, 14. — Organi jugoslovanske državne varnosti so zasačili uslužbenca češkoslovaškega vojaškega atašeja v Beogradu «m flagranti« pri vohunskem, poslu. Uradno poročilo, ki je bilo o tem izdano, pravi: ((Uslužbenec vojaškega odposlanstva češkoslovaškega vele-poslanštva -V Beogradu. .Jaroslav Nemec, je bil včeraj, v Beogradu aretiran. Aretacija je bila izvršena ob 20.35 v nekem, parku v beograjskem predmestju Zemun, v trenutku, ko je Nemec, sprejel vohunski material politične, gospodarske in vojaške narave od agentov, povezanih s češkoslovaško obveščevalno službo. Obenem z njim sta bila aretirana tudi dva agenta, ki sta mu izročila material. Na zasliševanju je Nemec priznal, da je na sestanku sprejel vohunska poročila in podatke, in poleg tega dal dru- ge podatke q svojem vohunskem delu in zvezah. Preiskava se nadaljuje«. Ta dogodek najjasneje priča o široki protijugoslovanski gonji, ki jo vodijo kominformi-stične vlade. Okrožno sodišče v Zaječaru je obsodilo danes pet oseb za kazni od; 10 mesecev do deset let prisilnega dela zaradi vohunstva za bolgarsko obveščevalno službo. Vsi obtoženci so kmetje iz okolice vasi Mali Izvor v vzhodni Srbiji, ki jih je bolgarska obveščevalna služba pridobila za kolektivno vohunstvo in za razdeljevanje protijugoslovanskega propagandnega materiala že leta 1949. Po drug;' strani se je danes izvedelo, da so bolgarske obmejne oblasti v tem letu‘do 10. maja izvršila 48 provokacij na jugoslovanskih mejah. V 26 primerih so bolgarski organ; uporabili orožje in med drugim hudo ranili enega jugoslovanskega obmejnega stražnika. V istem času je bilo registriranih preko deset prestopov meje, rušenje obmejnih oznak, pošiljanje agentov v Jugoslavijo in drugo. ner o pripravali SZ v Vzhodni Nemčiji LONDON, 14. — »Observer« piše, da so Rusi pred kratkim začeli graditi letališče za težke bombnike v vzhodnem področju Nemčije. Dalje pravi list, da se je_ v zadnjih mesecih povečalo število sovjetskih letal na reakcijski pogon v Vzhodni Nemčiji, toda mogoče je, da je to pripisati manevrom Rdeče armade, ki so sedaj v Nemčiji. . List piše dalje, da imajo Rusi sedaj v Nemčiji 29 divizij, ki sodelujejo pri manevrih, od katerih je 21 oklepnih. Moderno orožje poskušajo v Reriku, ki je samoten kraj na baltiški obali. Nasprotja med Z D Amerike in Veliko Britanijo glede mirovne pogodbe so skoraj vsa gospodarskega značaja WASH>INGTON, 14. — v ameriškem zunanjem " ministrstvu so javili, da bo Trumanov posebni svetovalec John Foster Dulles čez deset dni odpotoval v London, kjer se bo razgovar-jal s člani angleške vlade. Na teh razgovorih bodo skušali predvsem, ugladiti nasprotja medi Veliko Britanijo in ZDA glede mirovne pogodbe z Japonsko. Mnenja s-o, da je sedaj večja možnost sporazuma, ker je yelika Britanija zavzela stališče o vprašanju Formoze. V Washingtonu pričakujejo, da britanska vlada ne bo zagovarjala izročitve Formoze LR Kitajski, dokler bo ta sodelovala v vojni na Koreji. Zato ne postavlja Velika Britanija več kofc pogoj za podpis mirovne pogodbe z Japonsko ureditev vprašanja Formoze. Drugo oviro so odstranili tudi s sklepom ameriške vlade, da jamči ozemeljsko nedotakljivost Avstralije in Nove Zelandije v okviru zavezniške pogodbe s. temi dominioni. Vprašanja, glede katerih je še vedno nasprotje med ZDA in Veliko Britanijo, so skoraj vsa gospodarskega značaja. Ameriški voditelji želijo namreč dovoliti Japonski vso prostost v gospodarskih- vprašanjih. Velika Britanija pa se upira: 1. neomejeni gradnji trgovskih ladij v japonskih ladjedelnicah; 2. neomejeni ekspanziji japonske tekstilne industrije; 3. vključitvi Japonske v mednarodne trgovinske pogodbe, v katerih je določba največje ugodnosti. o Y-,Londo?u 50 mnenja, da bo Vehka Britanija zahtevala, naj se gospodarska prostost povrne Japonski postopoma. Mnenja so namreč, da je sedaj, ko bo-“2 kitajsk; trgi zaprti iz političnih vzrokov, potrebno zaščititi ostale trge na tem področju, kjer bo pritisk japonske konkurence vedno večji- V krogih japonskega finančnega ministrstva javljajo, da bodo ZDA od začetka prihodnjega finančnega leta 1. julija plačale Japonski sto milijonov dolarjev letno kot prispevek za okupacijske stroške. Ker pa se je japonski gospodarski položaj izboljšal, bo prenehala pomoč «GARlO»; ta značka pomeni program za pomoč zasedenim državam. -Računajo, da bo zaradi teh dveh ukrepov Japon* ska skupno inkasirala 200 milijonov dolarjev manj na leto: Japonski^ gospodarski položaj se je izboljšal zaradi povečanja japonske trgovine s tujino zaradi številnih naročil japonski industriji v zvezi s korejsko vojno, zaradi česar se ne občuti več pomanjkanje tuje valute. V japonskih pristojnih krogih izjavljajo, da bodo dolarji, ki jih bodo položile ZDA za okupacijske stroške, služili japom-ski vladi za vzdrževanje in rec 19.28. Dolžina dneva 14.52. Lun*, vzide ob 12.39: zatone ob I Jutri, sreda 16 maja Janez, Mladena ! Proslava OF v Vižovljah Mladi igralci so zeli lep uspeh - Plavčani izredno zadovoljni in si žele še takih prireditev Nekaj res prisrčnega in vrednega pohvale je bila nedeljska prireditev v Plavjah. Ze nekaj časa pred začetkom je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Najmlajši gledalci so dvigali svoje radovedne glavice tik pred odrsko zaveso in ravno tako kot ostali odrasli nestrpno čakali začetka Ker poznamo Plavčane že idolgo let kot zavedne in požrtvovalne. smo pričakovali že v naprej dober uspeh prireditve. Da bo ta uspeh tako popoln, kakor je bil. p«, si le nismo u-pali predvidevati. Vsi igralci so se brez izjeme pošteno odrezali. Nočemo prikrivati, da je bila tu pa tam kaka pomanjkljivost, a ta je popolnoma opravičljiva ako upoštevamo, da so nekateri igralci prvič nastopali pred občinstvom. Brez skrbi lahko trdimo, da so bili j med igralci tudi taki. ki bi nastopili gotovo z uspehom tudi v težjih vlogah in na bolj prizna- | nem odru. Vatovec Marija (Mimica) je s svojim živahnim nastopom vzbudila priznanje, kljub temu. da je nastopila prvič. S Pauličem Svobodanom (Nace) sta bila res zabaven in prikupen parček. Cupin Irma (Liza) Pa je nastopala kot prava igral, ka. čeprav ie tudi ona šele na začetku svojih odrskih uspehov. Sodnik (Miha) in Cok Danica (Neža) pa predstavljata brezpogojno temelj in jamstvo za bodoče uspehe dramske družine prosvetnega društva ((Straža« iz Plavij. Seveda ne smemo pozabiti Kavška Dušana, ki je bil v izgovarjavi najboljši in bo gotovo v tem v bodoče velika pomoč začetnikom. Pohlen Branko (kmet Melhar). Hrovatin Mila (Melharica). Lore-dan Božidar (stric Andrejka), Hrovatin Severin (mlinarjev hlapec in Makor Avgust (Rožnikov Tone) so se tudi izkazali v svojih vlogah in prepričani smo, da bo z njihovo pomočjo dramska družina »Straže« žela v bodoče še večje uspehe. Tovariš, ki se ni pokazal javnosti, a ki zasluži priznanje, je Cok Zorko, ki se je potrudil za opremo odra in primerno razsvetljavo. Povsod prisotni Fišer tudi ni manjkal ter je mojstrsko s šminkami postaral premlade igralce, da so se lahko sami sebi čudili; ko so se pogledali v ogledalo. • Občinstvo je nagradilo igralce z navdušenim ploskanjem, ki ie bilo namenjeno tudi tovari- I za cvetje in pismo izrazi šu Radu Nakrstu, ki je s svojim požrtvovalnim poučevanjem fn režiranjem privedel dramsko družino do uspeha. na katerega je res lahko ponosna. Po končani igri so člani dramske družine podarili tov. režiserju šop cvetja in prisrčno pismo, v katerem izražajo svojo globoko hvaležnost za požrt-vovanje in vnemo, ki jo -je vložil za napredek dramske družine. Z velikim zanimanjem smo kasneje poslušali besede tov-Nakrsta, ki je v svoji gahvali prisrčnih besedah upanje in prepričanje v nadaljnje uspehe dramske družine, ki se je s svojo marljivostjo povzpela do posnemanja vredne višine. Uspeti naj bo igralcem izpod-buda za nove nastop« obenem Pa najboljši dokaz in potrdilo, da kdor dela na tak način na odru. dela res za narod in narod mu bo hvaležen. 2eleti je, da bi bilo po naših vaseh mnogo takih prireditev, kakor je bila to nedeljo v Plavjah, ki je bila res prisrčna, domača in je' vse prisotne zadovoljila. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Milijonske poneverbe Dasi majhna vas.ca, vendar so Vižovlje med svetovno vojno žrtvovale toliko kakor malokateri kraj. Žrtvovali so vse svoje premoženje, kajti vasica K bua vsa do tal požgana. Žrtvoval so številne svojce: očete, brate in sestre. Tega se Vižovljani zavedajo in zato so tudi dan; s bere’ zg svoje kulturne, gospodarske in nacionalne pravice. Kakor vsi zavedni kraji na našem ozemlju, se oni debro zavedajo. kakšne koristi nam je prinesla Osvobodilna fronta in da je le njena zasluga uničenje fašizma. Zato so hoteli tudi V i-žovljani v nedeljo počastiti 10-letmco ustanovitve OF in počastiti spomin svojih predragih. Dvorana pri Blažinovih je bila polna domačinov. Tov. Srečko Colja je imel krasen nagovor, v katerem se je spominjal vseh grozot, ki so jih italijanski in nemški krvniki izvršili nad našim narodom. Dotaknil se je mogočne Rusije, ki je za svoje nteresc prodala koroške in tržaške Slovence. Na predlog j govornika so vse domače žrtve : počastili z enominutnim mol-! kom. Pevski zbor od Sv. Ivana Nora Iržim izven centra mesta občinskega uradnika Ker se naše mesto širi ter Tastejo izven centra mesta vedno nova stanovanjska poslopja, je potreba po novih trgih vedno večja. In prav v zvezi s to potrebo je Pred dnevi pričela delovati na križišču Ul. Flavia ter Strada vecchia dellTstria nova, zaenkrat samo še provizorična tržnica. Tržnica obsega zaenkrat samo nekaj stojnic, ki razpolagajo s sadjem,, zelenjavo iti drugimi potrebnimi stvarmi. Toda čim se bo promet na tej tržnici povečal, bo občina poskrbela. da bo zgrajeno pravo poslopje, v katerem bodo ;mele svoje prostore posamezn* stojnice. Nenaden pregled blagajne in blagajniških knjig v občinskem davčnem uradu v Ul. Mazzini 6 je 4. januarja letos odkril poneverbo. ki je spravila v resno zadrego upravno osebje teh uradov. V še neprijetnejšem položaju pa se je znašel glavni blagajnik 49-letni Italo O-val-dini iz Ul. Pasquale Revoltella 130, o katerem si dotlej nihče iti mogel predstavljati, da bi lahko zagreši) kakšno nepoštenost. Toda v blagajni je manjkalo 3,802.583 lir in Osvaidini ni naše! utemeljenega opravičila. da bi se : zdanil aretaciji. Glede na to, da ie bii Osvaidini kot glavni blagajnik raz-zmeroma zelo dobro . plačan, sprva ni bilo mogoče razumeti, kaj ga je dovedlo v nepoštenost. Ze prva zaslišanja pa so odkrila nekatere podrobnosti, po katerih se je dalo soditi, da je mož zapadel igralski stresti. Ugotovljeno je bilo. da je v zadnjih letih često obiskoval razne igralnice v Trstu kakor tudi v Benetkah ter izgubljal ogromne vsote. Ko se je pojavil včeraj pred okrožnim sodiščem, je naslonil svoj zagovor na obtožbo proti 34-letni Luisi Cordjelli. ki naj bi bila vzrok njegove nesreče. Cordellijeva, s katero se je seznanil leta 1938, je baje zašla v denarne Stiske in se zatekla k njemu po pomoč. On sam se prošnjam ni znal upirati, in tako je večkrat posegel v blagajno ter dvignil znatne vsote, da bi ustregel ljubljeni ženski. Toda dolg se je večal iz meseca v mesec in ko je dosegel dva milijona, je poizkusil Osvaidini srečo s «Totocalciom» in hazardom. To pa ga je dokončno pokopalo in pri zadnji kontroli ni utegnil več prikriti primanjkljaja. V podkrepitev svojih trditev je predložil sodišču številna pisma Cordellijeve, v katerih ga ta prosi za večja in manjša posojila. Potem ko je sebe opisal kot človeka šibke volje, je hotel Osvaidini z obtožbo Cordellijeve razbremeniti sebe in zvrniti večji del krivde na žensko, ki naj bi ga pripravila do zločina. In tako je spravil na zatožno klop tudi svojo nekdanjo prijateljico in ljubico ter s tem že v osnovi izpodbil eno izmed svojih trditev. da ga je namreč zavedla v nepoštenost prevelika ljubezen do te ženske. Zaslišana Cordellijeva je. izpovedala. da je hotel Osvaidini vedno živeti kot gospod. Pisma, ki mu jih j« pisala in vsote, za katere ga je prosila, bi obtoženca nikdar no upropastile, ker bi seštete dosegle morda komaj pol milijona lir, ne glede na to, da sta si pravzaprav pomagala vzajemno in je tudi ona niemu preskrbela pogosto večja posojila, odnosno mu dala svoj denar. Poleg tega ga nikdar ni nagovarjala, na-j bi si denar vzel iz zaupane mu blagajne, temveč ga je preprosto prosila za posojilo, ne vedoč. v kakšne težave je zašel v službi. Pri vsem tem se ji ni zdelo niti malo pravično, da kliče sodišče na zagovor njo in spregleda na pr. neko Auroro Guy. kateri je Osvaidini tudi dajal denar. Obrambo in občinstvo je nemalo osupnil predlog javnega tožilca, naj se prot; ženski nastopi z enako obtožbo kakor proti Osvaldiniju. Sodišče pa mu -je ustreglo. Odgodilo je razpravo in vrnilo akte javnemu tožilstvu, ki namerava na podlagi nove obtožbe spraviti v zapor tudi Cordellijevo. Predsednik Zulmin, tožilec De Franco, zapisnikar Neri. Obtoženca zagovarja odv. An-noscia, Cordellijevo odv. Ke-zich. Se vedno kritičen položni ILVA t o v a r rt I Poiožaj v tovarni ILVA sej )x> zadnjem ukrepu vodstva] proti odboru v podjetju še ved- j no ni izboljšal. Vsi tamkaj za-; posleni delavci, pa tudi delav- j ci vseh ostalih tovarn in pod- j jetij sledijo z zanimanjem poteku pogajanj rned predstavni-1 ki sindikalnih organizacij ter predstavniki delodajalcev, ki pa jasno kažejo, da predstavniki Združenja industrijcev r;e nameravajo popustiti ter so pripravljeni celo zaostriti svojo borbo, samo da dosežejo svoj cilj. in partizanskih pesmi, ki so vse zelo navdušile. Tov. Jofež Kravos nam je recitiral nekaj j pesmi tako pač kot zna samo on in poslušalci so zahtevali še in še. Najbolj so nam ugajale Cankarjeva ((Nebesa pod Triglavom« Kravosova ((Slovenija« in Iga Grudna «Sl«venska zemlja«. Pevski zbor nam je zopet zapel vrsto umetnih pesmi in priznavamo, da takega petja pri nas še nismo slišali. Zato smo kar strmeli nad disciplino in izvajanjem tega priznanega pevskega zbora, ki si ga želimo ponovno slišati. Proslava OF v Gabrovcu V nedeljo popoldne je bila v Gabrovcu proslava Osvobo Kot smo v našem časopisu že poročali, je vodstvo tovarne ILVA pred časom javilo, da se morajo vsi člani odbora v podjetju, ki so do sedaj vršili samo delo nekakih sindikalnih zastopnikov y tovarr.i. vrniti na svoja službena mesta. S tem ukrepom je hotelo vodstvo tovarne enkrat za vselej odstrani, ti tiste odbore, ki predstavljajo eno najvažnejših pridobitev tržaškega delavstva v borbi proti razrednemu sovražniku. Veliko je bilo ogorčenje in razburjenje prizadetega delavstva, ko je zvedelo za ta ukrep. Bili so pripravljeni stopiti v odločno borbo, ker so dobro vedeli, da predstavlja ta ukrep le začetek ofenzive, ki j0 delodajalci pripravljajo proti tržaškemu delavskemu razredu ter njegovim pridobitvam. Toda na žalost do te zaostritve borbe ni prišlo, a to ne p0 krivdi delavstva. temveč po krivdi predstavnikov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki so sicer zagnali krik in vik. a so potem vso svojo »ofenzivo« omejili le na nekaj protestnih zborovanj in groženj, ki seveda niso pripomogle k izboljšanju položaja v korist prizadetih delavcev. Delavci tovarne ILVA, vklju- čeni v Enotnih razrednih sindikatih, so takoj uvideli in spo. znali, da je tu potrebna skupna borba vseh delavcev, če hočejo t preprečiti uresničitev načrtov delodajalcev. Zato so takoj po izdanem ukrepu predložili predstavnikom obeh omenjenih organizacij poziv na skupno borbo proti novim mahinacijam na škodo interesov delavskega razreda. Kot vedno, tako so tudi tokrat ti ((sindikalisti« pokazali, da so jim interesi delavstva deveta briga; odbili so poziv resnično zavednih delavcev ter nadaljevali s pogajanji z delodajalcem, ki so pa ostala vsa brezuspešna. Vprašanje je tako prišlo do Urada za delo, kjer ga skušajo sedaj rešiti. Izvedeli smo, da je prišlo celo do predloga, da bi bil odbor v podjetju skrčen na dva člana, kar naj bi predstavljalo nekako izhodno rešitev, ki naj bi bila sprejemljiva za obe zainteresirani strani. Razburjenje ir.- ogorčenje, s katerim so delavci ILVA sprejeli vest o terp predlogu, je bil njihov najboljši in najbolj zgovoren odgovor. Delavci dobro vedo, da bi pomenilo popuščanje v tem trenutku že zmago delodajalcev ne samo tovarne ILVA. temveč tudi vseh ostalih tovarn in podjetij na našem ozemlju. Okrajni odbor Zveze borcev Ilirska Bistrica, vabi vse borce in borke, ki so sodelovali v borbab v Brkinih, kol tudi vse ostale borce, ter prebivalstvo na Glede na zaostritev položaja, ki je sledila temu kompromisnemu predlogu, so se delavci ILVA včlanjeni v Enotnih razrednih sindikatih preteklo soboto ponovno sestali. Po proučitvi položaja so soglasno sklenili, da bodo ponovno pozvali vse delavstvo na skupno borbo proti poostreni ofenzivi razrednega sovražnika, ki predstavlja največjo nevarnost v sedanjem že tako dovolj težkem ir; kritičnem gospodarskem položaju. dilne fronte, ki jo je odprl tov Milan’ Husu. O Osvobodilni j fronti je govoril tov. Stanislav ! Bole. ki je ob koncu svojega ; govora prikazal uspeh razstav j narodne osvoboditve in proslav i ob 10. obletnici OF. ki so jih I priredili okraji in krajevni od ! bori OF na našem ozemlju. j Po govoru tov. Boleta, je zapel pev-ki zbor iz Saleža pod vodstvom tov. Obada nekaj partizanskih pesmi .Tov. Karel Boštjančič pa je ob predvajanju skioptičnih slik o dnevu slovenske kulture tolmačil, čemur so domačini pozorno sledili ter navdušeno spremljali lepe. pestre slike narodnih noš in plesov. Tov. Boštjančič je pozval navzoče, da se bodo tudi letošnjega praznika ob dnevu slovenske kulture udeležili, kajti to bo nova manifestacija zamejskih Slovencev. Za zaključek proslave jo pevski zbor iz Sempolaja in Nabrežine Združenje pekov hoče podaljšati delovni urnik Partizanski lalmr dne 20. maja 1951 v kraju KOVCICE — BRKINI Program taborjenja: V soboto 19..V. 1951 ob 17. uri odhod iz II. Bistrice ob 21. uri zažiganje kresov, sestanek ob tabornem ognju. V nedeljo 20.V.1951 ob 6. uri odhod z avtomobili iz vseh večjih središč v okraju; ob 8. uri izvenarmadni manever ob sodelovanju članov Zveze borcev; ob 10. uri zborovanje; ob 11. uri nastopi kulturno -prosvetnih' skupin; , od 13. ure dalje ljudsko veselje. Preskrbljeno je za prevoz gostov ob prihodu jutranjih vlakov in za hrano. Razstava 0F v Dolini V Dolini je odprta razstava narodnoosvobodilne borbe v dvorani Jercog za ves Breg. Razstava bo odprta do vključno četrtka 17. t. m. od 19. do 22. ure. OKRAJNI ODBOR OF Ker je branil dekle sunek z nožem v trebuh V Kratkem presledku dva karambola na cesti Prosek-Nabrežina da bi ne bilo treba vzeti v službo novih delovnih moči Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev je prejel pred dnevi pismo predsedstva cone, s katerim mu javlja, da ic Združenje pekov zaprosilo za dovoljenje, naj bi se delovni urnik vseh pekovskih delavcev podaljšal za d\e uri dnevno; tako naj bi prišli pekovski delavci na delo že ob dveh in ne več ob štirih, kot doslej. Odsek Ceste Prosek - Nabrežina v bližini kamnoloma SMAT je bil včeraj zvečer prizorišče dveh karambolov. ki sta si sledila v presledku 15 minut. Okoli 21. ure se je po cesti vozil s svojo «Lambretto» 32. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Petkova« brigada je odpotovala V ncoeljo dopoldne je iz Ko. pra odpotovala prva n .ladinska delovna brigada «Petek» na gradnjo mladimke proge Do-boj Banjaluka. Ze navsezgodaj so se po mestih in vaseh Istrskega okrožja začeli zbirati mladinci in mladinke, ki so čakali na prevozna sredstva, da jih odpeljejo v Koper.. Ko so bili vsi zbrani, so imeli v dvorani mestnega ljudskega odbora kratek sestanek, na katerem s>o izvolili štab brigade. Medil je sprejem predstavnikov množičnih organizacij ljudske oblasti in Partije. V imenu okrajnega odbora SIAU je mlade brigadirje pozdravil tov. Sokol ki j« v svojem govoru poudaril. da se mora mladina našega okrožja pri gradnji mladinske proge počutiti kot pri gradnji katerega svojih objektov, kajti njegova dograditev ne bo služila samo narodom Jugoslavije. temveč tudi nam, ki smo z njo najtesneje povezani, «Vi mladinci in mladinke«, je dejal tov. Sokol. «morate bili ponosni na uspehe ki jih boste dosegli na tem socialističnim gradbišču. Z vašim delom boste pokazali mladini Jugoslavije, da ne ostajate za njo, temveč da zastavljate vse sile. da bi korakali vzporedno kakor v času narodno-osvcbodilne borbe, Iko smo skupno marsikaj žrtvovali za boljšo bodočnost naših narodov.« Mladinci in mladinke so govor tov. Sokola večkrat prekinili in vzklikali ljudski oblasti Obljubili so. da bodo prišli nazaj udarniki in da si ibo njihova brigada priborila naslov udarne brigade. V imenu okrajnega odbora Zveze antifašističnih žena je brigadirje pozdravila tov Beličeva in jim podarila brigadno zastavo, ki so jo napravile že-UVrstih in odskorakali po kopr-vsi ostali predstavniki množičnih organizacij in jim želeli uspehov polno delo pri gradnji mladinske proge. Zb zaključek ge je predstav- nikom zahvalil za pozdrave in voščila tov. Ezip Jazbec, ki so ga brigadirji izvolili za komisarja brigade. Obljubil je. da se bodo vrnili z zastavo, na kateri bo napis; « Dvakrat udarna mladinska delovna brigada »Petek« pq sprejemu so se brigadirji uvrstili in odkorakali pokopr-skiih ulicah do avtobusov, ki so jih odpeljali preko Rižane na vlak v Divačo Nagrade najboljšim zadrugam bujskega okraja Poverjeništvo za kmetijstvo prj okrožnem ljudskem odboru je te dni dodelilo nagrade najboljšim zadrugam bujskega okraja, ki so v tej pomladi posadile več tisoč trt in drugih sadik. Nagrade je dobilo sedem zadrug, in sicer; zadruga v Bujah. Krašici, Daili. Savudriji, Lovrečičih in drugod. Vse nagrade presegajo 250 tisoč din. Zadruga v Lovrečičih je posadila 3000 tr in nekaj sto dru gih sadik zadruga v Bujah je posadila 4000 trt in 500 drugih sadik, v Daili so posadili 5000 trt itd. Prihodnje dni bo poverjeništvo za kmetijstvo pri okrožnem ljudskem odboru dodelilo nagrade še ostalim zadrugam bujskega okraja, ki o prav tako dosegle lepe uspehe pri saditvi trt in drugih Mdik. Nagrade bodo prav tako dodelili kmečkim delovnim zadrugam v koprskem okraju in kmetom privatnikom iz vsega okrožja, ki so se izkazali pri saditvi trt in drugega -adneg-0 drevja. Nova odredba o odkupu kmetijskih pridelkov I-frski okrožni ljudski odbor je izdal novo odredbo o odkupu kmetijskih pridelkov, v kateri j« med drugim rečeno, da j bo odslej odkup sadja in zele- j njave vezan na ceno ponudbe i in povpraševanja. Kot je znano je doslej določal cent urad za cene pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru. Sprostitev cen bo dala kmetom možnost, da dobo lahko prodajali svoje pridelke y domači zadrugi ali pa direktno na tržišču po prostih cenah. Za uravnavanje cen na tržiščih Istrskega okrožja bosta skrbeli podjetji »Fructus« in «Vim»plod». ki bosta zaradi zveze s tujimi tržišči dnevno ohvcščafi o cenah drugod. Uspela kulturna prireditev V nedeljo je mladina s Škofij organizirala kulturno prireditev, ki jo je obiskalo precejšnje število domačega prebival-tva. Nastopil je domači pevski zbor z več pesmimi, nato so mladinci podali igro «Kako je stari Molek tatu iskal«. Prireditev sta zaključila prikaza »Velika puntarija« in ((Kronanje Matija Gubca v Zagrebu«. Občinstvo je pevce in igralce nagradilo z zasluženim priznanjem. Poziv okrajnega odbora SIAU Izvršilni odbor okrajnega odbora SIAU je na svoji zadnji seji pole* vseh organizacijskih in gospodarskih vprašanj proučil tudi predlog in sklepe zasedanja okrajnega odbora SIAU zaradi podaljšanja tekmovanja ob 10. obletnici OF do 22.12. 1951. Zaradi tega izvršilni odbor poziva vse množične in kulturne organizacije ter vse ostale ustanove, da se vključijo v napovedano tekmovanje in obenem povabijo svoje člane k tekmovanju za pravočasno izvršitev vseh nalog. Tekmovanje naj se razvija na vseh področjih naše dejavnosti, za čimprejšnjo zgraditev socializma, v duhu utrjevanja moralne in politične enotnosti delovnih ljudi in v duhu borbe za mir proti agresivni politiki SZ. Naj živi enotnost delovnih ljudi v borbi za mir in mirno zgraditev socializma! IZVRŠILNI ODBOR SIAU ZA KOPRSKI OKRAJ letni Cherboeci Ivan iz Sv. Križa 21 jn se iz neznanih vzrokov zaletel v ob bencinski črpalki -toječ avto last 39-letnega trgovca Franca Madoto iz Sv. Križa 267. Cherboccija je 4U-nek vrgel ob avto in so ga kmalu prepeljali z zlomljenim levim kolenom in z veliko rano na desnem v bolnico, kjer se bo moral zdraviti 4o do 60 dni. Četrt ure kasneje, pa sta se 40-letni Mario Sedmak in njegov sopotnik 35Jetni Anton Škabar, oba iz Sv. Križa u-maknila drvečemu avtu ameri. škega Rdečega križa. Ker sta prevet- zavila na desno sta trčila ob obcestni kamen in priletela na tla. Tudi njiju dva so prepeljali v bolnico, kjer se bo moral Sedmak zdraviti 10 do 30 dni, medtem ko bo Škabar okreval v 8 do 40 dneh. • * * Med prekoračenjem ceste na Trgu Impero je včeraj ok°li 21. ure 65-letni Luigi Blasich iz Largo Barriera Vecchia prišel nenadoma pod kolesa avta lasi 50.1etnega Antonija Benvenuti-ja iz Ul. Donadoni, ki je svojo žrtev s pomočjo nekega gasilca naložil v avto jn ga odpeljal v bolnico. Blasich, ki ima zlomljen komolec, je v omotici in ne more govoriti. Ker je njegovo stanje resno, se zdravniki niso izjavili. 2rtve dela 46-letni jahač Renzo Ferapoli iz Ul. C. Battisti 13 se je med nedeljskimi konjskimi dirkami na Montebellu zaletel s svojim vozom v er.ega izmed nasprotnikov in se prevrnil. Kot da to ni dovolj, je moral jahač okusiti vrhu tega še trdoto konjskih kopit, ki so ga še bolj zdelale. Ferapolija so peljali v bolnico, ki jo je včeraj zapustil. ker nima nobenih hujših poškodb. Za rane in praske pa bo ostal pekaj dni v domači oskrbi. * * * , K sreči se bo moral 24-letni zidar Artico Urli, stanujoč nekje v bližin: Vidma, muditi samo 10 dni v naši bolnici zaradi poškodb na komolcih in u-darca na tilniku. Mož. ki je zaposlen pri gradnji neke hiše na Opčinah, je nenadoma izgubil ravnotežje ter priletel ria tla z 10 metrov višine. Tudi 30-letnega Karla Mers-r.ika od Sv. Marije Magdalene Spodnje št. 65 je včeraj med zaposlitvijo v Tržaškem arzenalu zadela nesreča in bo odsoten z dela najbrž od 10 do 30 dni zaradi precejšnje poškodbe na komolcu leve roke in zloma podlahtnice. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev ie na to pismo takoj odgovoril ter v svojem odgovoru poudaril, da bi take zahteve s strani delodajal- j cev ne mogel sprejeti, ker na. ‘ merava že sam predložiti Zdru. ženju pekov načrt, ki predvideva prav obratno. Združen,e pekov zahteva podaljšanje delovnega urnika za. to. ke’ bi bilo do njegovem pe. kovskim delavcem nemogoče še nadalje izvršiti v predvidenem delovnem času vse delo, ki ga zahteva peka raznih vrst in oblik kruha. Pri teto pa delodajalci seveda še zdaleč niso pomislili, da se da vprašanje rešiti še na drug način, ki ga vsebuje prav načrt, katerega trenutno proučuje prav Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev. Način, na katerega delodajalci niso «pomislili», je namreč ta. da se ne podaljšuje sedanji delovnih urnik, temveč da Se raje sprejme na delo do. ločeno število brezposelnih pekovskih delavcev, ki zaman ča. kajo na primerno zaposlitev. Delodajalcem bi bilo -eveda mnogo prijetneje podaljševati sedanji delovni urnik, kot pa sprejemati nove uslužbence, ker bi s tem svojim predlogom ubili kar dve muhi na en mah — vse delo bi bilp pravočasno izvršeno in ne bilo bi treba plačevati za to novih delovnih moči." Toda delodajalci pri izdelo, vanju svojega načrta niso po mislili tudi na učinek, ki bi ga njihov predlog imel na prizadete pekovske delavce, ki se že tako bore za izboljšanje svojih delovnih in življenjskih pogojev. Zato naj bodo le prepričani, da jim pekovski delav. ci ne bodo dopustili izvesti omenjenega načrta, ki bi bil na škodo interesov celotne kategorije. Ko je 22-Ietni Lšcio Fornasa-ri iz Ul. dellTstr.a 28 spremljal domov dekle, mu pač niti v glavo ni padlo, da se bo moral kmalu zateči v bolnico. V veselem razgovoru sta oba zaljubljenca prišla do Trga Giu-iiani. ko sta iz teme prišla dva neznanca in začela nadlegovati dekle. Fornasari je takoj junaško nastopil v; njeno obrambo, vendar sta ga neznanca napadla in eden izmed njiju mur je v pretepu zapičil žepni nož v trebuh. Fornasarija so prepeljali v bolnico, kjer se bo moral zdraviti približno 8 dni. Policija pa je šla takoj na lov in kmalu aretirala krivca, 26-letnega Giordana Martina iz Drevoreda XX. septembra št. 52. ki sc bo moral za svoje nepremišljeno dejanje zagovarjati pred sodiščem. i Neroden padec krepke starke 81-letna Olga Moloni, vdova Delcu I je res krepka starka. Ze 11. t. m. se je v svoji hiši na Miramarskem drevoredu 27 spotaknila in nerodno padla na (la. Kljub bolečinam ni hotela v bolnico, ker je pač mislila, da r;i nič hudega. Ker pa bolečine niso izginile, temveč nasprotno so se poostrile, je Mo-lonijeva prišla v bolnico, kjer so jo obdržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma desne stegnenice. Ker je pri starejših ljudeh vsako zdravljenje teže. bo morala Molonijeva ostati v bolniški oskrbi od 15 do 90 dni. če seveda ne bodo nastopile komplikacije. GORIŠKEGA Scelba je razočaral poslušalce Za nekaterimi demokrščanski-mi govorniki manjšega kalibra je prišel včeraj na vrsto italijanski policijski minister Scelba. Tudi on je smatral za potrebno, da se potrudi do nas in pridobi prebivalstvo, da bi pri prihodnjih upravnih volitvah glasovalo za stranko, ki se ji temelji precej majajo. V svojem govoru ie Sceltoa mnogo govoril o 18. aprilu in mu pripisoval velik pomen. To menda zaradi tega. ker je tistega dne De Gasperijeva stranka zasedla vladrve prostore in pričela po načelih krščanske ljubezni in dobrotljivosti rezati kruh italijanskemu ljudstvu. V tej svoji ljubezni je prišla tako daleč, da so pričeli državni nameščenci stavkati, ker so njihovi mesečni prejemki tako majhni, da ne zadostujejo za življenje. In glejte, kai je Scelba predlagal stavkajočim v svojem govoru. Dejal je, naj se odpovedo zahtevanim petim tisočem poviška, ker jih vlada potrebuje za izpopolnitev obrambne moči italijanske vojske. Ko jih je pozival k temu plemenitemu dejanju in obenem na vso moč razpihoval italijanska patriotična čustva, je dejal, da bi se te potrebe morali toliko bolj zavedati ravno mi, Goričani, ki živimo na meji. Poslušalci, ki so od časa do časa zaploskali, ob takem govorjenju res niso smatrali za potrebno, da bi govornika za njegovo salomonsko rešitev nagra. dili s ploskanjem. Nasprotno, ostali so z odprtimi usti. Kominformistična partija, ki se tako rada proglaša za edinega predstavnika in ki vedno govori o svoji moči pač ta dan tega ni potrdila. Medtem ko so v Vidmu nekateri avtonomisti vsaj v pričetku govora ministra Scelbo pozdravili z žvižgi, v Gorici o tem ni bilo ne duha ne sluha. Kominformisti so se poskrili kot preplašene kokoši. Po govoru je minister Scelba sprejel predstavnico »Zveze deportirancev«. gospo Karmen Furlani, ki mu je dejala, da na vseh dosedanjih volilnih zborovanjih niti en govornik ni otrje-nil «žalostnega vprašanja o deportirancih«. čeprav »Zveza deportirancev« ni nobena politična organizacija, popolnoma naravno je. da na vseh dosedanjih volilnih zborovanjih noben govornik ni omenil »deportirancev, ker so vsi iprav dobro obveščeni, da ie to «vprašanje» samo majhna propagandistična koščica, ki jo z velikim veseljem gloda tukajšnja šovinistična reakcija v svoji sovražnosti do sosedne republike v resnici pa je yse skupaj en sam blef. O tem je tudi beograjska Politika« pred dnevi pisala fn povedala, da v Jugoslaviji nihče ne ve za kakšne deportirance. Odkritje spomenika Zidom žrtvam nacizma V nedeljo depoidne so se go-riški Židje zbrali v svoji sinagogi v Ul. Ascoli in odkrili spo. minsko ploščo rojakom,, ki so jih nacisti odpeljali novembra 1943 v koncentracijska taborišča v Nemčiji, odi koder se niso več vrnili, Goriški Židje, ki so preživeli vojno pregnanstvo rasističnih mrznežev so vsako leto dne 23. novembra pešasti-li spomin svojih žrtev. Nedeljski svečanosti je poleg vseh Židov m prizadetih družin prisostvovalo številno občinstvo ter pokrajinske in občinske oblasti. Po kratkem obredu je govornik na kratko orisal težko pot, na katero so morali Židje v pregnanstvo nacističnih krvo-ločnežev. Nato so odkrili spominsko ploščo, na kateri je pod napisom v hebrejščini; ((Odtrgani iz svojih hiš dne 23. novembra 1943 in odpeljani cd rasistične vihre v taborišča trpljenja in uničevanja, se niso več vrnili« vklesanih petinštirideset imen, med katerimi bile cele družine z otročiči, ki niso št izrekli materinega imena. Vklesani sta tudi imeni Tu-lija in Jakoba Domačija, ki sta se še pred prihodom nacistov pridružila partizane«! 111 svoji mladi življenji darovala za svobodo. Seja občinskega upravnega odbora Pretekli petek so občinski odborniki nadaljevali s sejo in ponovno, pregledali občinski proračun za leto 1951. V tej zvezi so določili, da bo prihodnja seja občinskega sveta v četrtek 17. t.m. Občinski piroračun o katerem bodo razpravljali na prihodnji seji občin-kega sveta, beleži primanjkljaj za 180 milijonov. Za kritje primanjkljaja se občinska uprava namerava obrniti na vlado. Največje izdatke bo občinska uprava imela z gradnjo šole v Stražicah, ki bo stala 30 milijonov, z razširitvijo županskega poslopja, ki ibo stal 30 milijonov. s popravilom Ul. Mazzini za 15 milijonov. Nadalje 7 milijonov za nakup zemljiišča za gradlnjo hiš. 3 milijont za popravilo obzidja na občinskem pokopališču v Pevmi in Podgo-ri. 5 milijonov za popravilo odtočnih cevi v Ul. Virgilio, 7 milijonov za zgrednjo novih o-kostnic, na glavnem pokopališču, 14 milijonov za zamenjavo odtočnih cevi na Placuti in v Ul. Favetti. 12 milijonov za Ul. Diacono in 4 milijone za popravilo občinske hiralnice. Z občinskimi davki se bo v občinsko blagajno steklo 336.796.000 lir. in sicer 59 ir.i-lionov več kot leta 1950. Povprečno je vsak občan obremenjen za 7484 lir davkov, od katerih plača 2018 lir za neposredne in 5466 lir za posredne davke. Kljub' tem davkom, za plačilo katerih si morajo mnogi odi ust odtrgati, občinska uprava ni v stanu kriti izdatkov, od katerih imajo občani prav malo koristi. Morda je naša dbčtina ena najbolj zahtevnih v državi, ker ne upoteva pičlih dohocJkov, Izleti za ogled razstave narodne osvoboditve v Ljubija*11 ki jih organizira Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje V okviru proslav za počastitev 10. obletnice u vohodiH» Osvobodilne fronte slovenskega naroda organizira ;lalpm fronta za Tržaško ozemlje v dneh 24. in 27. t. nr - ^ izlete članov in somišljenikov za ogled razstave narodne boditze v Ljubljani. 24. t. m. bo i z I e t za . J VSE ŠTIRI OKRAJE MESTA, in za vasi Plavje, Škofije Stramar. prijave se sprejemanjo: S I. OKRAJ - na sedežu OF v Ul. R. Manna 29, dnevno 1 v ui. n. ivi d 1111 <* »»ni« B& ll. do 13. in od 17. do 19. ure. Za BARKOVLJE - vpisovanje^ II. aO io. m oci l/. (JO lu. ure. • r- ^ sedežu Prosvetnega društva, Ul. Bovedo št. 43 od 19- do ’ _ II. OKRAJ: Za SEKTOR: Sv. Alojz, Sv. Ivan, Skoijet, ter mesta in VOM - na okrajnem sedežu (stadion «Prv’ yid dnevno od 18. do 20. ure. Za SEKTOR: Sv. Just in • ^ na sedežu Ul. sv. Vida št. 17, dnevno od 18. do 20. ur . LONJER in KATINARO: pri tov. Pečarju Antonu. III. OKRAJ; Vpisovanje v gostilni «Speranza» (Ciril) v Sv. Marka št. 21. Skednju, od IV. OKRAJ: Vpisovanje na sedežu OF v 19. ure d0 vključno 20. t. ir.. Za KOLONKOVEC: Prl Pregareu ob istih* urah. V. OKRAJ VASI; PLAVJE: pri tov. Cvetku. STRAMAR: vpiS°v»w' vpisovanje pri tov. Doru Furlaniču. pri tov. Lazarju. Vpisovanje se zaključi 19. t. m. 27. t. m, bo skupni Izlet za sledeče vasi: tov NABREZ1NSKI OKRAJ: GABROVEC - vpisovanje Pr> „ „) It »! CPMDni AT. rrri tOV- t Kralju Ivanu št. 51. SEMPOLAJ - vpisovanje pri tov. . - , vanje r Janku SALEZ - ZGONIK - KOLUDROVCA - vpisovanje ^ tov. Obadu Janku. SV. KRIZ - vpisovanje pri tov. rijanu. NABREŽINA - vpisovanje na sedežu OF. S ** ~ K* vpisovanje pri tov. Gorjan Mariji št. 48. VIZOVLJE - V'P'S0'!.. •»............................. ur* nje pri tov. Legiši Emilu št. 11. DEVIN - vpisovanje P’ Legiši Leopoldu. MEDJAVAS - vpisovanje pri tov. Legi ljani ali tov. Ferfolji Ivanki. OPENSKI OKRAJ: BAZOVICA - GROCANA - PESEK * ^ sovanje na sedežu OF v Bazovici, dnevno od 20. do 21- ^ PADRICE - vpisovanje dnevno na sedežu OF v Padričab o • do 21. ure. GROPADA: pri tov. Sosiču Josipu št. 32. T ^ CE - BANE - KONKONEL - sprejemajo se prijave dnevno sedežu OF na Opčinah. Vpisovanje se zaključi 21 1. m. * * * Na gornjih sedežih in pri imenovanih predstavniki*! bodo prijavljenci prejeli vsa podrobna pojasnila. or Kraj in ura odhoda bosta naknadno objavljena. ■ TAJNIŠTVO SINDIKALNE VESTI Glavni odbor Enotnega razrednega sindikata pekovskih (delavcev poziva, vse svoje člane na sejo, ki bo na sedežu v Ul, Machiavelli v četrtek dne 17. t m. ob 19. Dnevni red seje bo sledeč: 1. Proučitev položaja glede na pogajanja o posameznih točkah delovne pogodbe. 2. Denarni sklad pekovskih delavcev Za pomoč in solidarnost do vseh brezposelnih pekovskih delavcev. 3. Slučajnosti. Gledališče i. Dane- e prične PP škj blagajni prodaja ,-^M nic za edini koncert tVIjetr9* Vaše Prihode, ki bo v DAROVI IN PRISPEVKI Kralj jn Sancin se nista mogla zediniti ali je bil 47. regiment koroški ali štajerski, pa sta stavila m — kjer se krega, ta dva. tretii dobiček ima; 1000 lir za Dijaško Matico. URADNE OBJAVE ZNIZANA POSTNA PRISTOJBINA Odslej ie za vse pošiljke.ki so namenjene v Anglijo in ki vse bujejo časopise, pisma, knjige, brošure, zemijevide in papirje za glasbo, znižana poštna pristojbina za 50 ostotkov. FOLKLORISTI ! Vsaik ponedeljek in četrtek so na stadionu »Prvi raaj« redne vaje za nov nastop, ki bo prihodnji mesec. Vabljeni ste vsi, ki vas veseli gojitev naših lepih ljudskih plesov. Kazni v mesecu aprilu 17. t m. ob 20. uri Na sporedu”'B7ethovn^> zta on 12 54 1. SčhUf, ^ nata op 12 št. 1. sonata Corel li - La f°“ prihe zart - Adagio, Struu" * valčef da - «Kavalir z reto* ^gonfr* in Paganini . Prihoda jg V nedeljo 20. maja bo dvorani A vči10 ,ril* Baletni balelnešoleiz^0^ UIT**"04 Ljubitelji plesne vabljeni. UPADNI OBlShj (jele Novi šef jugoslovan. l& gacije v Trstu dr. ,,,etoVs! v ijak, bivši politični .,„ništyavd jugoslovanskega P° * a ob ■ |u^uS1UvaiioAcj(a v ~ (j* Rimu. jP bil včerai n“s m pri predsedniku c0^lVnllf1jf ^ rim se je zadržal v 5*°t0 m« h & vatnem razgovoru. W dr. Palutan predstav ožje sotrudnike. P»1U Jutri zjutraj bo dr. vrnil obisk na sedež vanske delegacije- NOČNA SLUŽBA li* ApS, Barbo-Carniel, Trg ^Al h Benussl, Ul. Cavana **■ Giulia 144: ■ B R, drlla Liberta 6; Hara no. Ul. Giulia i-”. 'čavaa"r"ajf Trg. S. Francesco L „,«li». dtlla Liberta 6; Hara kovlje; Nicoli, Skedenj V mesecu aprilu So m sini stražniki in pripadniki leteče policije prisodili 179 kazni; šest od omenjenega števila jih je bilo kaznovanih zaradi kršenja pravilnika prometne policije; 139 zaradi kršenja pravilnika o kretanju po mestu; 20 pa zara. di kršenja pravilnika mestne policije. Enajst lastnikov psov je bilo kaznovanih ker niso imeli psov na vrvici, eden zaradi kršenja discipline na trgu in dva trgovca, ki nista pravočasno zaprla oziroma odprla svojih trgovin. Konjederec pa je v tem ča;u polovil tudi 32 psov. ki so po mestnih ulicah tavali, ne da bi bili opremlje. ni s predpisanim nagobčnikom. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 13. ip 14. maja se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 17 oseb, porok pa je bilo 5. Poročili so se: mehanik Davide Nacson in čistilka Maria Ccdarin. mizar Jakob Cescutti in gospodinja Emilia Čerin, iz. vedenec Vincenc Morassi in uradnica Mirella Tolentino. šofer Josip Schvvagel in uradnica Margerita Mazzoli, uradnik Vinicio Rozzecco in šivilja Li-liana Rinaldi. Umrli so: 42.1etni Josip Ber-nardelli. 66-letna Maria Bonet_ ta vd. Krassevec. 83-letna Ma. ria Podgornik, 80-letni Just Buttignoni, 47-letna Bianca Ba. trič por. Furlani, Marija Doro-tea Corettj stara 3 mesece, 42-letna Justina Quailzza de Marchi, 85-lctna Ana Grosica por. Murayv, 82-letni Josip Favretto. 4H-letnj Fiorentino Conti. Tiziana Gallone stara 2 meseca, 66.1etna Camilla Barba. gallo por. Nicotra, 63-lc(n) Josip Šanson, 481etni don Alberto Montecchio, 66.1etni Rudolf Do. mini, 26-leini Guido Oretti, 72. letni Karol Tomšič, Delavske za(W Trsta, Istre in Furlo0’1 -odM0 Nadaljujemo Pr j, po zm/anih ** dobavljenega 1Z ^ ^ ne. ki je prvovrstn0^^. dobite v sledečihfr,r Trg Ponterosso (*el’ -a. iti ifi Ul. D’Annunzio ut S. Teresa 1 (tel' ' ^ ADEX-lZt Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15, dne v mesecu, In sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA 2. in 3. iun!et dvodnevni i z Bled .. 3. junija >1 LaDinj (fllD0[,a) rorec (Paren# \ \ in Rouini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|,||I,,ii,I!IJi Vpisovanje do [)l pri «Adria-ExPr®' <$2$ F. Severo 5-b» ' MAU ISCEM STANOV^ pVi , • tudi pohištvo. J*, g, p'11 - lista, Gorica, u tel. 11-32. _______ --------------^Inisl^ Ode. urtdn. f*1. ..ckaf** *