Za hafolisfto casopisie! Na evharističnem kongresu v Sarajevu je bil eden glavnih sklepov katoliških Hrvatov, da bodo v bodoče zastavili vse sile za razširjenje katoliškega časopisja. Hrvatje so v tem oziru nekoliko zaostali za katoliškimi Slovenci. Zato tudi mi pozdravljamo ta njihov sklep in jim želimo obilo božjega blagoslova pri tem delu! Prav pa je, če se ob tej priliki vprašamo, kako je z nami! V Sloveniji je nnbožno časopisje zelo dobro razširjeno. So še vrzeli, fci jih je še izpopolniti, toda v tej smeri ni tolike nujnosti kakor _a naš dnevnik in naše tednike. Marsikdo bo mislil, da sedaj pač ni čas za agitacijo, saj ljudje niti nimajo časa, da bi čitali. Toda razmere nam narekujejo ta članek! Zaradi pomanjkanja denarja mislijo namreč mnogi, da je treba predvsem opustiti časopis. Kdor pa ne čita, ne napreduje, ne ve, kaj in kako se svet suče, pa je lahko pri dogodkih, ki jih čas s seboj prinese, popolnoma presenečen. Kdo naj ljudstvu pravilno tolma.i važnost katoliškega časopisja? Gotovo je, da je to stanovska dolžnost duhovnika. Tudi Ijudje sprejemajo radi njegovo besedo. Kljub temu pa duhovnik ne sme biti osamljen v tem delu! Vsak in vsi, posameznik in organizacije, kdorkoli želi, da bomo katoliški Slovenci res to, kar smo, mora delovati za razširjenje naših katoliških časopisov. Danes se predvsem obra.amo na zavedno slovensko dijaštvo. Mladina, posebno ona iz srednjih in višjili šol, je vedno živela in čutila z narodom. Ona je in bo tudi uživala zaupanje naroda in zato naj dijaštvo svoje počitnice uporabi za to, da se v naših kmetskih domovih odpirajo vrata katoliškemu časopisju. »Slov. Gospodar« je preuredil zapisnik svojih naročnikov tako, da lahko pošlje vsakemu naslove naročnikov po poštah. Vemo, da bo to zelo pripomoglo za, osebno agitacijo, zato opozarjamo /se naše prijatelje, da se tega poslužijo in nam svoje želje sporočijo. Prijatelji, nas ne sme strašiti ničesar, nas ne sme ovirati niti kriza niti poletni čas, da ne bi delali za razširjenje katoliškega časopisja!