ste«. 106. o Ljubljani, g petek, dne 8. mala 1908. Leto rnui. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13'— aa (etrt leta „ „ 6'50 Ki en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22-40 *a pol leta „ „ 1V20 aa letrt leta „ „ 5-60 xa en mesec „ „ 190 i,a poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 ht Uredništvo )e v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Sei --dvoriJče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 5 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate li» reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani, '•t Kranjci na Dunaju. Kranjska dežela v jubilejnem sprevodu Včeraj se je na vabilo g. deželnega glavarja, dvornega svetnika Šukljeja vršil v veliki dvorani hotela » Union« sestanek za osnovanje tudeželnega osrednjega odbora za cesarjev jubilejski sprevod . Ta sestanek je bil pravzaprav impozanten shod, na katerem so bile v častnem številu zastopane vse stranke na Kranjskem. Vse je družila ena misel: z udeležbo pri jubilejnem sprevodu povzdigniti ugled od vseli ljubljene kranjske dežele, koristiti ji s tem, da se jo v najširših krogih kar največ spozna in vzljubi. Zborovanja se je udeležil tudi g. deželni predsednik baron Schwarz, dvorni svetnik Chorinsky, svetnik deželne vlade g. Haas, deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg, deželna zveza za tujski promet tujcev je bila zastopana po predsedniku, obč. svetniku Ub. pl. Trnkoczyju in podpredsedniku dr. Krisperju. Nadalje smo opazili gg. državne poslance dr. Šusteršiča, Povšeta. Demšarja, dež. poslance Košaka, Pirca Cirila, Dularja, Lavren-čiča, bar. Rechbacha, dr. Egarja, župane raznih kranjskih mest; dež. posl. dr. Vilfana iz Radovljice, Lenčeka iz Škofje Loke, dr. Romiha s Krškega, dalje župane: dr. Marolta z Vrhnike. Muleja z Logatca, Ig. Merharja iz Dolenje vasi, Korbarja iz Hrušice, Vilfana z Ježice, Stanovnika iz Horjulja, Zurca iz Kandije, Vintra iz Prečne, Riharja iz Polhovega Gradca, Arha iz Boh. Bistrice, Florjančiča iz Št. Petra pri Novem mestu, Lušina iz Bele cerkve, .Jon-keja iz Mozelja, župana iz Sele na Kočevskem in Lienfelda. Navzočih je bilo najmanj 50 županov, a v množici nismo mogli poizvedeti za vse. Iz oddaljenega Pregrada ob hrvaški meji je prihitel vele-ugledni g. Rade, iz Metlike okrajno-cost-ni načelnik g. Golja, opazili smo na shodu bar. Zoisa, viteza Guttmannsthala, veleposestnika Gorianyja ml., g. Mayerja z Vrhnike, ravnatele Brežnika, Fajdigo, Ju-no\vieza, Šubica, šolskega nadzornika Ga-bršeka, mnogo meščanstva, duhovnikov, učiteljev, uradnikov, posestnikov, obrtnikov. Glavar Šuklje je otvoril posvetovanje ob '/-j4. pop. ter pozdravil zborovalce: Prisrčno Vas pozdravljam vse, ki ste došli od vseh strani lepe naše ožje domovine ter predlagam, da se dopolni predsedstvo. Kot sklicatelj in deželni glavar si dovoljujem obdržati predsedstvo, za namestnika pa predlagam g. državnega poslanca Povšeta (Zivio!) in barona Rechbacha. — Soglasno sprejeto. Deželni glavar pozdravlja deželnega predsednika barona Sclnvarza (»Zivio«-klici), imenuje za zapisnikarja uradnika deželnega odbora g. Škarjo ter naznanja, da je mnogo povabljencev opravičilo svojo odsotnost, med drugimi brzojavno vojvoda kočevski knez Auersperg, ki bo tudi akcijo podpiral. Nato g. deželni glavar nadaljuje: Dovolite mi par kratkih besedi o namenu današnjega sestanka. Čemu smo se zbrali? Radi tega, da bi bili na jasnem, kako urediti udeležbo dežele naše pri velikem dunajskem jubilejnem sprevodu povodom 60-letnice vladanja presvetlega cesarja, dne 12. junija t. I. Vsakemu je jasno, da ako sc udeleže tega sprevoda vse dežele, vse narodnosti, vojvodina Kranjska ne more delati izjeme, ne more stati na strani. So nekateri ugovori, a premalo štejejo. Nekateri pravijo: saj je cesar sam hotel, da bi se slavlje vršilo le s tem, da bi se prispevalo v dobrodelne namene. .laz mislim, da ta ugovor ne izda. Nihče pač ni kompetenten reči: jaz sem interpret cesarjevega mišljenja. S tem, da se je izrekel cesar za sprevod, je to vprašanje rešeno. Pravijo nekateri: Čemu denarne sile na Dunaj, čemu bi mi delali le na korist dunajskega mesta, štafažo Du-najčanom. Tudi ta trditev jc nevzdržljiva. Poznam dobro Dunajčane: napake imajo, a tudi mnogo prednosti. Dunajčan je leli-koživ, a v svojem bistvu dobrosrčen, umazanosti ne pozna. Če kdo vidi, kako Dunaj napreduje, da je postal, lahko rečem, najlepše mesto na svetu, čc vidi, kako blagostanje na Dunaju narašča, tedaj bo spoznal, da Dunajčanom ni toliko za tistih par milijonov kron, ki pridejo na Dunaj povodom jubilejnega sprevoda. Dunaj plačuje na leto 400 milijonov kron cesarskega davka, zato zanj nc pomenja mnogo 20 do 30 tisoč ljudi pri jubilejnem sprevodu. Eno besedo pa rečem in to besedo bodete vsi dobro razumeli: L. 1895. je deželo našo pretresla potresna katastrofa in je tudi Ljubljano zadela nesreča, ki jo še danes. čuti. Tedaj ni bilo »šta- faže«, ta beseda je veliko premalo kdo je takrat prvi pomagal Ljubljani, da jc vstala iz svojih razvalin? Bil sem takrat načelnik pomožnega odbora na Dunaju in rečem Vam: nikdar ne pozabim tistega globokega ginjenja, ki me je prevevalo ob pojavih dunajske dobrodelnosti. Sedaj imamo mi Kranjci priliko, da pokažemo, da nismo pozabili tiste dobrosrčnosti, ki so nam jo v takratnih kritičnih dneh izkazali Dunajčanje. Šepav je ugovor: slovanski narodni čut se je žalil na Dunaju. Nekoliko vrtoglavih ljudi je povsod in taki so na Dunaju nemški radikalci, ni sc pa žalil slovanski narodni čut od oficielne strani in najmanj s prestola, kateremu se hočemo klanjati. Uprav s slovanskega stališča je velevažna naša udeležba pri tem sprevodu. Od prijatelja, ki ima s pripravami jako ozke zveze, sem izvedel, kako veliko je zanimanje za to priredbo. Sedeži na tribunah so žc skoro razprodani: pokupili so jih Američani. Francozi, Angleži. Kdo torej ravna bolj v slovanskem interesu: oni, ki hoče ostati doma za pečjo, ali tisti, ki s številnim nastopom hočejo pokazati, da Slovani v istini tvorijo večino v državi, da niso zadnji v kulturnem razvoju. Čast dežele naše, čast naroda našega zahteva, da sc takrat častno pokažemo in da bo dežela naša častno zastopana. Deželni glavar končno pozdravi v nemščini k posvetovanju došle Nemce, povdarjajoč, da sta v preteklosti v bojih za domačo grudo obe narodnosti v deželi se skupno borili, tako tudi sedaj vsi enako ljubimo svojo domačo deželo, naj je stala ob naši zibelki slovenska ali nemška mati. Deželni glavar predlaga, naj se iz srede zborovalcev izvoli izvrševalni odbor, ki bo končno uredil vso stvar. Odbor naj bi imel 40 članov. Naznanja, da je dunajski osrednji odbor dal slovenskemu umetniškemu društvu »Sava« napraviti načrt. Treba bo poslati na Dunaj kakih 400 ljudi v narodnih nošah. Za tiste, ki se bodo sprevoda udeležili, bo vožnja zastonj tja in nazaj, osrednji odbor bo preskrbe! tudi za hrano in stanovanje. Treba bo pa kljub temu precej denarja, ker bo treba deželo prepotovati, mnogo noš dopolniti. Vse to bodi stvar odbora, ki sc naj izvoli. Deželni glavar pozove g. akademičnega slikarja Jakopiča, da poroča o načrtu. Gospod akademični slikar J a k o p i č je podal naslednje poročilo: Na poziv go- spoda deželnega glavarja usojarn si podati slavnemu shodu kratek pregled vsega slavnostnega sprevoda, ki se bo vršil dne 12. junija t. I. na Dunaju, in pa bistvo kranjskega oddelka; dalje hočem pojasniti svoje dosedanje razmerje z osrednjim komitejem na Dunaju ter navesti vsa dosedanja pripravljalna dela. V prvi vrsti si dovoljujem izjaviti, da je centralni komite na Dunaju poveril umetniško vodstvo in uredbo kranjskega oddelka klubu slovenskih umetnikov »Sava« ter sem jaz prevzel v imenu navedenega kluba izvršitev vseh za ta sprevod potrebnih priprav. Ves slavnostni sprevod se deli v tri glavne oddelke. Sprevod vodijo jezdeci z zastavami v državnih in deželnih bojah. To je prvi uvodni oddelek. Drugi oddelek je zgodovinski oddelek in obstoji iz 18 pododdelkov. Tretji oddelek je poklon-stveni oddelek; ta obstoji iz štirih skupin, katerih predzadnja jc odmerjena vsem avstrijskim kronovinam in v katero spada torej tudi naš oddelek. Načrt kranjskega oddelka je bistveno že izdelan ter od centralnega komiteja ria Dunaju, kateremu sem ga predložil, vsestransko odobravati. Ima sledečo vsebino: Na čelu sprevoda: jezdec v narodni noši z zastavo vojvodine Kranjske v spremstvu jezdecev-trobcev. Tem slede grbo-nosci z grbi vseh kranjskih mest v dotič-nili narodnih nošah. Druga skupina združuje v obliki romarskega sprevoda vse najznačilnejše tipe in kostume cele kranjske dežele. Udeleženci tega sprevoda so tedaj: Belokranjci, Dolenjci, Gorenjci, Ko-čevci, Notranjci in Vlahi. Da pride ta im-pozantna skupina do najlepše veljave, pomikala se bo mirno, prepevajo narodne nabožne pesmi. Romarjem se pridružijo, kakor je to običajno, razni tržci z domačimi izdelki. Za to skupino je treba vsaj 150 ljudi, večjidel pešcev, in nekaj vozov. Tretja skupina predočuje pod imenom »zeleni Jur« stari običaj v proslavo spomladi, ki pa je še dandanes v navadi v Belokra-iini. Majhen deček vodi »zelenega Jurja«, moža vsega opletenega z brezovimi vejicami in okinčanega z brezovim lubjem. Prihod >zelenega Jurja« oznanjajo štiri moški v belokranjskih nošah s trobenjem na rogove, zvite iz brezovega lubja. Četrta skupina: a) Belokranjska svatba. Ta se vrši po večjem peš, izvzemši balo in pogačo, ki sta naloženi na vozeli, vpreženih LISTEK. Povest o človeku, ki se le vozil v zaboju. (Dalje.) Čečk in Micona sta se spogledala in gotovo bi ju bila oblila rdečica, ako bi bilo to mogoče. Toda Micona je bila za ta posel prestara, Čečk pa preumazan. Ona je odhitela z lahkimi koraki — ravno leto poprej je srečala Abrahama — proti župnijski cerkvi, on je pa šel nazaj v hlev. Tu se je zaril v slamo in začel premišljevati o vrednosti Janezovega sveta. Zenitov Čečku do tistega dne niti na misel ni prišla. Imel je sploh samo enkrat želje po vasovanju. To je bilo pa takrat, ko je bil klican na nabor. Vprašal je namreč Lukačevo Mino, če sme priti zvečer pod okno. »Le pridi,« zasmejala se 11111 je porogljivo deklica, »toda dežnika nikar 110 pozabi, če nočeš iti moker domov.« Čečk pa ni imel dežnika in je zato raje ostal doma. Pustil jc vse vasovanje in to tem ložje, ker niti začel ni z njim. Deklet še pogledal ni. Z Micono sta služila že dvajset let skupaj, pa niti vedel ni. kje ima večjo bradavico, na nosu ali na bradi. Iz te vnemarnosti ga jc zbudil šele tisti dan Frančeškov Janez. Celo uro je potem ležal Čečk v slami, segal s svojima lopatastima rokama v kuštrave lase in se sam s seboj pogovarjal. Kadar je namreč kaj resnega premišljeval, opravljal jc to težavno delo vedno na glas. »I, napačno pa bi res 110 bilo. če bi jo vzel, Micono,« prigovarjal si je. »Imaš vsaj svojega človeka, ki skrbi zato. Ako bi so kje nataknil, rekel bi: »Slišiš, Micona? Ti, hlače mi zašij!« In Micona bi jih zašila, pa gotovo še bolje kakor jaz. Kadar bom bolan, prinesla mi bo vode in čc bom umrl, zatisnila mi bo oči. Vsaj pravim, prijetno bo.« Tu je Čečk utihnil in zamižal. Najbrže se jo naslajal nad prijetnimi občutki, ki so ga navdajali, ko jo premišljeval, kako mu bo Micona šivala hlače, nosila vodo in v slučaju, »če« umrje, zatisnila oči. Čez nekaj časa je pa začel premišljevati: »Samo to me skrbi, če me bo hotela. In zakaj bi me pa tudi ne? Kruljev nisem, eno oko imam zdravo — drugo 11111 jo koklja iztaknila, ko je bil komaj dve leti star — in gluh tudi nisem preveč. Star sem šolo malo čez štirideset, torej sem ravno pravenski zanjo. Vsaj pa tudi ona ni več pri mladih. Sicer je pa šc precej čedna ženska. Tiste bradavice ji malo kazijo obraz, toda imela bi jih lahko še več. Tudi jc res, da na desno nogo šopa, kar mi jc pa prav všeč; mi vsaj nc bo mogla očitati mojega slepega očesa.« Nato je zopet malo prekinil svoje duševno delo, vstal in se šol ogledovat v lužo. Moral jc biti s seboj jako zadovoljen. Kajti počil je s prsti in rekel: »Tako bo; še ta teden jo 1 To je pa veliko lažje rekel, kakor storil. Prišla jc Bela nedelja, odprl se zlati čas ženitovanj. Čečk je bil pa še vedno tam, kakor v postu. Kolikokrat je že sklonil: »Danes jo prašam po jedi, ko ostaneva sama!« Ko je pa prišel odločilni tre-notek, niti ni šla beseda iz grla. »Ti Micona,« začel je ter se oprl z žlico ob mizo, »kaj praviš ti -k temu . . .« Tu mu je pa jezik že odpovedal. Kajti, komaj ga jo Micona pogledala, je žc bil v taki zadregi, da ni mogel naprej. Micona se pa ni brigala za to, marveč je ob taki priliki hitela zajemat, kar se je dalo. Tako je imel Čečk vselej škodo, kadar se je pripravljal k snubitvi. Zakaj, Micona je med tem najmanj šestkrat zajela. Naposled jo je pa vendarle vprašal. Zgodilo se je to začetkom krasnega meseca majnika. (Mogoče, da je bilo tudi preje, pa to nima nič v sebi.) Čečk je tolkel na njivi grude. Mudilo so mu ni posebno; vsaj ni delal zase. Parkrat jo mahnil z rovnico, potem pa zijal okrog, da bi zagledal kaj tacega, kar mu ni bilo nič mari. Kaj sc hoče. človek se tudi med delom rad malo razvedri. Dva škrjančka sta se dvigala visoko v zrak in glasno žvrgolela. Čečk ju nekaj časa gleda, potem pa globoko vzdihne: »Zenita se«. Tudi eole tolpe vran so letale semter-tja, vsedale se na t!a_ in grdo kričale. »Ženijo se,« zastoka Čečk in jih bleda dokler 110 zginejo za prvim gričem; potem pa pristavi: »Jaz bi so tudi, čo bi le ona hotela. Vprašal hi jo, toda kaj, ko so človek tako težko pripravi.« »Ona« jc pa na drugem koncu njive pobirala kamenje in ni slutila prav nič, koliko trpi Čočk zavoljo nje. Vendar jc šla še tisti dan kot nevesta domov. Domenila sta se namreč pri malici. Čočk jo dolgo časa jedel molče; ko je pa poiskal prave besede, jo začel tako-le: »Ti Micona, kaj som že hotel reči? V nedeljo so pa gospod Matija lopo pridi-govali.« »Lepo, lepo,« pritrdi mu ta in si za-baše velik založaj kruha v tista. »Kaj ne, rekli so, da moramo 'biti Bogu hvaležni in ptico posnemati?« »Posnemati, posnemati,« prikima Micona ter se hiti basati. »Vidiš, Micona.« začne sedaj Čočk na ves glas vpiti, da si je tako delal pogum, z volovi. b) Gorenjska svatba na bogato okinčanih vozeh: bala, pogača, godci itd. s 150 udeleženci. Petič: Lovski in ribiški sprevod s trobci in z raznim lovskim plenom itd., ki zaključuje kranjski oddelek. V svrho izvršitve navedenega načrta sem že dalje časa v pismenem občevanju z dunajskim centralnim komitejem, tudi sem bil v tej zadevi osebno na Dunaju in se tam natančno dogovoril. Pri tej priliki sem si ogledal tudi konje, ki se bodo izposodili za sprevod itd. Na moj poziv v raznih listih oglasilo se je pri meni v Ljubljani že mnogo ljudi, ki žele sodelovati; poleg tega pa sem v zvezi z raznimi osebami, ki me bodo podpirale pri nabiranju kostumov in sodelovalcev po različnih krajih Kranjske. Tudi udeležba Kočevcev mi je že zagotovljena po gospodih profesorja Obergfollu in dekanu Erkerju. Namen imam, potovati še ta teden v Kočevje, da si nabcrem tam potrebno število ljudi in kostumov, odtod pa odpotujem v Belokrajino, s katero sem tudi že v dogovoru. Nazaj grede obiščem še več drugih krajev po Dolenjskem. Med tem pa bodo moji tovariši nabirali po Gorenjskem in Notranjskem potrebne sodelovalce in kostume. Vse to pa se mora vršiti z največjo hitrostjo, kajti poleg nabave kostumov in ljudi treba je istodobno skrbeti tudi za nabavo vozov, za nabavo okraskov in mnogo drugih potrebščin, s katerimi se nikakor ne more odlašati. Treba je torej, da se izroči takoj danes še ali jutri klubu »Sava« oziroma meni kot njegovemu zastopniku predujem vsaj 2000 K, s katero svoto se morejo pokriti vsaj prvi in najnujnejši izdatki. S tem končam svoje poročilo in se obračam do gospoda deželnega glavarja z nujno prošnjo, naj blagovoli vse ukreniti, kar nas more dovesti najhitreje do zaželjenega cilja. O tem načrtu so bila med zborovalci različna mnenja. Bili so mnogi, ki so »Zelenega Jurija« smatrali za maskarado in s tega stališča menili, da bi potem morali poslati na Dunaj tudi krakovsko »brno« ali Hribarjeve zmaje z jubilejnega mostu. Prav ogromna večina je pa pritrjevala g. vladnemu svetniku Deteli, ki je zavzel stališče proti romarski skupini, češ, da bi prav lahko iz tega nastala karikatura. G. svetnik Detela je bil tudi mnenja, naj bi se napravil sprevod županov. G. deželni glavar je pojasnjeval, da sprevoda županov ni mogoče prirediti, ker bo sprevod narodopisen. Glede romarskega sprevoda je dež. glavar mnenja, da beseda ni bila prav izbrana, svete pesmi naj bi se ne prepevale, bolje narodne pesmi resnega zadržaja. G. dr. Eger predlaga, naj o vseh iz-premembah iu drugih podrobnostih sklepa izvrševalni odbor. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Po kratkem odmoru predlaga g. dež. glavar naslednji odbor: Dr. Krisper, Ubald pl. Trnkoczy, slikarji: Jakopič, Grohar, Rašica, Strnen, Magolič: Golja Ivan iz Metlike, župan dr. Marolt z Vrhnike, poslanci: Lavreu-čič, Demšar, Pogačnik; dr. Lovro lJogač-nik, Uršič iz Podrage, V. Tršar z Vrhnike, dr. Robida, kipar Iv. Pengov, trgovec Šterk iz Vinice, župnik Piberv župan Zurc iz Kaudije, župan Lenček iz Škofje Loke. arhitekt Mathian, ravnatelj Šubic, župan Rus z Bleda, šolski nadzornik Gabršček, učitelj Gorup, Drag. Hribar, Iv. Štefe. Od nemške strani predlaga: Nikolaj vitez ' Gutsmannstal, Oton baron ApfaJtrern, Leopold baron Lichtenberg, Anton Luck-tnann, Alojzij Loy, Viljem Treo, Jožef Vesel, Henrik VVettach, Hans Klein, Artun Mahr. — Izmed dam: gospa Eberl in gospa Manfreda. G. deželni glavar in deželni odborniki so v odboru zastopniki dežele. Predlagani odbor je bil soglasno izvoljen. Deželni glavar je nato zaključil sijajno zborovanje z željo, da v slavnostnem sprevodu ponosne postave naših rojakov in prijazna obličja naših kranjskih lepotic pridobe deželi mnogo novih prijateljev. Izvoljeni odbor si je takoj po seji izvolil predsedstvo: predsednik deželni glavar Šuklkje; podpredsednika: ravnatelj Šubic in baron Lichtenberg. HRHATSKE ZMEŠNJAVE V DRŽAVNEM ZBORU. V današnji seji zbornice poslancev so posl. Biankini in tov. interpelirali ministrskega predsednika barona Becka o nezakonitostih na Hrvatskem in uplivu istih na Avstrijo. Interpelacija slika ves histo-riat od padca prejšnje narodne vlade do zadnjih dogodkov v Zagrebu. Predvsem se omenja imenovanje dr. Rakodzaya za hrvatskega bana, ki niti ni poskusil, da bi našel na Hrvatskem štiri poštene može, ki bi prevzeli vlado. Potem se riše padec bana dr. Rakodzaya ter preide na imenovanje bana Raucha ter izvaja, katere osebe si je baron Rauch izbral za pomočnike i opozarja se na okolnost — zlasti s skiica-vanjem na izjavo ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerle — da se ban baron Rauch smatra le za eksponenta ogrske vlade na Hrvatskem. Naglaša se kot unikum v parlamentarizmu, da se drži baron Rauch po sijajnem propadu pri zadnjih volitvah še vedno na banskem mestu. Po* tem našteva interpelacija strahovanje vseučiliških profesorjev, uradnikov in di< jaštva. Končno vprašajo interpelanti ministrskega predsednika, ali so vladi naveden ne nepriličnosti znane in ali vlada z ozirom na to, da bi se moralo glasom avstro-ogrske nagodbe v obeh državnih polovicah ustavno vladati, hoče mirno gledati, da se v drugi polovici monarhije dejanski vlada protiustavno; ali je ministrski predsednik baron Beck pripravljen skrbeti za to, da bo o navedenih nepriličnostih na Hrvatskem natančno obveščen tudi najvišji činitelj v monarhiji; katere koraku misli vlada storiti v svrho, da se v korist dobremu razmerju obeh državnih polovic tudi na Hrvaškem vzpostavi ustavno vladanje iu hoče li o tem čim prej v zbornici poročati ? Dnevne novice. -i- Shoda. Dež. poslanec gosp. J. Man-delj bo v nedeljo govoril na shodih v Ča-i težu pri Zaplazu in pri sv. Križu. 4- Fehtarija. Narodnonapredni dijaki so zopet začeli izdajati svojo »Svobodo«. Kako je neumen ta listič, dokazujejo n. pr. sledeči stavki iz zadnje številke: »Vse to pa nam dokazuje, da vera ui nikaka božja konštitucija (namesto institucija!), ampak le z vsakim stoletjem bolj mistična bajka, ki je nastala, kakor smo povedali v uvodu iz ognjenega kulta!« Neumrjoči žc-nij Vitomir Feodorovič Jelene piše na 36. strani: »V notranjosti človeka se širijo ue- »vidiš, danes se ženijo. Povem ti, ženijo se. Kaj praviš ti k temu?« Sedaj je pa Micona postala nekoliko pozornejša, kajti pospravila je bila že vso malico; začudeno pogleda Cečka in pravi: ^Kaj je pa potem, če se ženijo? Naj se le !« Kaj je pa potem, če se ženijo,« vpije dalje Cečk. »kaj potem? Posnemati jih morava, so rekli gospod Matija v nedeljo na prižnici, slišiš Micona, posnemati; tudi midva se ženiva! Vzemiva se!« In beseda je bila zunaj. Čečk se je pa oddahnil, kakor še nikdar v svojem življenju. Micona se je pa silno začudila. Zakaj, takih besedi ni pričakovala od nikogar, najmanj pa od Cečka. Vsaj sta vendar lepo število let skupaj lenobo pasla pri Fol-taču, pa se nikdar ni zmenil zanjo, razven kadar jo je oštel, če mu je preveč urno zajemala iz sklede. Toda Micona ui bila ena tistih zaljubljenih norš, ki komaj čakajo, da se ženinu vržeio okrog vratu. Seveda tudi ni bila več v tistih letih, ko sc počenjajo take neumnosti. Zato je pa le pokimala in rekla: »Dobro bi bilo, dobro, če bi se jemala. Toda ptice imajo gnezda, midva pa ne. Kadar me boš lahko peljal v svojo bajto, pa pridi pome!« čal je tudi Micouo, da ji kamenje ne bo nikamor ušlo in da ga bo drugi dan dobila še dosti na njivi. Sedela sta pod hrastom do večera ter se pomenkovala, kako bi prišla do gnezda. Uspeh tega pomenkovanja je bil pa tak. da je Čečk takoj drugi dan odpovedal službo. Sklenil je namreč delali za dninarja. Upal si je na ta način lažje iu hitreje toliko prihraniti, kolikor jc treba za bajto in majhno njivico. Par sto kronic je žc imel, iu tudi Micona je obljubila, da bo prispevala po svoji moči. Mladi Foltač, sin tistega Foltača, pri katerem je služila Čeča, je bil pa jako hud. ker mu je Čečk odpovedal ravno ob največjem delu. Očital mu je nehvaležnost ter mu prorokoval, da se bo še hudo maščevalo nad njim, ker zapušča hišo, v kateri ie bil vzrejen. lil Foltač je to pot dobro prorokoval. Čečk je šel osebenkovat k Lukaču, ker ga noben drug ni hotel vzeti pod streho. Kajti vsi so se bali zameriti Fol-taču, ki je bil premožen mož in celo župan. Lukač jc Foltaču ravno s tem hotel nagajati, da je sprejel Čečka. Kajti obe hiši sta si vedno sovražni. Lukači namreč silno žele. da bi se županijska deska nabila na njihovo hišo; Foltači jim pa nočejo privoščiti tega nedolžnega veselja. Tudi Lukače zelo grabi, ker se njihova luža posuši ob vsaki suši, Foltačeva pa ne. (Dalje prihodnjič.) znane dimenzije, nezavestni svet, kjer vladajo .drakonski zakoni'.« Tak drakonski zakon je najbrž tudi povzročil, da »Svobode« ne marajo več tiskati v »Narodni tiskarni«, marveč so nafehtali zdaj »Učiteljsko tiskarno«, da jim ga tiska. Narod-nonaprednih dijakov je namreč toliko, da še naročnine za »Svobodo« niso v stanu plačati. Saj je tudi težko take otrobe prežvečiti. »Svoboda« je imela velikanski deficit. Zdaj pa pritiskajo uredniki na »Učiteljsko tiskarno«, da bi jim list zastonj tiskala! V uvodnem članku strašijo namreč slovensko »arodnonapredno mladino z »Mladostjo« in »Zoro«, češ, da sta si ta dva lista pridobila že tri četrtine vsega di-jaštva, da je v nevarnosti cela liberalna stranka na Kranjskem, »klerikalci« pa da smo tako požrtvovalni, da »Katoliška tiskarna« tiska »Zoro« in »Mladost« zastonj! Bodi povedano nezrelim fantičem-pisavcem, da »Zora« in »Mladost« pošteno plačujeta vse tiskarniške stroške, povrh tega pa nagradujeta celo svoje urednike in sotrudnike, povrh tega imata svojo uredniško knjižnico in »Zora« izkazuje pri vsem tem še lep dobiček, ki je v korist lastni organizaciji. »Mladost« ima po komaj poldrugem mesecu obstanka že toliko naročnikov, kakor noben liberalni list, ne-izvzemši »Narod«, svoj čekovni promet itd., pa vse poravna iz naročnine. Tako je in zato se ne tolažite s takimi mamami. List mora dobro pisan biti, za prepisarije in neprebavljene duševne sadove a la »Svoboda« pa se seveda tudi liberalni žepi neradi odpirajo. Kaj malo moško in vestno pa je, ako se hoče na tak način oškodovati uboge učitelje in obremeniti njihovo tiskarno. Mladi ljudje — pridno se učite in plodove svojega duha pustite bolj dozo-reti. Bo boljše, kakor da se silite z zastonj tiskano in drago ponujano (40 h za številko) »učenostjo«. — Kranjska vina v praški jubilejni razstavi. Podpisanemu se je posrečilo pridobiti nekega praškega trgovca z delika-tesami in vini, ki ima v eni glavnih ulic svojo trgovino z delikatesami in vinarno in bo imel o praški razstavi svoj lastni paviljon, za to, da bo tam točil tudi kranjska vina. Kolikor ne bo mogla zadostiti državna vzorna klet v Novem mestu s svojo zalogo, bo podpisani zanj nakupil tudi vina pri zanesljivih posestnikih Ker bi bilo to za ceno in izvoz naših vin velikanskega pomena, ako bi se jih posrečilo na Češko udomačiti, prosim, da mi tisti posestniki, ki imajo fina, domača vina lastnega pridelka na prodaj, to naznanijo in navedejo obenem vrsto in množino vina. Vino mora biti seveda čisto in najboljše kakovosti, kajti ponuditi moremo le od dobrega najboljše, ako hočemo prodreti. Skrbel bom seveda tudi za primerno reklamo za naša vina v čeških listih. — B. Skalicky, Novo mesto. + Občni zbor vipavske zveze k. s. nepolitičnih društev se je vršil v Vipavi. V odbor so bili soglasno izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Poleg pozdrava predsednikovega in poročila tajnikovega je bilo na dnevnem redu tudi predavanje. Vrlo dobro je razpravljal g. akademik Marko Natlačen i/. Mauč o praktični rešitvi socialnega vprašanja s posebnim ozirom na kmetski stan. - Odbor »Zveze« se je sledeče konstituiral: Predsednik: Valentin Marčič, župnik. Slap; podpredsednik: Ivan Jane: tajnik: Ivan Debevec; tajnika namestnik: Gustav Koller; blagajnik: Matija Erjavec; blagajnika namesti nik: Josip Hartman; knjižničar: Andrej Lavrič. Včlanjena društva! v vseh potrebah obračajte se na »Zvezo«, ki vam bo s svetom in dejanjem rada pomagala pri iz» obraževalnem društvenem delu. — Za semiško dekanijo bo »Sodalitas ss. Cordis Jesu« v sredo, dne 13. maja, v Adlešičih. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. — Ploha s točo. Iz Novega mesta se nam poroča: Včeraj popoldne ob pol dveh smo imeli ploho s točo, katera je napravila precej škode na sadnem cvetju. Bila je debela kakor grah. — Na vojaškem naboru v Novem mestu je bilo tekom treh dni potrjenih 120 mladeničev. Največ jih jc dala občina Št. Peter; od 31 poklicanih je potrjenih 16. — Postojna. Tukajšnje »Katoliško izobraževalno društvo« priredi v nedeljo, dne 10. maja, ob 4. uri popoldne v salonu gospe Josipine Vičič burko »Krčmar pri zvitem rogu«, obenem se ponovi tudi žalo-igra »Garcia Moreno«. — Iz Šturije. Včeraj se nam je brzojavno sporočilo, da je župan Šlegel v Štu-l iji umrl. Pogreb je v soboto ob.pol 5. uri popoldne. — Otvoritev postajališča Prešnica. Dne 15. vel. travna tega leta se otvori med postajama Herpelje-Kozina in Podgorje v km 157/8 proge Divača-Pulj ležeče postajališče Prešnica za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se bodo na tem postajališču ustavljali, so žc v dotičnih voznih redih objavljeni. Vozov- nice izdaja paznik postajališča, prtljaga se bo odpravljala potom doplačila. — Požar. Iz Adlešič, 5. maja. Danes popoldne ob četrt na štiri začelo je goreti pri Ivanu Adlešiču v Adlešičih št. 19, pri Gornjem Organu. Ker je bilo vse suho in je vlekel še jug, mu je v dobri uri zgorel hlev, ki je bil sicer zidan, a s slamo krit, in hiša, lesena in s slamo krita, ki je pogorela skoraj do tal. Sreča za našo vas je bila, da je vlekel jug in odganjal slamo čez Kolpo proti Mrzljakom na Hrvaškem. Ko bi bila pa držala burja, bi zgorelo brez dvoma več hiš naše vasi, ker bi se bil ogenj gotovo razširil. Gospodar je bil sicer zavarovan pri francosko-ogrski zavarovalnici za 800 K, a škode ima čez 2000 kron. Zgorelo mu je tudi več kosov obleke, platna in nekaj denarja. Ogenj je nastal po nesreči. Ta udarec je za Ivana Adlešiča toliko hujši, ker je pogorel tudi leta 1898 dne 17. novembra. Takrat mu je zgorela hiša, hlev, pod in svinjaki, veliko krme in nekaj denarja. A zavarovan ui bil nič. — Zalagatelji piva v Gorici so sklenili, da bodo imeli ob nedeljah iu praznikih popoldne svojo zaloge zaprte. Prizadete stranke se bodo morale preskrbeti s pivom pravočasno. — Hotel »Central« v Gorici so lastniki zaprli, ker ie restavrater Honsch odšel. — Samoumor sodnika. Prošlo noč se je v svojem stanovanju obesil bivši sodnik zagrebškega okrajnega sodišča Stepan pl. Somogyi. Vzrok samoumoru so gmotne težave in neozdravljiva živčna bolezen, vsled katere je zanemarjal svojo službo ter bil disciplinarnim potom umirovljen. — »Češka Liga akademicka« v Pragi bo imela redni občni zbor dne 10. t. m., ob 9. uri dopoldne. — Cerkven tat obsojen. Tržaško deželno sodišče je obsodilo 351etnega Antona Čepirlo, slikarja, radi tatvine v tri leta težke, z vsakomesečnim postom poostrene ječe. Čepirlo je specialist v cerkvenih tatvinah in je bil obsojen že kakih petnajstkrat. Takrat je kradel v krčmi Dominika Dvornik v ulici Sette Foiitane. Ponoči od 10. do M. aprila t. I. sta redarja Skočir in Kavrečič kakor običajno poskušala, ali so hišna vrata zaprta, kar zaslišita v imenovani krčmi nek ropot. Bila sta prepričana, da ob tako pozni uri ne delajo v krčmi domači ljudje, pa sta počakala, da neznanci dovršijo svoje opravke in pridejo na ulico. Vrata se odpro in prikažeta se dva moška. Eden se je izmuznil in zbežal, drugega, to je Čepirla, sta ujela. Dal se je zakleniti in rekel: »Škoda, da ste mi pokvarili Veliko noč!« Imel je pri sebi 279 kron in nekaj zlatnine in srebrnine. Na obravnavo ni hotel iti, češ, da rajši ostane v luknji, saj sodniki lahko brez njega narede. kar jim je drago. In naredili so. — Podelitev koncesije. C. kr. namest-ništvo za Primorsko je podelilo g. Ludo-viku Jandlu v Trstu koncesijo za ustanovitev pisarne za revizijo voznih listov, reklamacije, revizijo prekomorskih voz-nin, reklamacije manjkajočega in poško-i dovanega blaga in pojasnila v tarifnih zadevah vsake vrste z določenim bivališčem v Trstu. — Na železnici okraden. Zagrebški trgovec Mavro Griinfeld je naznanil policiji, da mu je na potovanju iz Budimpešte do Kološvara bila ukradena listnica -s 13> tisoč kronami. Med vožnjo se mu je pridružil nek tujec, ki se mu je predstavil kot tigovec i/. Berolina. Došlec je obrnil razgovor na hipnotizem ter skušal Griinfelda hipnotizirati. Poizkus se je posrečil, in ko se jc trgovec malo pred Kološvarom zbudil, ni bilo več ne hipnotizerja, niti denarja. — Nov list za ljudstvo je začel kot tednik izhajati v Šibeniku pod naslovom »Prava Pučka Sloboda«. Shod dalmatinskih pravašev bo 14. t. m. v Spljitu. Na dnevnem redu je: ureditev cele stranke prava v Dalmaciji, odo-brenje pravil, volitev odbora, slučajnosti. »Dalmatinski Težak« prične zopet izhajati v Spljitu. Izdaja ga »Vinarska udružba za Dalmacijo.« Urednik je Simon Lovrič v Trogiru. Odlikovanje mladega Dalmatinca.. Slavni pariški salon je sprejel za svojo razstavo štiri dela mladega dalmatinskega kiparja Branislava Deškoviča. Obesil se je Amerikanec, ki se ie vrnil pred kratkim v domovino, v Gornjih Brgudih in pri Kastvu. Prošlo nedeljo se je spri z ženo, menda iz ljubosumnosti. Zvečer je šel v gozd, kjer se je obesil. Truplo somoutnorilca so našli ob potu v gozdu med Riikavccm in Voloskim Sarnoumorilec, ki je držal še v roki revolver, je mladenič, oblečen kakor natakar. Perilo iiiii je zaznamovano s črkama F. S. Spravili so ga v mrtvašnico v V o-loškem, kjer so ga fotografirali, da dože-nejo identiteto. Srbski ministrski uradnik odpuščen. Znani srbski pesnik Jovan Dučič uradnik v srbskem ministrstvu zunanjilf poslov, je bil te dni nenadoma in brez motivacije odpuščen. Govori se, da je odpust v zvezi z velesrbsko propagando v Bosni in Hercegovini. Dučič je doma iz Herce' govine. — Iz Dobrepolj. Dobrepoljski učiteljski zbor je priredil dne 3. t. m. prvi roditeljski sestanek. Predavala sta gg. nadučitelj Štrukelj o vzajemnosti šole in doma, katehet Baloh o alkoholu in nikotinu. Oba navedena sta se potrudila, da sta ljudem prav nazorno razjasnevala navedeni temi. Navzoči očetje in matere so bili kaj zadovoljni in so predavanja odobravali ter so tudi na poziv gospoda Baloha obljubili, da se hočejo radi udeleževati prihodnjih roditeljskih sestankov, ki jili bode prirejalo tukajšnje učiteljstvo. Gospoda učitelja Odlasek in ivanuš sta pa preskrbela, da je bil roditeljski sestanek tudi zabaven Prvi nam je pokazal dvajset stanov, ki so jih predstavljali šolski učenci, od katerih pa je najbolj ugajal Urban iz Ribnice, drugi pa nas jc iznenadil s prizorom »Zapuščene sirote« ki je ganil do solz. Prav lepa hvala obema! Končno bi se bil oglasil k besedi še gospod državni in deželni poslanec ter nadučitelj Jaklič, pa smo morali prenehati in končati vsled vročine, ki je nastala radi tolike udeležbe. Omenimo le še to, da se je videlo, kako ljudstvu ugaja, ako vlada harmonija med učitelj-stvom in duhovščino in med učiteljstvom samim. Po začrtani poti naprej! — Predavanje v Domžalah. V nedeljo, 3. majnika, je v katoliškem izobraževalnem in podpornem društvu v Domžalah predaval c. kr. poštar g. Vekoslav Ravnikar iz Ljubljane o vzgoji otrok. Pojasnil jc pomen vzgoje sploh, vzvišenost in potrebo prave krščanske vzgoje in kako je treba vzgajati dečke, kako deklice takoj od njihovega rojstva naprej. Predavanje je bilo izredno poljudno; ni čuda, da je obilno navzočim poslušalcem prav poseb- o ugajalo. V imenu vseli bodi izrečena Uičnemu gospodu govorniku najtoplejša uštvena zahvala! — Vpeljava 15- in 30- dnevnih abone-mentov za skupino IX., »Južne Alpe«, na državni železnici. Veljavno s 1. majem t. 1. se uvede nova skupina IX. 15- in 30-dnev-nih abonementov z zaznambo »Južne Alpe«. Ta skupina obsega črte Št. Vid ob Glini-Trst c. kr. d. ž.-Divača, Št. Vid ob Glini-Beljak j. ž.-Pontabelj, Trbiž-Ljub-ljana j. ž., Ljubljana d. ž.-Kamnik, Pod-rožčico-Beljak j. ž. in Podklošter-Šmohor. Cena znaša s 15-dnevno veljavnostjo za I. razred 66 K, za ii. razred 46 K, za III. razred 26 K in s 30-dnevno veljavnostjo za I. razred 98 K, za II. razred 66 K, za III. razred 40 K. V področju tržaškega ravnateljstva se izdajajo navedeni abone-inenti pri osebnih blagajnah v Trstu c. kr. drž. žel., Gorici d. ž., na Bledu, Jesenicah, v Ljubljani d. ž. in Ljubljani j. ž., nadalje v biro c. kr. avstr. državnih železnic za vozne listke (P. Christofidis) v Trstu, hotel dela Ville. Navedeni biro za vozne listke dobi izven tega 15- do 30dnevne prtljažne abonemente za izdajo. — Petdeset Hudi aretiranih. Dne 2. t. m. so pripeljali orožniki v Sinj v Dalmaciji okoli 50 moških in ženskih Brnažanov, ki so skušali s svojega pašnika pregnati tujo živino iz sosednjih sel, ki nimajo pravicc do paše na »Brnaški Paškuli«. Pravijo, da so orožniki z ljudmi grdo ravnali in ranili tri ženske, eno z bajonetom. Na velikanskem pašniku, ki obsega okoli 10.000 lieki tarov, skrbi za red poleg orožnikov cela stotnija vojakov. — Dijak izgnan iz Zagreba zavoljo I pestni. Pri nedeljskih demonstracijah v Zagrebu so zaprli dijaka J. L. sarno zato, ker je z drugimi pel neko sramotilno pesem. V zaporu je dobil policijski odlok, da jo za dve leti izgnan iz Zagreba, ki ga mora takoj zapustiti. Policija ga je spremila do Gyekenyesa. — Srbski dinarji v Bosni in Hercegovini. Zadnji čas je v okupiranih deželah mnogo srbskih dinarjev, ki jili ljudstvo v naglici sprejema za krone. — Madžari v Zagrebu. V ponedeljek zjutraj je neka družba napitih Madžarov napadla hrvaške akademike. Neki Mesza-ros je besno udrihal po dijakih s palico, na kateri je sekirica z napisom: »Ne dotakni se Madžara, da ne zapadeš smrti!« Neki drug Madžar je celo streljal iz revolverja. Šele tedaj so prišli redarji in dobili samokres, ki so v njem manjkali štirje naboji. Policija je napadalce siccr sprovela na urad, ko jc pa dotični uradnik uradnik slišal, da so Madžari, jili je izpustil. — Javno nam je pohvaliti vrlega župana g. Martina Matjašiča v Rosalnicah, posebno radi njegovih dobrih občinskih potov. Poti v njegovi občini, osobito oni čez Rosalnice ter Čurile proti Vinomeru odnosno Prašičem na daleč presegajo okrajne ceste, vsaj ono iz Metlike na Ra-kovec. O metliških občinskih potih izpre-govorimo v prihodnje svojo kritiko. — Blagoslov I Jen Je temeljnega kamena. Dne 3. t. m. so v Blagaju, v prestolnici vojvode Stjepana Kosače, z veliko slavnostjo blagoslovili temeljni kamen za katoliško cerkev. — Dalmacija za Hrvatsko. Zadrski »Narodni List« poziva na uvodnem mestu, da se v Spljetu osnuje medstranški odbor, ki bi prevzel direktivo za sklicavanje shodov in nabiranje darov v podporo Hrvatom v boju proti Rauchovemu sistemu. — jubilej nadškofa Milinoviča. Te dni je v Baru v Crnigori praznoval 50-letnico mašnikovanja o. Simon Miiinovič, nadškof barski, primas Srbije in znani hrvatski pisatelj. — Madžarska predrznost. Nedavno se je bilo ravnateljstvo budimpeštanske klinike obrnilo z nekim vprašanjem do okrajnega urada v Virovitici, ki je seveda. kakor zakon zahteva, odgovoril hrvatski. Ta odgovor pa je uprava klinike vrnila z utemeljitvijo, da isti ni sestavljen niti v kakem obče razumljivem evropskem jeziku, niti v uradnem jeziku, veljavnem v deželah ogrske krone. Štajerske noulep. š Organizacija S. K. Z. v Slov. Goricah je že lepo izvedena. Vsak večji kraj ima že svoj okrajni pododbor. Povsod se pridno pripravlja na občinske volitve, pa tudi za deželni zbor. Shodi, ki so se vršili 20. in 26. aprila, so bili kaj živahni. Ljudstvo je povsod burno protestiralo proti odprtju srbske meje in stavilo velevažne zahteve ter iste izročilo svojim poslancem. Le čilo naprej! š Za S. K. S. Z. za Štajersko so darovali sledeči gg.: Dr. Ign. Žitnik, državni in deželni poslanec jubilejno 1 K. — Dva neimenovana gospoda vsak po 1 K. — Eden neimenovan gospod 3 K. — Mla-dinoljub Ev. 1 K. — Jos. Krajnc, kaplan v Sv. Petru, 1 K. — O. Škamlec, kaplan v Ljutomeru, jubilejno I K. — dr. Feuš, profesor bogoslovja, I K. — A. Kocbek, župnik v Sv. Križu, 1 K. — Ivan Ivane, kaplan v Cadvoru, 2 K. — Vsak rodoljub naj daruje jubilejne in nejubilejne krone S. K. S. Z. šObesil se je 2. t. m. v Janžovski gori Jakob Bukovnik na svojem skednju. Bu-kovnik je bil rojen I. 1863, oženjen ter je živel v urejenih družinskih in premoženjskih razmerah. Samoumor je izvršil najbrže v napadu hipne blaznosti. Zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! LlubllnnsKe noulce. lj K zadnjim tatvinam se nam z mestne policije poroča, da se je policiji posre-> čilo s pomočjo urarja g. Vilharja izslediti onega Dragarja, katerega ura je bila pri starinarju zamenjana z v škofiji puščenimi čevlji. Navedeni je 44-letni posestnik Anton Dragar iz Senožeti pri Dolskem. Pri njem so našli tudi uro s številko 100.077. kojo je bil kupil 18. septembra pri Villiar-ju. Dragar se, kakor trdi, nikakor ne more spomniti, kaj se je zgodilo z njegovo usodno uro. Povedati ni vedel prav nič druzega, kakor da jc bila svoj čas res njegova in da jo je dajal popravljat Som-mnitzu in Vilharju. Do tu je sedaj sled. dalje pa ne. Mogoče, da je Dragar uro izgubil, mogoče prodal, ali mu je bila ukradena, ali pa jo je komu podaril. Ti slučaji so možni. Treba bode še napornejšega dela, da se zagonetka reši. Tudi njegova žena in sorodniki o uri ne vedo nobenih podatkov. O Ziherlu, ki je bil po orožni-štvu aretovan, pravijo, da ž njim nimajo nobenega stika. Sicer tudi tu igra zagonetno vlogo »Piccolo« in potvica, kojo so našli v Zicherlovem stanovanju in Zicherl ne more dokazati provenience te potvice. a dokazano pa je, da je bil isto noč doma in da je isto noč pri njem spal organist Novinšek iz Naklega, s katerim sta šele zjutraj zapustila stanovanje. Zicherl je šel k Novmšku samo za par dni. a bi se bil kmalu sam povrnil v Ljubljano, ker je pričakoval v kratkem dobiti tukaj službo. Sicer je Zicherlov, kakor tudi Dragarjcv zagovor na prvi pogled precej omahljiv, a bode verojeten. So ljudje, ki si pri obla-stvih po svoji okornosti nakopljejo hudo preiskave, a se slednjič Ic izkaže, da so nedolžni. Nov slučaj človeške domišljije pa sc je zopet pripetil predvčerajšnjim. Orožništvo v Vevčah jc aretovalo 22 letnega. zaradi hudodelstva tatvine žc petkrat kaznovanega hlapca Franceta Erjavca. rodom iz Zatične. Pri aretovanju jc začel orožnikom praviti, da se je udeležil pri vseli zadnjih ljubljanskih večjih tat- vinah in vlomih in da je tudi pri onih na deželi bil poleg. Tako je izpovedal, da hodita v Ljubljano nek fino oblečen Tržačan Meglič in Strupi. Meglič ima črne, ponarejene brke, prenočuje pa da v hotelu »Union«, pri »Južnem kolodvoru« in v hotelu »Marija Terezija« (tega sploh ni tu). Tako je on stal na straži, ko sta ta dva vlomila pri Jebačinu, Cudnu, v knezo-škofijski palači, pokradla v frančiškanski cerkvi in tudi nebroj nabiralnikov so skupno vlomili. Pravil je nadalje, da imajo poropani denar zakopan za tovarno za lep, zlatnino pa da nosijo prodajat v Trst. Njemu dajeta tovariša mesečno po 20 K. da okoli vohuni in ko ima celo informacijo, pa gredo vlomit. Rekel je nadalje, da se pripelje Meglič kot včeraj o polnoči v Ljubljano, kjer se potem snideta. A glej, zopet presenečenje. Pri zaslišanju v Ljubljani je naivni fant sicer priznal, da je vse to res izpovedal, a je takoj dejal, da to ni vse nič res, in da je ta roman povedal vsled tega, da bi se mu kazen ublažila. Iz tega je razvidno, kake zapreke ima varnostna oblast, predno pride pravemu storilcu na sled. To tem bolj, ker se občin-* stvo nikoli ne zanima za akcijo policije in je neče podpirati, dasiravno bi bilo to v javnem interesu. Gotovo je moral kdo tatu videti, ali ga srečati, ali se je kje, če prav kratek čas zadrževal, a do sedaj se še nikdo iz Ljubljane ni oglasil, tako da ni dobiti pravega osebnega popisa. Da, še več. V neki gostilni v Dvorskem okraju so rekli kar naravnost poizvedujočemu organu: »Ce tudi 200 K nagrade razpišete, mi že ne povemo ničesar, če bi tudi kaj vedeli.« Nič manj pa se upa, da stopijo vendar storilcem zadnjih tatvin svoj čas na nogo. Pozornost se je začela sedaj obračati na 33 letnega bivšega teologa Franceta Germovnika iz Vodic pri Kamniku. ki je že baje pokušal ričet, sedaj je pa brez posla in slepomiši pod raznimi pretvezami in imeni po Kranjskem, Istri in drugod. Posebno priljubljena so mu pa župnišča. Tudi za »dobrodelne namene« pobira po deželi. Nepridiprav je mestno oblečen, črnih las in brk ter je včasih tudi poraščen. Tudi bivši pisar, 27 letni Ivan Pogačar iz Poženka pri Cerkljah, jc svoj čas kradel pokojnega kaiicelarja Poga -čarja in odsedel vsled tega petletno ječo. je take baze »gospod«. Oba posečeta rada Ljubljano in tudi oba »pumpata« (vsak zase, a ne v zvezi) po župniščih. Ker sta oba brez posla, živita pa rada »nobel«, ne bi bilo napačno, ko bi se ju poiskalo, ter dejalo pod ključ. Znabiti je pa kdo izmed teh individijev le pravi. Zasledujeta se pridno in je vse ukrenjeno, da se ju arc-tuje. Ij »Zveza slovenskih zadrug« je imela včeraj popoldne v »Mestnem domu« svoj občni zbor. Zastopanih je bilo od 90 članic 61. Opravičili so se, ker se niso odzvali vabilu: deželni predsednik baron Schvvarz, deželni glavar dvorni svetnik Šuklje in župan Hribar, poslednji po občinskem svetniku dr. Trillerju, ki je zbo-rovalce pozdravil v imenu občinskega sveta. Predsednik Lenarčič je pozdravil navzoče ter kratko narisal zgodovino devetmesečnega obstoja zveze. Rekel je med drugim, da je zveza imela prestati mnogo težav: zasmehovanja in napadov, in da so jo črnili tudi pri vladi. Obširno je poročal ne toliko o delovanju, kolikor o načrtih zveze dr. Žerjav. Številka se je čula samo ena: promet v denarni izravnavi, prav za prav edini točki delovanja, je znašal 4,800.000 K. Naglašal je tudi napredno misel« ter se zahvaljeval učiteijstvu in trgovstvu kot glavnima stebroma zveze. Dočim so bili pa funkcionarji v izrazili previdni in dostojni, je agrarni učitelj Mrmolja iz Sv. Križa pri Vipavi pa kar brezobzirno udrihal po »klerikalnem zmaju«, ki so ga goriški kmetje pri zadnjih volitvah — brez voditeljev — ubili. Ta govornik je pokazal tudi svojo agrarno modrost s tem, da je obsojal Raiffeisnovke kot nepotrebne. No, zvezin uradnik Rožman ga je za to zafrknil, češ, da imajo baš ti zavodi v pravilih blagovni promet, za katerega se Mrmolja zavzema. Jako »učeno« ie govoril o kapitalizmu iu industrializaciji kmetijstva Jekovec iz Be-lekrajine, ki želi, da bi kmet ne dal študirati svojih sinov »za Boga in c e s a r j a. ampak za kmeta«. Nadučitelj Bertok s Ko-prščine je zahteval, naj se zveza zavzame za blagovni promet, zlasti za vnovčeva-nje spomladnih pridelkov v koprskem okraju. Odgovorilo se mu je, da je v tem oziru zveza že storila neke korake. Tomaž Zupin iz Cerkelj se je pritoževal, da se zveza ne briga dosti za članice, da je tarnošnji mlekarski zadrugi likvidirala račun šele čez dva meseca in plačala manj, kakor se je pričakovalo, ter priporočal ravnateljstvu požrtvovalnost in varčnost. Odgovorilo se mu je. da zveza ni imela strojev za hlajenje mleka, vsled česar se je isto po letu kvarilo. Vsled nesporazuma sc je govorniku zagotovilo tudi — baš na- sprotno od onega, kar je želel — da bodo uradniki zveze v bodoče hodili več na komisije. Takih disharmonij je bilo tekom zborovanja slišati nekoliko, toda omejimo se na najvažnejše pojave razpravljanja. Zveza šteje 90 zadrug, med njimi 59 posojilnic (21 sestava Schulze - Delizsch, 38 zadnji čas ustanovljenih Raiffeisenovk); ostala so gospodarska društva (7), mlekarske zadruge (12), 2 vinarski zadrugi, 1 vodovodna, 2 tiskarni, 1 konjerejska zadruga itd. Štiri zadruge so v registraciji na trgovskem sodišču v Trstu, 6 pa v Ljubljani. Po deželah razdeljeno je članic na Kranjskem 63, na Primorskem 27. Za časa denarne krize je zveza dajala posojila največ po 5Mi odstotka, kar je bilo mogoče le s pomočjo »Kmečke posojilnice«. Revizije, ki naj bodo natančne in poučne, vršila bo zveza po tri dni brezplačno. Dosedaj izvršene revizije — do katerih pa še zveza nima pravice — niso pokazale posebno velikih napak v poslovanju. V bodoče posveti zveza vso pozornost blagovnemu prometu, ustanovi po potrebi podružnice, stopi v poslovno zvezo z bankami, ustanovi lastno glasilo ter razširi delokrog na Dalmacijo. V odbor in nadzorstvo so bili voljeni tudi zastopniki iz-venljubljanskih članic, tako iz ljubljanske okolice gosp. Tribuč, z Goriškega Mrmolja in Andrej Gabršček, Istrani Dominco iz Kopra, Pečarič iz Pobegov in Kuret iz Ricmanj, potem nekaj Gorenjcev in Dolenjcev. Pravila so se premenila v smislu zakona, da bo mogoče doseči avtorizacijo za revizijo. V pokritje upravnih stroškov bo treba 20.00 kron. Nerešeno ostane najvažnejše vprašanje, koliko bo v pokritje teh 20.000 kron morala plačati vsaka zadruga, ki je pri liberalni zvezi kot članica. Pri volitvi zvezinega odbora in nad-zorništva so se bili Dolenjci že odstranili, tako da je bilo pri glasovanju o izpre-premembi pravil navzočih le še okolu 30 oseb, dočim jih je bilo spočetka okolu 90. Po shodu so ostali izvoljeni odborniki še v »Mestnem domu«, da se, kakor je dejal g. Lenarčič, »konstruirajo«. Ij Telovadni odsek v Št. Vidu nad Ljubljano priredi prihodnjo nedeljo pešiz-let na Šmarno goro. Udeleže se tega izleta tudi člani ljubljanskega odseka. Ob 9. uri je na Šmarni gori sv. maša. Vabijo se vsi prijatelji mladine, da se udeleže tega izleta. lj Varijete predstave v »Unionu«. O tej družbi poročajo razni listi jako laskavo in je celoten ensembl jako fino sestavljen. Družba je bila te dni v Trstu in je morala svoje gostovanje za štiri dni na splošno zahtevo občinstva podaljšati. Tudi v zagrebškem orfeju je žela družba veliko priznanje. V Ljubljani ostane samo dva dni in sicer v nedeljo in ponedeljek v veliki dvorani hotela »Union«. IjUradniško stavbeno društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na izvanredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 9. t. m., ob 8. uri zvečer v prostorih uradniškega gospodarskega društva ter prosi radi velike važnosti mnogobrojne udeležbe. Ij Imenoval je deželni odbor absolvi-ranega tehnika gosp. Rudolfa Podkrajška za praktikanta pri deželnem stavbinskem uradu. Ij Anton Trstenjak, uradnik »Mestne hranilnice« bo šel v pokoj ter postane tajnik izvrševalnega odbora »narodno-napredne stranke«. Ij Od starišev pobegnil je včeraj desetletni dijak Viktor Fettich - Frankheim. Deček je po obrazu pegast in plavolas. Oblečen je bil v temriosivo obleko, nosi zelen lodnast klobuk, kratke hlače, črne nogavice in čevlje na zadrgo. Ij Nedostojna konkurenca. Danes ponoči je policija zasačila d\ a zlikovca. k; sta trgala iz Mateličevih reklamnih tabel lepake, v dveh slučajih sta celo snela .-zidov table in jih poškodovala. Zlikovca sta bila člana konkurenčnega podjetja. lj S ceste. Vozniku 1. Travnu se je včeraj pri vožnji premoga strlo kolo na progi električne cestne železnice, vsled česar je bil promet eno uro ustavljen. Ij Prijeli so v Celju korigeuda Ivana Rcisingerja. ki je meseca aprila pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice. li Defravdanta Cirila Požara, katerega je prijela bazeljska policija po rekvizi-ciji ljubljanske policije, je danes pripeljalo orožništvo v zapore tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča. Razpis grol Deblinove ustanove. — Vsled razpisa c. kr. domobranskega ministrstva je s pričetkom šolskega leta 1908/9 v vojaških vzgojevališčih in učiliščih za-seti pet mest grof Deblinove ustanove češkega oddelka. Prošnje je do 15. t. m. vlagati pri naitiestništvu v Pragi. Natančneja pojasnila se dobe ob uradnih urah v vojaški razvidnici v Mestnem domu. Ij Shod vajencev v Šiški. Po mestu se razdeljuje "o listki med vajence sledeče vsebine: »Vajenci na shod v soboto dne 9, t maja ob 7. uri zvečer pri Favcj v Šiški.« Par takiii listkov, kateri so spisani s strojem in pomnoženi, smo dobili tudi v naše uredništvo. Vprašamo: Ali ne bi bilo pametneje pustiti* vajence v miru, da se najprvo kaj nauče in da se vajencem s hujskanjem ne zmešajo možgani. Saj žc sedaj nočejo ubogati svojih mojstrov in predstojnikov, kaj šele potem, ko slišijo par socialno-demokratičnih hujskačev. lj Tamburaški koncert bo danes zvečer v kavarni »Avstrija«. Vstop prost. Razne stvari. Čestitka italijanskega kralja našemu cesarju. Italijanski kralj je čestital brzojavno avstrijskemu cesarju ob jubileju. Naš cesar se mu je takoj zahvalil in naglašal v odgovoru, da si čestita ua ta nov znak ozke zveze in prijateljstva, ki ju veže. Umorjena večkratna morilka. Vdovo Guiness in njene tri otroke je ubil iz ljubosumnosti njen ljubimec Lem-pher, nakar je zažgal hišo. Morilca so zaprli, a ob enem dognali, da je\ fimorila Guinessova svoja dva soproga in usmrtila več ljubimcev. Umorila je tudi svojo pastorko. Grozna železniška nesreča. V Ghaziabadu sta trčila in se vnela dva vlaka. Življenje je izgubilo 200 oseb. Ubil se je na neki gori pri Solnogradu vseučiliški profesor v Černovicah dr. Lowl. Padel je v nek prepad. iz slovanskega sveta. s Proslava poljskega pesnika Slowac-kega. Poljski narod se pripravlja dostojno proslaviti stoletnico rojstva svojega največjega pesnika Julija Slouackega. To bode vsenarodni poljski praznik. Zastopniki vseh poljskih znanstvenih, umetniških in narodnih zavodov so že poslali v tem smislu poziv k poljskemu narodu. š Glasilo za češke godce. V Pragi je te dni izšla prva številka štirinajstdnevnika »Hudebui Vestnik«, ki je glasilo češko - slovanskih godcev. s Bolgarski opozicijski dnevnik »Den« jc nehal izhajati. Vzrok tega je — kakor list piše — umazana konkurenca po kateri je list utrpei v zadnjem času veliko gmotne škode. Ker je list hotel biti popolnoma neodvisen, ni sprejel od nobenega nobene podpore in zato ie rajši nehal izhajati z obljubo, da bo o pravem času zopet nastopil s čisto zastavo v obrambo bolgarskih koristi. List je bil zelo spretno in vestno urejevan. Škoda! SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigaiice! SLOVENSKI ODDELEK KOPERSKEGA UČITELJIŠČA PREMEŠČEN? Dunaj, 8. maja. Govori se, da se slovenski oddelek učiteljišča v najkrajšem času premesti v Gorico. SHOD GLAVNEGA SVETA STARČEVI- ČEVE HRV. STRANKE PRAVA. Včeraj popoldne se je pričelo izredno zborovanje generalnega sveta Starčeviče-ve hrv. stranke prava. V »Starčevičevem domu« se je zbralo približno 300 pristašev stranke iz Zagreba in z dežele. Zastopanih je bilo 40 strančnih klubov. Na dnevnem redu je kot edina točka izstop dr. Mile in Davida Starčeviča ter dr. Ante Paveliča in Peršiča iz saborskega strančnega kluba. Večina govornikov je izrazila vodstvu stranke, zlasti dr. Josipu Franku svoje zaupanje. Poslanec .luraj Tomac predlaga, da se odpošlje deputacijo po desidente z vabilom, da na shodu pojasnijo svoj korak. Poslalo se je poslanstvo desetorice, in desidenti so prišli. V njih imenu je izjavil poslanec Ivan Peršič, da so se odzvali vabilu številnih pristašev Starčevičeve stranke z namenom, da se ne bi njihove odsotnosti krivo tolmačilo, kakor da se koga boje; sklepi zbora pa za njih ne morejo biti merodajni in obvezni, ker je svet enostransko sestavljen, ko manjkajo v njem pristaši desidentov, ki so jim desidenti sami naznanili, da jim ne treba priti. Govori dr. Horvat. Nadaljne poročilo sledi. Z a g re b , 8. maja. Včeraj popoldne je govoril v svetu stranke prava desident dr. Mile Starčevič, ki so ga motili, Posl. Peršič je govoril dve uri in pol. Shod je proglasil dra. Josipa Franka za voditelja. Bošnjak je predlagal resolucijo, s katero se dovoljuje poslancem, da morejo iti k vladi, kadarkoli je to potrebno. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih! Telefonska ln brzojavna poroClH. BALKANSKI KNEZI IN CESARJEV JUBILEJ. Dunaj, 8. maja. Poroča se, da bodo prišli balkanski knezi in vladarji eden za drugim cesarju Francu Jožefu častitat na jubileju. Prvi pride kralj Jurij grški koncem maja ali začetkom junija, potem kralj Karol rumunski in knez Ferdinand bolgarski, ki se tudi junija meseca podasta na Dunaj. Knez Nikola črnogorski pošlje najbrž prestolonaslednika Danila. Kar se tiče načrta, da bi se kralj Peter inkognito pripeljal v Ischl cesarju častitat. se zdi, da iz tega ne bo nič in bo kralj Peter moral ostati doma. Sultan Abdul Hamid pošlje na Dunaj posebno poslanstvo, na čelu mu Turkhan paša. SAMOUMOR VSLED MOŽEVE SMRTI. Trst, 8. maja. Tu se je obesila vsled žalosti nad smrtjo moževo 41 letna lika-rica Jožefa Prelesnik na svojem stanovanju v ulici Gatteri 44. SPORNE BALKANSKE ZADEVE. Berolin, 8. maja. »Vossische Zeitung« poroča, da bo ruski minister za zunanje zadeve Izvolskij dospel te dni v Berolin, da z nemško vlado konferira glede na balkansko vprašanje. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 8. maja. Predsednik Weis-kirehner otvori sejo ob J„4 na 12. uro. Bi-ankini interpelira zaradi absolutizma na Hrvaškem. Kolovvrat utemeljuje nujnost vladnega predloga o zvišanju domobranskega rekrutnega kontingenta. Proračunski odsek bo svoje delo končal najbrž do 15. t. m. Zato pa ne bo prihodnji teden v poslanski zbornici več sej kot samo ena in sicer v torek. KAKO SI NEMCI ŽELIJO JEZIKOVNI ZAKON. Dunaj, 8. maja. Danes so tu zborovali nemškonacionalni poslanci ter odločno povdarjali, da jezikovni zakon ne sme biti državni zakon, temveč mora veljati samo za Češko, Moravsko in Šlezijo, ni-nikakor pa ne za Koroško in Štajersko. EULENBURG. Berolin, 8. maja. Pri konfrontaciji s pričama Ernst in Riedel je knez Eulenburg vse tajil, dočim priče neomajno vztrajajo slejkoprej na svojih izpovedbah. Harden napoveduje v zadnji »Zukunft« boj do noža. Obeta nove priče iz najvišjih in najnižjih krogov. ITALIJANSKA DIPLOMACIJA. Rim, 8. maja. V diplomaškem koru se bodo izvršile sledeče izpremembe: marchese di San Giuliano, poslanik v Londonu gre v Pariz, namesto njega pride marquis. Imperiali iz Carigrada. Nadomesti ga v Carigradu grof Gallina, dočim gre Bottaro-Costa v Tokio. DON MURRI. Rim, 8. maja. »Tribuna« poroča, da bo baje »Osservatore Romano« v kratkem priobčil dekret, glasom katerega se znani izobčeni don Murri podvrže zopet cerkvi. VSPEHI MUL.EY HAFIDA. Pariz, 8. maja. Vest, da je protisultan malo oddaljen od Feza, je tu napravila veliko presenečenje. Od Francije subvencioniranemu Abd el Azizu slaba prede. SMRTNE OBSODBE. Varšava, 8. maja. V Lodzu so ustrelili štiri delavce, ki so umorili neko delavko. Pomanjkanje teka, motenje v nrenflVI Ke naJenostavr>ejše odstranijo z red-Vl/UTl njm uživanjem rogaškega „templjevega vrelca". Pri starejših boleznih in kroničnem obolenju te vrste naj se pije močnejši Styria vrelec. 747 4—2 ŽITNE CENE. Budimpešta 8. maja. Pšenica za maj........11 88 Pšenica za oktober......10'25 Rž za okt..........8 89 Koruza za maj........6 66 Oves za okt.........6 65 Efektiv: 10 višje IMeteorologično poročilo. Višina n. morjem 306*2m, srednji tračni tlak 736-0 mm Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi v boljSe življenje mojo vzorno soprogo, oziroma našo predobro mamico, gospo Alojzijo Schiffrer rojena Papparotti danes ob l/,2. uri zjutraj po kratkem, premučnem trpljenju, prevideno s svetimi tolažili za umirajoče. Pogreb nepozabne rajnice bo v soboto popoldne ob 5. uri iz deželne bolnice k sv. Križu. Sv- maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin I Ljubljana, dne 8 maja 1908. Lovro Schiffrer, soprog Lovro, Milan, Egidij, sinovi. — Her-mina, hčerka. 3 a Cu »pa lOTa.JR Stanje barometra f mm Temperatur. Cekiju V«tr»Ti Neb. i § g 7 9. «eC 734 8 10 8 brez velra pol obl. H 7. «jutr- 37 7 9-8 sr. jug dsl. obl. 00 2. pop 37 0 22 1 sr. jzah. pol. obl. Srednja včerajšnja temi.. 12-8', norm 13 0«. Kjfega KOUDŠKegO P 0IH 0 £ H1K Q za izdelovanje plankač, dobro izurjen v tem delu, dobi plače na dan 2 kroni, hrano in vsak dan liter vina. Matevž Seljak, izdelovalec sekir, Lov-ranovo, pošta Nova vas pri Rakeku. 1089 3 M* «••••••»«• »»••»■•■■■••M Prodajalka, vešča mešane trgovine, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ume tudi nekoliko italijansko, želi vstopiti na deželi ali v mestu 15. maja ali 1 junija. 1133 1 flii i® iS 65i 6S vežem 1000 mark, saški kralj je pa daroval Luegerju zaboj dragocenega meissen-skega porcelana. Nemška cesarica je položila na spomenik rajne cesarice Elizabete palmovo vejico, ki jo jc prinesla seboj iz Achillcona. Cesar Franc Jožef je ob dveli popoldne obiskal na Dvoru nemške kneze in hamburškega župana, ki stanujejo tu. Nemški cesar iu cesarica s princom Avgustom Viljemom sta obiskala tudi rakev liabsburžanov v kapucinski cerkvi, kjer sta položila cesar in cesarica krasne vence na krsti cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Cesar in cesarica sta tiho molila. Pred cerkvijo sta bila pozdravljena cesar iu cesarica po množici z živio klici. Nemški cesar jc obiskal popoldne nadvojvode, Aehrentliala, Becka, diplomate, vojnega ministra in fcm. Schonaicha. Ob 4. uri popoldne se je pa peljal nemški cesar s cesarico k nemškemu poslaniku, kjer so se zbrali vsi nemški vladarji s hamburškim županom in nekaj visokih plemičev. Badenski velika vojvoda v smrtni nevarnosti. Ko se je peljal včeraj popoldne badenski veliki vojvoda v dvorni kočiji, se je zgrudil en konj, ki se je izpodtaknil ob kamen. Drugi konj je pa skočil čez oje, ki se je zdrobilo na kose. Konja sta sc na to splašila in dirjala po Poštni ulici. Delavca Ulbricha sta konja vrgla na tla in ga jc povozila kočija. Odvedli so ga v bolnišnico. Pri kavarni »Edison« se je vrgel proti konjem neki mož, ki sta ga vlekla konja trideset korakov daleč. Delavci so končno ustavili konja, ki sta poškodovana. Lovec velikega vojvoda je padel s kozla in je lahko ranjen. Veliki vojvoda in njegovo spremstvo jc ostalo hladno. Peljali so se naprej v najetem vozu. Serenada v Schonbrunnu. Serenade včeraj zvečer v Sclion-brunnu se je udeležilo 250 pevskih društev s 6618 pevci in veliko vojaških godb. V schonbrunnskem parku se jc zbralo mnogo odličnih oseb, izven parka pa na tisoče radovednih Dunajčanov in Dunajčank. Naš cesar oblečen v uniformo cesarja Franco-vega gardnega polka in cesar Viljem v avstrijski maršalski uniformi, sta stak>. skupaj pri oknu med serenado, ob drugih oknih so stali ostali vladarji, nadvojvode in nadvojvodinje. Predno so pričeli pevci peti, so zaigrale vojaške godbe, na to so zapeli pevci pet pesem. Po končani sere-nadi so defilirali pevci s pobešenimi zastavami pred vladarjema. Godbe so igrale med tem našo cesarsko pesem in »Heil dir im Siegeskranz«. Pevci so klicali Heil! Vladarja sta se jim priklanjala. Odpotovanje nemških vladarjev. Včeraj zvečer ob 9. uri 20 minut so odpotovali z Dunaja cesar Viljem, cesarica Avgusta Viktorija in princ Avgust. Viljem. Princesinja Viktorija Lujiza jc odpotovala ob 10. uri zvečer v Vilapark. Časopisje. »Borsenzeittmg« piše, da ne zapusti obisk nemških vladarjev vidnih sledov in ne izpremeni evropske politiške konste-lacije. »Tageszeitung« piše: »Stara cesarska prestolica ob Donavi je videla sestanek, kakršnega še ni imelo nobeno mesto. »Narodni Listy« ne pozdravljajo obiska nemških vladarjev, voditeljev ljudstva, ki hoče po izreku rajnega ministra Peschke uničiti vsa slovanska ljudstva. Časopisje v Nemčiji naglaša, da ima obisk nemških vladarjev zgolj prijateljski in ne politi-škega značaja. HRVATSKA. Poslanec Kmety o preganjanju hrvatskih profesorjev. Ko je madžarski poslanec profesor dr. Kmety slišal, zakaj jc bil dr. Šurmin pen-zijoniran ker namreč ni preprečil de-i monstracije vseučiliščuikov proti banu Raucliu je rekel: »To je nezaslišano, da se vseučiliškega profesorja na tak način preganja! Tu se vse neha! Vseučiliški profesor vendar ni policaj! Jaz sem ogrskim ministrom že povedal v tem oziru svoje mnenje in ne mislim stvari opustiti iz vida. Vsi profesorji bi morali biti solidarni s hrvaškimi profesorji.« Glede umirovljenja prof. Manojloviča ki je podpisal odprto pismo srbskih samostalccv proti Raucliu — je dejal: »Jaz sem za časa Fejervaryjevega režima pisal mnogo ostrejše članke in podpisaval mnogo hujše resolucije, ne da bi se mi kdaj skrivil le las. To ni civilizacija, če se more na Hrvatskem kaj takega zgoditi. Sramota, da se vseučiliške profesorje na tak način preganja.« Konečno je izjavil, da so ogrski vseučiliški profesorji ogorčeni radi strahovanja hrvaških tovarišev in da bodo dali svoji nevolji glasnega izraza v državnem zboru. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR je odobril dogovor o prepovedi nočnega dela delavkam in o prepovedi belega fosforja pri izdelovanju vžigalic. ČRNOGORSKI KNEZ SE PRESELI. Knez Nikolaj namerava premestiti svojo prestolico iz Cetinja v barsko okolico. RUSIJA. V samarskih zaporih je pričelo stra-dalno stavko 128 politiških iu 500 navadnih jetnikov, ker grdo ravnajo ž njimi. PRISEGA PORTUGALSKEGA KRALJA. Ob prisegi portugalskega kralja je kralj Maniiel govoril in obetal, da hoče vladati kot postavni vladar in sicer za neodvisnost, svobodo miru in za napredek. Kralju je odgovoril predsednik kortesa, da ga spoštujejo, so mu vdani in zvesti. AMERIŠKI GRKI PODARE GRŠKI VOJNO LADJO. Ameriški Grki so zbrali pet milijonov dolarjev, da zgrade vojno ladjo, ki jo darujejo Grški. Mo^sa politično poročila. (Posebna poročila »Slovencu«.) Italijanski časnlškl glasovi o cesarjevem jubileju. Rim, 8. maja. »Corriere d'ltalia« slavi cesarja Franca Jožefa I. v dolgem uvodniku z naslovi: 60 let vladanja, — 60 let vojska, — Franc Jožef iu Avstrija. — 60 let bolesti. Povdarja velike ustavne iz-premembe v monarhiji, ki je začetkom vlade Franc Jožefove bila najbolj reakcionarna v Evropi, v kateri se pa zdaj posamezni narodi — seveda v vednih bojih primeroma zelo svobodno gibljejo. Po naziranju »C. d. L« veže avstrijske narode izključno le osebno spoštovanje in brezmejna ljubezen do vladarja. Drugih faktorjev ne upošteva — vsekakor napačno na-ziranje. Spominja se tragiških dogodkov v vladarski hiši. Ni je vladarske hiše, katero bi bila usoda v njenih posameznih članih hujše preganjala kot avstrijska. To je. kar avstrijske narode še tesneje veže z vladarjem. Ako bi Franca Jožefa ne bilo več, bi se brez dvoma po mnenju »C. d. I.« zelo izpremenilo lice Avstrije iu morda tudi osrednje Evrope sploh. V Afganistanu. L o n d o n , 8. maja. Oficijelno se naznanja, da se nc bodo iz Angleške poslale nobene čete v Indijo proti Afganistancem. Kar se tiče vojaških priprav v Indiji, imajo zgolj znak varnostnih odredb. Homatije v osredni Aziji. Peterburg, 8. maja. Rusko brodovje v Kaspiškem morju obstoji iz šest ladij, med katerimi pa sta le dve torpe-dovki sposobni za boj. Vsled nemirov v Perziji pa je sklenila mornariška uprava zgraditi pet topniških čolnov. Oboroženi bodo s 12 cm in 7-5 cm brzotopovi ter strojnimi puškami. Pod okriljem te flot i 1 e bi Rusija v slučaju potrebe lahko izkrce-vala svoje čete na perzijsko ozemlje. Iz SlausnsRlh Goric. V prejšnjih časih politično strankar-stvo v Slovenskih Goricah ni bilo tako živahno razvito, kot baš v novejšem času. Posebno izrazitega boja med Slovenci ni bilo opažati. Ko pa so razni liberalni učitelji in drugi slični elementi s svojo laži-narodno stranko zanesli tudi med tukajšnje ljudstvo duh razpora, prešlo jc tudi v Slov. Goricah javno življenje v drugi tir. Dosedaj smo se borili samo z nemčurji, a odslej pa se moramo boriti tudi z lastnimi brati. Dasiravno bi v naših sila nevarnih krajih bilo za narodno stvar na videz boljše. če bi bili složni, a vendar je dobro, da se ozračje očisti, da se duhovi ločijo! Ogromna masa slovenskega ljudstva se je takoj pridružila zastavi S. K. '/.. To so pokazale zadnje državnozborske volitve. Da je Narodna stranka grozno škodljiva našim narodnim težnjam, da sklepa pakt z narodnimi odpadniki, da ničesar ne stori proti neniškutarjem, pač pa udriha po pristaših S. K. Z., zato imamo dokazov več kot dovolj! Samo eden zgled! Pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah, tam kjer jc nekdaj paševal neizogibni Škoff, tam imajo »Narodovci« očitno zvezo z nemškutar-sko zalego. Za probujo in izobrazbo ljudstva so naši rodoljubi tam ustanovili predlansko leto Slovensko izobraževalno društvo«. Ker je društvo začelo delovati in deluje nn kršč. narodni podlagi, iu ker sc več visokih« gospodov ni volilo v odbor, rujejo le-ti na vse kriplje proti dru- štvu. Na čelu temu ruvanju je tamošnje liberalno učiteljstvo in kar je najbolj čudno, tudi — župnik. Dasiravno »Izobraževal. društvo« deluje mirno, a vztrajno, boreč sc z mnogimi težavami, vendar kljubujeta nadučitelj Kotnik iu župnik Kapler. kjer le moreta s svojo Narodno stranko temu, v tem kraju prepotrebnem društvu. Voditelje društva ovajajo nekateri sodniji, trgajo po »Narodnem I Jstu« iu — »Štajercu«. Ustanovili so tudi nekako konkurenčno društvo, v katero sta združila župnik in nadučitelj v prijetno harmonijo »Na-rodovce« in »Štajercijance«. Originalno, kaj ne! A vkljub temu to liberalno »Gospodarsko društvo« nima nikake privlačne sile. Na zborovanja »Izobraževalnega društva« pride po 150 ljudi, a »Gospodarsko društvo« vkljub imenitni navzočnosti dr. Kukovca, župnika iu nadučitelja ne spravi na svoje shode drugega kot par »Štajerčevili« pristašev. Čestitamo gosp. Kotniku in Kaplerju! Narodna stranka ustanavlja tudi denarne zavode kot nekako konkurenco našim. Pri Sv. Jakobu sta omenjena gospoda ustanovila posojilnico kot konkurenco naši posojilnici v Jarenini. Samo to je dobro, da ljudstvo nima zaupanja do liberalne suhe kase. Tudi pri Sv. Ani v Slov. Goricah ustanavlja lenarški notar Stupica in advokat dr. Gorišek liberalno posojilnico; isto se bo baje zgodilo pri Sv. Juriju v Slov. Goricah. Tudi pri občinskih volitvah sklepajo »Narodovci« in nemškutarji kompromise proti pristašem S. K. Z. Isto nameravajo pri prihodnjih volitvah v okrajni zastop lenarški. Da pa bi liberalni »narodni« pristaši pomagali hudo stiskanim obmejnim Slovencem, n. pr. v Št. Ilju, kjer jili neusmiljeno davi »Siidmarka«, to jim šc na misel ne pride. Opozorili so se razni »narodni« magnati in zavodi na pretečo nevarnost še o pravem času, a nihče ni zganil z mazincem. Mi in naša stranka, S. K. Z., zbujamo ljudstvo iz spanja, ga izobražujemo in organiziramo, a liberalci, ki imajo vedno polna usta narodnosti, pa se ne zganejo, ampak samo udrihajo po nas in sklepajo pakte z onimi, ki nas — davijo! Taki so! S. K. Z. pa bode šla naprej do zmage. Zemljo, ki nam bo še ostala, bomo branili in čuvali svetinje naše! Ker nam je Narodna stranka napovedala boi sprejmimo ga! Udarili se bomo, pošteno udarili, pa tudi zmagali bomo! Proč z narodnimi izdajalci! Ven iz vseli občinskih iu okrajnih ter šolskih zastopov s pristaši laži-Narodne stranke! Mi ne vstajamo več — že trdno stojimo! -2- Mnter Lsurencila Coprez, prefektinja v ljub. uršulinskem samostanu Dobri Pastir je pozval na plačilo zvesto ovčico, ki je toliko let verno hodila za Njim, svojim Vzorom. Poklical jo je naglo, a našel je pripravljeno. V nedeljo, 3. maja, je umrla uršulinkani v Ljubljani hišna prefektinja, jubilantinja M. Lavrencija Ca-prez. Rojena Ljubljančanka 16. maja 1833, je prejela redovno obleko 16. avgusta 1852 in naredila slovesne obljube 4. junija 1857. Oče njen Krištof Caprez, rodom Švicar iz Lucerna, je bil trgovec v Ljubljani, mati pa je bila Ljubljančanka iz imovite rodbine Hoinig. Dasi je bil oče trd Nemec, je rajna M. Lavrencija rada in dobro govorila slovensko, pridno prebirala slovenske nabožne časopise in rada molila iz slovenskih molitvenikov. Lepa vrsta ljubljanskih gospa in gospodičen, med njimi tudi mnogo redovnic, pozna in spoštuje v blagi pokojnici svojo nekdanjo učiteljico. Saj je M. Lavrencija polnili 45 let /. vso nji lastno točnostjo in odločnostjo poučevala na vnanji uršulinski šoli. Stroga je bila, a pravična, v tej sodbi so si edine njene učenke in sotrudnice. Strogost je vzdržavala vzorno disciplino, pravičnost pa je osvajala srca otrok. In na srca otroška je res znala delovati. Posebno zanimanje. posebno ljubezen je imela za najrevnejše učenke. To je bila »Lavrencije-va procesija«, kakor jo je sama v šaljivi govorici nazivala z ozirom na zaklade sv. Lavrencija, svojega patrona. Vse redovno življenje, nad 55 let, je bila M. Lavrencija samostanska zakristanka. Ta služba jc bil njen Benjamin. Cerkven') perilo, obleka ie morala dehteti svežosti, čistosti, lepote, strog red je moral vladati v zakristijskih prostorih in shrambah. A vzdrževanje reda zahteva obilo dela. In delavna je bila tajnica do zadnjega izdihljeja. Reči smemo, da sta bili delavnost iu neka nežna dovtipnost glavni potezi njenega lepega značaja. O samostanskih razvedrilnih urah je bila M. Lavrencija duša zabave. Vse jo je rado poslušalo, neizčrpen je bil njen humor. Svoj čas je bila vrla cerkvena pevka in je še sedaj rada zapela. Po smrti ča- stite M. Antonije Mtirgel je bila imenovana za hišno prefektinjo, pa je ostala ista skromna, odvisna, vsej časti sovražna redovnica kot dotlej. Dela in zaslug bogato življenje je venčala nagla, a lepa, srečna smrt — na potu k sveti maši. Pokojnica pač sme govoriti s psalmistom: »Laetatus sum in his . . .« Hotela je iti v zetnsko hišo Gospodovo, a odprla se ji je — upamo — hiša Gospodova v nebesih, od koder ni izhoda več. Znanost In umetnost. 4 Venec svetih pesmi za bogoljubne kristjane. Osmi pomnoženi natis. Z dovoljenjem knezoškofijskega ordinarijata la-vantinskega. V Mariboru 1907. Založilo »Kat. tiskovno društvo«. Tisk tiskarne sv. Cirila. Brez dvoma bodo radostno segli po tej knjižici slovenski skladatelji, pa tudi pevci zlasti po onih korih, kjer še nimajo organistov in orgelj in pojo kakor jim lih« daje. Seveda je ta knjižica velik pripomoček za širjenje ljudskega petja po naših cerkvah. S to izdajo se bo dala doseči tako zaželjena edinost glede besedila svetih pesmi. Saj je besedilo splošno prav dobro urejeno, lepa slovenščina odlikuje gladko-tekočc vrstice; tudi po dogmatični plati je vse katoliškim naukom primerno pre-< ustrojeno in prenovljeno, tako, da se nahaja naravnost dragocenih biserov cerkvene poezije v tej zbirki. Res je sicer — kar priznava g prirejevatelj sarn — da bi se semtertje dalo kako mesto lepše popraviti, tudi bi si sempatje želeli starega besednega reda, toda pri tako ogromnem delu, kakršno je g. prirejevatelj imel, ni to nič čudnega. Malodane 600 pesmi preurediti, to ni malo delo! Škoda, da ni pri pesmih pristavljen povsodi pesnik. V novi izdaji naj bi se to po možnosti izpopolnilo. Za literarno zgodovino jc to velikega pomena. Sicer bo pa malokdo zasledil tc tnale nedostatke in zato z velikim veseljem pozdravljamo to knjigo želeč, naj bi se besedila v tej obliki prav vsi in povsod držali, zakaj boljše bo pač malokdo mogel popraviti. Zato s prirejevateljem vred tudi mi kličemo: »Le doni, pesem, po deželi, kjer biva še slovenski rod; naj vsi edini bi sprejeli, z v e s e I j e m p e I i te povsod! »Venec sv. pesmi« stane lepo vezan 2 K, z zlato obrezo 2 K 50 v. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in po knjigarnah. * Skrb za mladino in mladinska drin štva. Mladostna doba je odločilnega vpliva za stalni razvoj poznejših mož in žen. Po izstopu iz ljudske šole do blizo 20. leta starosti je mladina več ali manj sama sebi prepuščena, obdana od vsakovrstnih nevarnosti. Zavetišče in oporo v tej važni starosti nudijo mladini povsod v kulturnik državah mladinska društva. Tudi na Slovenskem jih imamo že lepo število. Naj bi se razcvetala šc lepše po gotovih načrtih, sistematično. V to svrho nam nudi knjiga dr. Aug. P i e p e r: J u g e n d f ii r s o r g e und J u g e n d v e r e i n e«, M. Glad-b a c h 1908, — vsa potrebna navodila. Navedimo iz vsebine lc nekaj poglavij: Pomen skrbi za mladino,. problemi iste. skrb v državi iu občinah od strani delodajalcev, ljudske šole, cerkve, očetove hiše, skrb v mladinskih društvih, verske naloge mladinskih društev, naloge z ozirom na splošno izobrazbo, vzgoja za državljansko, soc. in gosp. življenje, varstvo mladine in human, naprave, vzgoja k varčnosti in higijeni, društveno življenje v praksi (ustanovitev društev, agitacija, organizacija, društveno poslovanje in prostori itd,), načela glede raznih vrst mladinskih društev v mestih in industrijskih krajih, društva na kmetih, mladinska društva kot stopinja k stanovskemu združevanju, propaganda. dramatične predstave, stanovanja mladine, skrb za vojake, ožja organizacija mladinskih društev, zveza prijateljev katoliške mladine. V dodatku se nahaja bogato 'gradivo za društveno poslovanje; seveda je isto porabilo za nas le mutatis rnutandis. Zanimiva knjiga stane le 2 K 40 vin. (vezana 3 K 24 vin.) ter jo je dobiti v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Naj bi si jo preskrbeli vsi predsedniki in predsednice naših izobraževalnih in podobnih društev in vsi prijatelji mladini. Knjiga obsega tudi bogate slovstvene podatke, kar zelo povzdigne njeno vrednost in praktično porabnost. — Organizacija znanstvenega dela. Iz »Slovenske Matice« se piše: Na dan pred občnim zborom »Matice Slovenske«, t. j. dne 24. maja t. I„ o pol II. uri dopoldne, bo v prostorih »Matice Slovenske« razgovor o organizaciji znanstvenega dela. Dnevni red: I. Poročilo o dosedanjem stanju našega znanstvenega dela, a) po obsegu in strokah, b) v gmotnem oziru. — 2. Poročilo o nastanku in stanju drugih slovanskih učenih društev in akademij. — Vprašanje a) o znanstvenem naraščaju, b) o gmotnih pogojih znanstvenega dela (o založnikih in kupovalcih). — 4. Razmerje eventuelne nove, osrednje znanstvene organizacije do dosedanjih znanstvenih društev. — 5. Slučajnosti. — Na ta sestanek vabi vsa znanstvena društva in vse po-edincc, ki se zanimajo za stvar, dr. Fr. Ile-šič, predsednik Matice Slovenske«. Z: prijazni: fnki podstrešni SODI s kuhinjo se v hiši št. 3 na Kongresnem trgu s 1. avgustom t. 1. od-dasti v najem. Natančneja pojasnila se dobč v trafiki, ki je v hiši. 1120 3-2 MT VINO je na prodaj v kmečkih kleteh. Posre duje in za pristnost jamči „P o s o j il ni c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Po šilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej Vino belo in črno od gld. 1350 do 18—. Kupi se 1131 2-2 oprava za ma hno Špecerijsko trgovino. V nedeljo, t. j. IO. t. m., popoldan ob 3. uri se bo na javni dražbi v šoli prodal \z šolskega gozda. Več pove krajni šolski svet na Boh. Bistrici. 1129 3-2 V Spodnji Šiški pri Ljubljani se odda s 1. avgustom 1908 {JeliK pržpnioen prostor za skladišče oziroma klet. Pojasnila daje iz prijaznosti Upravništvo lista. 1126 3 2 msr Suhe gobe, ^as pšenico, orehe, fižol, sploh vse deželne pridelke, kupi Anton Kolenc, v Celju za takojšnjo pošil-jatev. 1128 3-2 v Šivilje se sprejmejo takoj pri A. Singer, Gosposke ulice 4. 1126 2-2 Proda se radi rodbinskih razmer posestvo na Spodnjem Štajerskem obsega joče : hišo, gospodarsko poslopje, vrt, njive in gozdove, na prav lepem rodovitnem kraju. - Proda se tudi v lepem trgu na Spcdnjem štajerskem -- hiša z vrtom eventualno tudi z gospodarskim poslopjem. Naslov pove uprava ,.Slovenca". 1110 3-3 ljo posestvo s trgovino z mešanim blagom na deželi blizu Ljubljane, tik farne cerkva in šole je zaradi družinskih razmer takoj pod ugodnim pogojem naprodaj. Poizve se pri g. Avgustu Mate, črevljarskem mojstru, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13. 1056 3 3 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kim itd. VZajbolj. kosrn. ZObOH, čisti/, sredstvo ^^^ ^g _ & tS^^^ &. u t, TI. 8»mpe«doileratx. M, VII. Mirlabllarilram 71, VIII Larsbtaltlltritr.iM 1», IX. Alarr.tr.**. II, I. r«f.rll«.*lr*ii* II, XVIII. Wlbrl.(*rilmti. II, XIX. Dlbll.fftr H.aplilr II, XIX. HM|latr»ia IL &k4 &3»]&lnlftna delniška družba 41 1S0 173 MERCUR" r Dunaj, L, Wor«zef te 10, pSUl 9C ao,OOO.DOO. Baitr. »kladi K 8,500.000 Majkulnntnojai KT nakup in prodaja ym vaeh mt rut, driavnih papirjrv, akcij, prioritet, »»stavnic, m£k. daviš, valut io denar)a mr Zamenjava in eskomptiraijje iiiribuih sa stavnic 1» obligacij, »ročk la kupoaov.