101. ŠtiriMUil*t*o im uprcvni&tv« se nahaj* v Zveznl tiakarni v Celiu, Mmiiiiltrltw alioa tt. 1. OgUai 9* računajo po porabljwui pmtoru tu itoes: xa ••ˇ•due ogfaue po M w «4 1 mm, sa po«Un«, nf- ¦Mnil« obtttSi **av, lusMmSa • Mrt, whTÜe IM/i I'M «4 1 jmM. MwMimnc notic« md ****¦ • K •4 vrrtt, MaM ©*M («^reč 4 vnte) !• ft. Prt ve&rtfcilh ob4«Wk ptfwgi. Rcc^MMTni^. TtMMM.fl. IZDAJA III TISKA ZVEZNA TISKARNA V OELJU. BQS ODGOV0RNI UREDHIK VEKOftLAV 8PIMDLER. ____________________ ______________________ ¦ — ¦— -—--------------------------------------------------- J — n: ; Škodljive slovenske lastno | 2e preU vojsko smo mogli često o- pazovati, kako jc štajerski Slovenec za- i bavljal na kranjskega, pritnorskega In | koroškcga, a slično sc je opazovalo v j Ljubljani, na Koroškcm in v Primorju. j Po vojski, v osvobojeni domovini, to iii j prcnchalo. Kamorkoli prideš, povsoü < moreš to zaslcdovali. V Mariborn in Ce- j Ijii mnogi iiitoligentje resno trde, da v i Ljubljani vso Kranjci na sebe vlečejo, da s Kranjci »ij mogoče delati, ker so true buče itd. V ljubljani zopet nitv- -aUc\olj- ni s Štajerej in Korošei. In vse to delajo inteligenti. A godi se tega toliko, kajtor nikjer drugod v svehi. Kdor je liod« po svetu. bo pritrdil! Ta žalostna naša lastnost postajä dancs opasna, tragicna. Dobili snio novu državo, svobodno domovino, kakoišno smo si sami ždcli. Niliee nam je ui.vsi- Ijeval. Naše ujcdinjcnje s Srbi in Hrvati je posledica našega lastnega aktivnega delovanja v tej srneri. In vcndar, kako se danes med nami govori o tej naši novi domovini, o našem ujed-njenju! Koliko zabavljanja na ta produkt našega lastne- ga mnogolctncga stremljenja! Koliko /a- bavljanja na Zagreb in Beograd, na Srbe in Hrvate! Kdor dobio pozna slovenski nienta- litct, se pravzaprav ne bo ustrašil tega opazovanja. Saj vo, dd nani je to zabav- Ijanjc prirojeno. Kakor se doma. v o>;Ji slovenski domovini, medsebojno po no- tah zabavlja, tako zabavliaino cianes tu- di na svoje nove sodr/avljane, Srbe Tn Hrvate. To bi torej za dobregü poznavai- ca slovenskega mentaiiteta ne pomenilo nič hudega, ako bi se ne opazovalo, ka- ko to naSo slabo lastnost na najprcfriga- nejše načine izrabljajo neki v istini racT!>- kalni, načelni sovražniki narodivjga nje- dinjenja Srbov, hrvatov in Slovencev. V prvi vrsti je tu navesti slovenske klen- kalce. Kako doinisljavo se izraža to ka- toliško easopisje o Srbstvn, o Srbiji, n Beogradu, o/.iroma »Bclgradu«! Kako vsako najmanjšo stvarco porabi, da lida- ri na to stnmo in utrjuje nerazpoložcnje iiroti Srboni in Hrvatom. Lahko jim je to delo radi tega, kor so taka zabavljanja prav po našein znacaju,.a njihovo delo Je v tem slueaju opasno, skrajno opasno radi tega, ker onega, zoper katerega Je klerikalno delovanje naperjeno, tore.i Sr- be in Hrvate, še ne poznamo dtivoljno. Osobito nino^o preinalo še poznam.o bra- te Srbe. To ne velja sauio za našc širokc sloje, temveč iudi za najodlienejše krogc naše inteligenee. Poleg vsega tega se ima nasa drža- va boriti še z vsemi težkoeami, ki se po- javljajo po velikih vojskaii in v vseh no- ; Vih državali. Koliko je ljndi med nanii, kl '. bi bili voljni nekoliko misliti in pravieno ceniti vse te težkoee. Ne, bolje odgovar- ja našeniu nientalitetu, da delamo za to odgovorne Srbe in B^ograd. Srbi so kri- . vi, da niinamo dovoljno indusirije in premoga, oni so krivi, da niinarno dovolj- ; no železnic, brzojavnid in telel'onskiti prog, Srbi so krivi, da ni dovoljno petro- leja, cigar in tobaka za pipe, Srbi so kri- i vi. da ni Radgona naša, Srbi so krivi, da .' ni še rešeno jadransko vpj'asanje, in na koncu so Srbi celo krivi, ako m dovolj-- no dežja ali dovoljnj solnea. Vsega so • Srbi krivi. To naša površna inteligcnca ' sila rada veru.i::, :i to klerikalci vedo. '/a- to v tem praveu zabavljajo v easopisju nekoliko oprezneje, v sp_ovednicah in na konventiklih pa dosti nesramnejše. Tako '; ; se vstvarja prav opasen zrak, prav opas- ; no razpoloženje! Klerikale! so si nspehov ! gotovi, kar so dokazaii s tem. da so nc- ! ! davno potom svoje dezeine vlade za vse i | slovensko ljudstvo odpovedali osrednji j | vladi poslušnost. In ako je to izvrsila ta- : | ko skrajiu nesinipatien-i oseb;i. kakor Je j | dr. Brcje in Pcms/jenik Ken-ec, ver.'dar m i ! bilo opaziti radi te nesrainnosti v sloven- • ski liarodni javnosti nikakega odpora. - - ' Kaki snio to Ijudjc, bože uiili! Oziroma kako nas je zastrupilo klerikalno delo. na- ; perjeno na unieen]1: našega uiedinjen'ni 1 s Srbi! \ j Klerikalci imajo seveda najveeji in- ! j teres na takem početju. Oni so v prvi vt- [ I sti in izkljuCno le katolieani. Srhe nirze j | do skrajiiosti rudi pravoslavüa! Intcres klerikalcev-katolieanov je, da ostanejo v '¦ najožjemi stikii s Hrvati, kakor je to z"c ! j zamislil lopovski ^ušteršič skupno s Ko- \ roscem, a ta slovensfco-lirvatska skup- j nost da se postavi odloeno proti piavo- j I slavju. Oni noeejo take katoliško-pravo- I slavne države, ker bi katolieani lvJi v ! manjsini. V naši ciariašnji clržavi so kato- j lieani v manjšini, zato sc postavljajo ta- ! ko strupeno proti Srbom in proti edin- stveni državi Srbov, Hrvatov in Sloven- ' | cev. V tem nenarodnem boju je prevzel i ! vodstvo Korosec, ki se je še leta 1918 kar j j i svetil od blaženosti, kadar je govoril o eesarju Karin in eesarici Cili, a dane.s sc hlini, samo hlini udanega ministra pravo- i slavnini Karadjordjevieejn. | Skrajni eas je, da narodiiü jugoslo- | venska struja v slovenskein dein narotla i Srbov, Hrvatov in Slovencev postanc zopet aktivnejša. Ako se to ne zgodi, po- '¦ tem se bližamo katastrofi. Ce se katoli- koni posreci razbiti Jugoslavijo, potent bo slovensko ozemlje y najkrajši dobi postalo zopet preporni obickt za Ncincc in itaUjane. Mni bodo silili na Jadran, drugi bodo prve lioteli v tjj riameri zaefr- žati, a najveeji del računa bomo plačali Slovene!, ki bomo za to dali svoja svo- bodo. 2e prcd svetovno vojno jo vsa na- sa jugoslovenska struja zaklicala, da je naš spas samo v edinstvu s Srbohrvati. Za bodočnost velja isto in gone nam, ako na to pozabimo in se U.mu spoznanju izncver.imo! Inteligeii:,i, postani {orei čujeuiiejša'. Mariborsko pismo. Maribor. dne 21. avg. 1920. Kazvoj našega časopišja kaže naj- boije, kako zelo se je po prevratu razvil Maribor, posebno pa slovenski živelj. .— Oospodje, ki so spravili bivšo Kabičevo in Kralikovo tiskarno v napredne sloven- ske roke, so izkazali s tent kulttinnm ei- itoni veliko uslugo razvoju jugosloven- stva v Maribor». Rabieevo tiskarno so !>rei!csli v Kralikovo in nredili v njej po-- Pohionia inoderno litografijo. »Mariboi- ska tiskania«, ki je naslednica omenjcnili ny'uiSkih tiskarn, je tudi popolnoma reno- vi'rana in spopoln]ena in je danes gotovo uajvažncjše slovensko podjetje v Mari- b^ru. Njen nagli razvoj v zadnjem času Kaže, da je vodstvo v dobrih rokah. K sroei je prešlo pravoeasno tudi n- redništvo «Mariborskega delavca«, ki ga izdaia sedaj »Mariborskri tiskarna«, v ro- ke urednika pisatclja g. Radivoja Ke- liarja. ki je list iako dvignil, da je dobil n. pr. ob dneh Orlovskega tabora čez 500 i)o\rih naroenikov-, /!e dolgo pa Smo etitili, da je list za mariborsko naprecino javnost inii(j.y;o preinnjhen in se bo toraj list te tlni se pred Sokolskim zletom znatno pov^čal in tudi spremenil ime v »Tabor«. S teni bomo v Mariboni in okolici zuatno pospešili in utrdili razvoj napred- i ne in jugoslovenske misli, kakor tudi ct- i lo iiaše kuld'iiio in gospodarsko živ- ljenje. Marsikdo se je l)al, da bo nemska »Marburger Zeitung¦< zgubila tia s tem, dci je prešla v roke slovenske >'Maribor- .ske liskarne«.. Pokazalo pa se je, da je bila bojazen neutemeljena., kajti ogromna veeina Mariborcanov vfdi malo dalje kot čez doinaei prag (tore.i no tišči glave v pesek, kot eeljski Nenici s svojo »Cillier Zeitung«), ampak vsi streme za tem, da se eiinpreje dobro seznanijo z našimi raz- merami in tudi spriiateljijo z našim cTi- žavniin kot naeijonalnim življenjcm. Zal, da je bila »Marburger Zeitung« v turn oziru doslej premalo inforrnativna. — V kratkern pa se bo izvršila v njenem med- ništvu mala spremeniba, ker dosedajni glavni urednik Nemec odide v Oradec in bo novo uredništvo list gotovo dvignilo j na višino zagrebškega > Tagblatta«. In I tako bo stalo v bodoue javno življenje v I Mariboni in okolici pod vodstvom ten ! dveh listov. Upamo, da bodeta kos vcll- | kim nalogam, ki ja čakajo. 1 Klerikalna lista iz Cirilove tiskarne i sta vsaj v Mariboru doigrala. Nekaj ča- ;; sa, zlasti po prevratu, sta inorda tu in tarn ugajala s svojo agresivnostjo. pola- '. goma pa so se ljudje naveličali nepresta- nih odurnili osebnih nanadov, in je prav i zanimivo opažati zlasti ob večernih urah ; našc žilave kolporterje, kako pridno pro- ! dajajo napredne liste, po ;>Straži« pa le malo kdo seže. Precej pa je v mestn razširjen nem- : ški socijalistični list »Volksstimme«, ker so sc zatekli pod njegovo okrilje vsi ma- ', riborski nemsko-nacijonalni zakrknjenci '; a la dr. Orbsel in enaki pangcrmani, ki | še upajo Pri inteniacijonali resiti svojo j razbito nemško barko. List prinasa stal- ; no strupene napade proti Slovcnccm, c.e- | lo v inseralnem delu pod rnbriko >l'o- j slano«. I Slovenska socijalisticna <-l".nakost.< ''¦ je šc le začela pred kratkim izliajati dva- krat na teden in je v nacijonalnem oziru malo bolj sirpna, kot pa »Volksstimme«. S vendar pa je čutiti iz člankov kot iz no- : tic, da stoji zelo pod vplivom nemske se* , strc in ozračja deiavnic južne železnicc, j ki so še vedno polno vsenemskih nadu- j težev. »Gnakost« tudi ninia tako moene- ; ga zaledja kot »Volksstimme* in bo v j kratkem začela izliajati samo enkrat na i teden, kar ic znaeilno za razmere pri ma- j riborskih socijaldemokratili, kjer so ven- dar v ogromni vecini Slovenci — se ve, Miloje Milojevie: Muzika kod Srba. Muzieka umetnost kod Srba je ii znaku nacionaliznia. Tome liije samo razlog taj, što su Srbi, kao i svi sloven- ski narodi, neobično naklonjcni idcalu | svojih specifično nacionalnili osečaja i drhtaja dnše; nego razlog toinc valja trn- žiti i n politiekom momentu. Srpski deo ! našeg jedinslvenog jugoslovens-kog ple- mciia imao je krupuih dužnosti. Oslobod- jen pre 100 godina, u veeitoj prikuplje- nosti i spremi, da bude gotov odgovcriti snagom, na sve nokušajo, da se njtgovoj izvojevanoj slobjJiir.a.^rozi, srpski ic na- rod morao, da se priprema i za veliki čas, da, u saradnji sa svojom jos ne oslo- bodjenam braeom, izvrši i zaveh ostva- renje ideala oviju JuKosioveua. I.*»a se i to postigne, Sibin jc znao ja „¦„, vajja \ cuvati «east, iine i narothiost«. | Kraj kolevke niajke su pevale svojoj ! deci beskrajno tihe i tuple uspavankc, ! one mtimne uspavanke. koje nnaju sve i tanane niance nase oriKinalnc. nacionat- | ne duse l sve floksije naSc oriyinalre tnuzikc, koju seljak stvnra. " j Anina, dušo nioja, Spavaj slatko. san te prevario . stare bake su svojim uniieieima, u Uugc zimske večeri kraj ognjista, u koine Je i vatra tinjala, pričale o na?oj proslostf Male, nevinc oči zdravih i jcdrili malisa- na pažljivo su pratile svaki izraz na licr. dobre »bake« i oni su. slusaiuci, sanjali o ' Cam Dušanu, o Kosovu, o knezu Lazu- | ru, Milošu Obilien, kraljeviču Marku i o • tužnim i nesreenim srpskim kraljicama l i caricama, koje su umirale od tuge . . . . : Guslari sn pričali svojim monoto- nim psalmodirunjem momčadiji, devojka- ; ma i zrclirn ljudima i babaina i starcimn, dakle celome uarodu, guslari su pričali o slavi i o stradanju nases plcmcna sd onom emfazom, sa kojom vizionari go- | vore o neeem, sto je bilo, što se sluti, ^to I se želi ... | U polju, u ^iimi, na livadi, u vino- j gradu, voenjaku, po pašnjacima i na du- j gim putovanjima dugim drumovima kroz j roinantičnu zemlju Srbinovu pesma sc j orila. Pevalo se o Ijubavi, o cveču, o src- | či, o ttizi, o zvezdama, o belomc staau ; ovaca, o slavuju, o bistroj vodi, o sventu ! onome, što proste, piirodorn hranjcnc, duše osečuju. A ick nn »selu« i >prelu«, kad se mladcž okupi na rad. večinom ' uveče. noču, pesmi kraja nema. j Ako je rodjenje. ako je slava, svaü- ba, ako je, da sü ide na vojnu, ako je, da se zaplačc za mrtvima, srpski narod pc- j va prigodne pcsme, nekada beskrajno | tužne, bizarnc j melodijskoj i harmon- i skoj konstiiikciji, nekada vesele, živr, j ritmički vrlo interesantne. nekada tople kao Ijubav i široke kao Ijubavni uzdafi. Pesma prati Srbiiu-, kao i sve osta- j le Shfvenc, od rodjenia do smrti. ^ | Pa je sasvim prirodno da sva naclo- nalna, narodska, oscčanja, koje malo de- te donese sobom na svet i usisa majči- nim mlekom, sasvim Je prirodno, da (a osečanja bivaju sve jača, sve izrazitija, ; svc zdravija. : U takim tradicijama, sa takviin , vaspitanjem srpski su muzičan počeli da : rade, da se razvijaju, da obradjuju jedan ; stil, koji znači stil našeg srpskog miizič. ¦ nacionaliznia. Da se taj stil rodi, da mn j se postave osnove. nije bilo tesko, jer i j mi, Srbi, kao i svi ostali slovenski naro- i di i slovenska plemena, imamo bogatu | narodnn muzikii, jedno blago, koje jc • sposobno, da lirani bezbroj generaeija, ! izvor, koji svojom svežinom niože da ! zapoji snagom i lepotoin. | Naša narodna muzika je u osnov • nom raspoloženja tužna, kao i naša isto- rija. Ali u koncepeiji üvojoj, i po obliku, i i po melodijskoin, ritmičkom i iiannon- skom sadržaju svome, ta ,i^ muzika izra- zita i zdrava. Kada je posle J848 jrodine svesna ; omladina srpska u Budini-Pešti izvrsüa svojn nacionalisticku organizaeiju u ci- liu zadobijanja moralnili i materialnih prava, ona jc, ta omladina, iznela nače- ; lo: vratinio se itarodu, od koga je lu- ! djinska propaganda hicla da nas odvo- ji, jer izvor iiaše snage i na.se lepote i naše budučnosti leži u narodu .... Sa neobičnim oduševljenjem počeli su onila- dinci, da se unose u intimnu, prostn, ali i snažnu naroduu kulturu. Seljak je po- ; stao Bog. Sve što jc seljak davao i stva- ; rao, bilo je priimno kao izliv uekog ! svetlog božanstva, pa i narodna muzika. in^riv.-tnnrwnnriVMfiaiAwij-sMnHKininw-iun.u^aana I u to doba, ok.o polovine prošloga stoleča, razvio je svoj muzički rad poa uticajem tih ideja »Ujedinjenc Omladinc Srpske« naš prvi muzičar: Kornelije Stankovlč (+ 1865). To je ujedno i ro- djenje srpske umetničke iuuzike. Kornclije Stankovič je živeo u Pcšti i Beču. Sama ta okolnosi dovoljna je, cfa potvrdi, da je u njega bilo malo naciona- lističkih tradieija. 1 ako je njegovo vas- pitanje biloanacionalno, on je ipak zaslu- žio, da um sc prizna: da je prvi zaceo da skuplja i da harmonizira narodne mc- Iqdije, i erkvene i svetovne. Njegova je harmonizaeija konvencionalna, neorifti- nalna, ali je solidno radjena. Največa za- sluga njegova je, medjutim, u tome, što je on prvi izneo narodnu melodiju iz se- la u grad, n umetnicke krugove, u clnt- štvo, u umetnost jednom rečt. On je prvi ukazao na taj izvor, iz koga su tck nie- govi naslednici počeli da erpe prave n- metničke i nacionalne koristi. Stcvan St. Mokranjat (•¦}- 19i4 n Skoplju) je onaj umetnik. koji je sa dubo- kom umetničkom i nacionalnom intnici- jom ndario temelj buduceg sipskog mi?- zičkog nacionaliznia. Pod uticajem idcja »Ujedinjene omladine« povoden osim to- ga još, i Kornclijem Stankovjčeni, Mo- kranjac je ušao u suštinii naše narodne muzike sa sigurnim osečanjem za njenu originalnost. Kodjen u Srbiji, blizn Nego- tina, Mokranjac je detinjstvo svoje pro- veo u narodu. Muzikalan, dobar pevač. on je bio svuda, gdc sc pevalo, i u erkvi Siran 2. »NOVA DOBA< <:?v. 101 pa rojstvu. V splošneni pa se razmere v na5i dnigi Ljubljani precej hitro konsciiduje- jo, žal da zadnje meseee- ovira nasilno klerikalno vodstvo na vodilnih mestili : vsak napredek. Zelo pa primanjkujc v Mariboru staluih javnih duSevnjh delav- cev. Večina inteligenee stoji ob strani In vidi svoje udejstvovanje le v kritiki. ka- kor po-vcčini nnših inest. In tako more marsikdo v kaliiem ribariti, p:i tudi ta »bolezen« poneluije ,uveljavlja se trezrm in prcmišljcno delo, ki naj čimpreje zbc- re vse nesebiČMie in požrtvovalne znaea- je, pa bo Maribor kmalu vreden iniena druge Ljubljane! P&!itiLne vesti Iz Naroduega prodstavništva. V eu< izmed prvih sej se bo izvršila volitev no- vega predsedstva predstavništva. Prcd- sednik bo član radikalne strankc, oba podprcdscdnika pa demokrata Ribar (TTr. vat) in Ribnikar (Slovenee). Ruski pogoji za mir s PoIJsko. Prcd- sednik rusko-ukrajinskega mirovnega odposlanstva Dani.sevski je naznanil 20. avg. poljski mirovni delegaciji v Minsku pregled ruskih mirovnih pogojev, po ka- terih 1. priznava Rusija in Ukrajina po* polno neodvisiiost in svobodo poljske republike in slovesno potrjujeta popolno pravico poljskcga liaroda, da si sam do- loci svoje življenje in si postavi obliko vlade po svoji želji; 2. Rusija in Ukraji- na sc odrekata vsaki obliki vojne od- škodnine; 3. definitivna vzhodna meja Poljske bo približno ista, kakor je bila navedena v noli lorda Curzona od 11. ju- lija, vendar pa dobi Poljska več ozemlja vzhodno od Bialastoka in Cholma 4. Poljska bo svojo oboroženo silo brez 1z- jeme znižala na 50.000 mož enega letni- ka, za poveljniška in upravna mesta Je dovoljenih vrhtega 10.000 mož; to oboro- ženo silo bo podpirala državljanska mili- ca, ki bo obstajala iz delavcev in ki so določene za vzdrzevanje rcda in varnosti prebivalstva; 5. po podpisu pogodbe bo Poljska začela demobilizirati in končala demobilizacijo en mescc po'podpisn; o. Poljska obdrži ono nrožje, ki je potrebno za opremo v točki 4. navedenih čet; vse drugo orožje. vštevši ono, ki se nahaja v arzenalib in skladišeih vse Poljske, se bo tekom enega meseca po podi)isn premirja izročilo ruskim in ukrijinskim oblastim in dotedaj ostalo pod nadzorstvom ru- skih in nkraiinskih koinisij; 7, Poljska se odreka izdelovaniu ornžja in vojnegn materiiala; 8. Poljska nc sme na svojem ozeinlju trpeti nobenih prevozov živil In muiric. iz držav, sovražnih Uusiji ali L1- krajini ali njimim zaveznikom; 9. sovraž- iiosti se nstavijo 72 ur po podpisn te po- godbe; 10. po končani demobilizaciji polj- ske armade in po izroeitvi orožja in voj- nega materijala smc ostati samo 200.000 mož v nevtralncm pasn; 11. Poljska mo- ra vrniti ves odpeljani voini matcrijal, zopet postaviti razdejane mostove in ht- še; 32. Poljska bo z zakonoisi odrediia i razdelitcv proste zemlje, in sicer pred- \ vsem rodbinam onili poljskih državlja- j nov, ki so bili v vojni nbiti ali ranjeni ali : poškodovani na zdravin; 13. Rusija in Ukrajina dobita polno pravico svobodne- ¦ ga prevoza za osebe in blago vsake vi- ; ste preko poljskega ozemlja, nied tern ko i ostane črta Wolhowysk-Bialistok-Qrejo- j wo v polni posesti in polni kontroli rn- ; ske republike; U. Poijska bo izdala po- i polno političrio in vojaško ainncstjjo. j Laški narodni svet na Reki je. ka- ' kor poroeajo iz Trsta, pristal na d' ^n- j nunzijev načrt za proglasitev > Kvarner- j ske svobodne države < in odposlje v Rhn i tri odposlance, da se sporaznmejo z itali- | jansko vlado. Ta proglasitev bi scveda I ne pomenila Italiji sovražnega čina in ne ! ovire za poznejšo priklopitev k Italiji. i Irsko-atiRleška posajanja. Kakor po- j roeajo dublinski ea.sopisi, bi se imela da- ; ties 24. tm. pričeti mod Lloyd QeorRcm ; in voditeiji irskega narodnega odposian- ' stva »inirovna pojjajanja^. > Gdansko ostane nevtralno. Ustavo- | dajna sknpsöina svobodnega mesta j Gdanskcga je skleiiila, da ostane v ru- I sko-poljskcm sporu strogo ncvtralna. . V Gornji Sleziji, kier se pripravlja Plebiscit, se vrše stalno nemiri, ki jih Iz- j zivajo Nenici. Poijaki so se sedaj polasti- j li, kakor poročajo 21. tm. /> Dnnaja, vse- zn okraja ra/cn mesta Katovic, so pro- glasili poljsko repnbliko in prodirajo v vsej Cior. Žleziji. Rennerjevi npi. \vstrijski zunanji minister dr. Renner je 19. tm. v odseku za znnanje zadeve imel govor, v kateretn | je glede odnošajev do Jugoslavije po- I vdarjal, da se morata rešiti šc narod- | nostno in prometno vprašanje. Izrazil jc I nado, da sc ncmškim elanom obmejnc j komisijc posreci prepricati obmcjno ko- ; misijo o nevzdržnosti jnžnih mej Avstn- ; je. določenih v mirovni pogedbi. Morda j se bo dalo — je dejal zopet Renner •-. i potom dogovorov z Jugoslavijo odstra- niti narodnostne in prometne le/koče. Clovekn se zdi, kakor b! Renner sam itc j vedel, kaj hoee. " j Ruskc rdeče četo 'io ob poljski fron- j ti oslabljcne, ker je bilo sovjetsko annacl- j no vodstvo prisiljeno, vzeti nckai čet s tega bojišča in jih odposlati na Krim ! proti tfoneralu VVranglu. Vrhovno vod- ] stvo pa upa, da bo te cete v kratkem na- domesti'lo z novim voja^tvom. Madžari zopet vpadli v Avstrljo. Tokrat v noc'i na 20. tin. jnzno od Haln- bnrga pri Prellenkircherm na Nižjem Av- i strijskem. Kakih 80 madzarsKih voiakov kirchena odnesli vojasko opravo in drn- gepredmete. Tarn ntaborjena stotnija Je | hitro došla mi lice mesta in rop prcprcel- ! la. Madžari so pokazali pete. Istuga due j zjntraj je prišlo poročllo, da so madžar- | sko eete zasedlo- volila je, da se nd 22. tm. pa do 10. sept, smejo v obeli eonau izobt'Sati ncmške in jugos-loveuske zasUive, po 10. septembru , pa le ententne. Prebivalslvo v pasu A. ]e vsled tega silno ogorčeno in izjavlja, da bo s silo preprecilo izobešanje ncinskiTi zastav. Obupali nad plebiscitom se že koro- ški Nemci in zdaj !e so žele, da bi Itali- jani zasedli cono z vojaštvom. V to svr- ho skušajo izzivati v coni A nemire. pYujske novice. čndne vrste nepristranost' dokumen- tira naša Ijnba deželna vlada ljnbljanska, če je resničen dopis »Nove pravde« iz Ptuja, v katerem nravi: Mestni magistrat ptnjski je za časa kolkovanja bankovcev meseca decembra 1919 kaznoval 13 tr- govcev in gostilnicarjcv na globo po 3000 K, ker niso hoteli sprejemaii več nekolkovanih not. Od teh 13 je bilo 11 Nemccv in 2 Slovenca. Ysi obsojeni so vložili priziv na deželno vlado. ki jc takoj potrdila obsodbo «lede obch Slovcncev (tr^ovec ScnCar in ffostilničar Slaviuec), glede Nemccv pa šc ni nič nkrenila In nienda čaka, da se — pozabi. Zanimiva protekcija! Pa se še Nemci pritožujejo, da se jim gode krivicc! Stanovafijska komlsija v PtnJu Te vsled raznih težkoč in zlasti, ker so iz njenega poslovanja nastala osebna so- vraštva, odstopila, Celjske novice f Dr. josip Strašek. V soboto po- poldne se je raznesla zalostna vest, da je v tukajšnji bolnici umrl primarij javne bolnice v No vein mestn, g. dr. Josip Strašek, star 45 let. Bil jc se kot stavosta novomeške sokolske žnpc na praškcm sokolskem zletu zdrav in Oil. Na povrat- kn se je v Ljubljani zasirupil z ncko jed- jo in jc zastrupljenje preSlo na jetra. Sel se je zdravit v Rog. Slatino, odkoder so Ka težko bolnega prepeljali v celjsko bol- nico. 2e več dni je bil brez zavesti, v so- boto popoldne pa je izdihnil. Dr. Strašek je bil v naši javnosti splošno znan kot kremenit, znaeajen narodni delavcc. Ze od mladili let je stal v sokolskih vrstah. Kot svoječasni zdravnik v Brežicah je bil soustanovitelj tamošnjega Sokola in do odhoda v Novo niesto ves eas njegov starosta. Tudi v Novem mestu se je fa- koj postavil v prve sokolske vrste in je bil izvoljen za starosto tamošiije sokol- ske župe. Sodeloval je tudi kot nooniah- ljivnaprednjak v političnih bo jih in moral zato od nasprotnikov marsikaj bridkega pretrpeti, uklonii pa se ni. Vrlemn moZu bodi ohranjen najlepši spomin v sreih nas vseh! Pogreb pokojnega dr. Jos. Strašcka se jc izvršil včeraj 23. tm ob 4. uri pop. na celjsko pokopališče. Coljski in Novo- meški Sokoi sta tvorila častno sprtm» stvo. Za prvi srbski konceit v Celju je — kakor izvenio - dozdaj silno rnal odztv. Ne bomo ;)isali rekriminacij, povdarimo pa le to: kadarkoli se je vršil kakšen slo- venski koncert v Beogradu, vsikdar so se naši srbski bratje casino odzvali in v globokem pojmovanju nascga nacijo- nalnega odmscva izkazali slovenskim u- metnikom največjo pozornost in ljubc- zen. Še nedavno se je vr$il krasno ot>- iskani slovenski koncert v Bcogradn. Ali hočemo ravno mi C<-ljani pokazati, da razun za nogometne in druge tekme — katerih pomena gotovo nc podcst na^ih srbskih bratov! Na prvi srbski koncert v Celiu, ki se vrši danes v torek 24. tm. zvečcr v mest- nt'in giedališčti, pouovno opozarjamo naše cenjciio občinstvo v »adi, da se ga iidclcži v čim najlcpšcm Stcvilu. 2ENSKE NARODNE NOSE V CELj- SKEM OKROŽJU pozivamo, da se v čim največjem številu prjjavijo za sokol- ski zlet v Mariborn. Prijave naj se bia- govolijo iiemudoma vposlali na naslov gospe Ele dr. Kalanove v Celju. Slovensko mestno ;;leduliščc v Celju pričnc s sezono najbrže že s prvim scp- tembrom. Ker je dozdajni rcžiscr gospod Milan Skrbinšek sprejel engažman v Ma- riborn. je vodstvo Oramaticnega drnštva stopilo v pogajanja z g. Valo Bratino, da bi prevzel vodstvo našega mestnega gle- dališča. Mcdtem pa jc tudi on žc podpt- sal pogodbo v Mariboru, vsled čcsar so postala nadaljna pogajanja brezprcdmci- na. Naši vrli diletanti, Katerih je danes že krog 30, pa izjavljajo, da se hočejo kao i u polju, u J5umi ili u intimnim doma- čim krugovima našeg patriarhalnog srpskog driištv-i. Otuda je on podjedna- ko dobro poznavao i crkvenu i svetov'im narodnn muziku. Kada je kao mlad stu- dent univerziteta došao u Beograd na Veliku Skolu, on jc več bio čuveu i nbr- zo je postao horovodja »Beogradskog Pevačkog Dru.štva'«, sa kime če ostati vezan do smrti. Kao diak Minhenske aka- demije (prof. l?einberger) on je iz Hvro- pe doneo u Srbiju znanja solidnog muzi- čara. Sa tim znanjem i svojom intulcijom on je pronašao specifični akcent naše narodne muzike i u svojim -Rukoveti- ma« obraclio je narodne melodije sa toli- ko duha i sposobnosti. da sit te kompozi- cije danas gramatika našcg mnzičkog nacionalizma. Mokraniac je stvorio ^ko- lu, on jc obrazovao generacije srpskih muzičara i — sposoban, da gleda u bu- dučnost — on je prvi otvoiio «tručiiti i Srpsku Mnzičkn Skoln u Beogradu (1899), iz ko]e su izašli gotovo svi mladi umetnici srpski, i prodnktivni i repro- duktivni. Mokranj.ic je otac srpskog nuizičkog j nac»onal!zina. Sva generacija muzifara, koja je njemu sledovala, po:' njegovim Je direkt- j nim uticajem. Taj nticaj je r.egde bio srečniii. negde manje srečan. ali on po- stoji. on se oseea. Boža Joksimovlč, Vla- dimir Djord.ievič, Petar Krst;č, Sfanislav | Binički i Izidor Bajič (f 1916) nepo- , sredno su učenici, u stilističkim odlikama Stevana Mokranjca, i ako ni jedan o prugi vlak isti dan ndhaia ob IS. uri 15 min. iz Ljub- ljana Litija ob IS. urj 5- stala stojišča 5 K. Qede/i za tribune se bodo proJaiali tudi v Liubliani. Turistika in sport. Plavalna tekma, ki jo ie nameraval prirediti športni Klub «Celje« v '>?)iani« dne 22. tm., je vsled povodnji odpad.la. Voda jc dan p.nrej tako narastla, da jc bilo vkljub najbolisi volji oncmogočeno, izvesti program tekmovania, ki je radi tega preloženo na prihodnje dni. Že kup- ljene vstopnice obdrže veijavnost. Vesc- lica, ki sc je na (o vrsila pri »Orcnadir- ju«, je potekla kl.iub pičli udcležbi prav animirano. K uspehu so v prvi vrsti prl- pomogle naše vri- narodne damc, kate- rim izrekamo te.ii potom svojo tiajpri- srčneišo zahvalo za njihovc ncumorno požrtvovalnost. Hvala tudi vsem onirn, ki so narn s svojiin posetom nakazali svojo naklonjsnost. -- Športni klun »Celje«. Nogometna tekma med slovcnsklm ccljskim in mariborskim Sportnim klu- bom se je vr.siia 22. trn. dop. na glaziji. Koncala jc v r:izmerju 3 : 2 v prid Ma- nborčanom. Tla «<"> bila po deževjii zelo neugodna za igro. Maribor in okoliea. Pod tem naslo- vom je zastopstvo jugoslov. novin. v Mariboru založilo knjižico, ki vscbuje vse, kar potrcbnje lujec v svrho orijen- taeije v Mariboni, opis mesta in okolicc tcr seznam raznih tvrdk itd. Vodnik po Mariboru in okoliei. V iste svrhe je izdala podobno kujižico pod tem naslovotu tudi Ljudska tiskarna v Mariboni. 9NKVNF NOVICE Akademičuo društvo »Triglav« se udeleži korporativno z zastavo sokolskc- i ga zleta v Mariboru. Pozivaio se vsi sta- rcjšinc in člani, da se odzovejo v kolikor mogoče velikem številu. Kdor ne bo v sokolskem krojn, naj nastopi z društve- nim trakom. — Odbor. Junaki pa taki! Orli v Rajhenburgu namreč. Iz zagrcbskejw »Obzonu po- snemamo, da so na večer sokolske slav- nosti v Rajhenburgu junačinc-Orli s kre- pelci napadli fantjčke sokolskega naraS- čaja, vračajočc sc domov. Ko so na kli- canjc fantičkov prihiteli Sokoli, so jo or- lovski junaki pobrisali — urnih krač. Da jih ni sram, kukavic! ^ Poštna vest. Po.štni urad Bistrica pri Mariboru sc jc 10. tm. preselil v Lini- bus in se pošta imenuje odslej Limbu§. VeliKo napredno manifcslacijio napo- veduieio ljubljanski listi za 12. sept. Služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrozi«: sevniško je raz- pisana do 15. sept. tl. Sestanek napredne omladine o prl- liki zleta sokolskega Saveza SHS v Ma- riboru se vrši po naslcdniem programu: 1. Pozdrav (tov. Stane Rape, phil.); 2» Sokolska ideja in naša inteligenca (tov. Lovšin Rvffcn, absol. eksp.; 3. Orljcnta- cija jugoslovcnske omtad'ne i njen odno- šaj prema Sokolstvu (vov. C3jermanovič, phil.) Zborovanjc se prične dne 30. avjr. 1920 ob 8. uri zjutraj. Polovične vozov- I nice, kakor tudi obvestilo o odhodu vla- • kov razpošlje Jugoslov. napr. akad. dru- štvo »Jadran« v Ljubljani v najkrajšem času. Monarhistični dnevnik prične 5. sep- teinbra izhajati na Dunaju. Sodelovale bodo osebe, ki so v zelo ozkih zvezah z bivšim cesarjem Karlotn. TRßOViNA, OBBT \ü NA- RODNO GOSP0DARSTV0. Hmeljarjem! Da-si smo že v zadnjem tednu avgusta, vendar se hmeljska kupčija Sc ni pričela. V kratkem času bo prišla brzojavka iz Žatca, katcra nam bo v tem oziru ortnesla nekaj pojasnila, ker se cena naSega pridelka vedno ravna po ceni češkega hmelja. Vscbino te brzojavke, kakor vseh sledečih, bomo objavili v časopisih ter jo poslali po pošti tudi našim poverjenikom, kateri bodo drage volje (iajali pojasnila dru- gim hmeljarjem. Na5i poverjeniki pa so gg.: Janic-Celje, Dr. Šribar-Dre- šinja vas, Vodenik-Petrovče, Antloga- Götovlje, Savc-ršnik-Sv. Peter, Terglav- Gmšovlje, Marinc-Sv. Pavel, Praznik- Gcmilsko, Ci2ej - Prekopa, Štober- Vransko, Plavšak-Sv. Jurij, Mazil- Grajska-vas, Fonda-Sv. Rupert, Pias- kan-Orla vas, Praprotnik-Sp. Gorče, Pauer-Braslovče, Kralj-Pre^erje, Sadnik- Groblie, Zagoričnik- Podvin, Turnšek- Breg, Hojnik-Ločica, Lan^crSek- Mären- berk. Žaiec, 22. avg. 1920. Hn eljarsko druStvo za Slovenijo. Znižanje carine. Vfinančnem mi- nististvu je imel sospodarsko-finatični komite seio. Po daljšib diskusijah se je določilo, da se zmanjša dosedanja carina, ki je bila naložena na posa- mezne predmete, ki so se izvažali, Ukrcnili so, da dovolijo svoboden iz- voz masti, slanine in prediva. Vprašanje glede svobodneg'a izvoza koruze in pšenice bo rešeno na prihodnji seji Rospodarsko- finančncga komiteja. Kosta Stojanovič je opozoril svoje tovariše na nevarno finančiio krizo. v kateri se nahaja naža država. Ukrenili bodo vse potrebno, da ukinejo špekulacije in ma- hinaeije tujezemskih bank, ki kvarno vplivajo na našo valuto. Zadnja porodila. Velika zmaga demokratov v Srbiji. Strašen poraz radikalcev. Beograd, 22 avg. Pri obč. vo- litvah so si komunisti razun vBeogradu priborili večino še v 7 mestih. Demo- krati so si priborili 12 mest, mednjimi Vranjo, Paračin, Kruševac, Palanko itd. Vsa od demokratov in komunistov osvojena mesta so imeli dozdaj v ro- dah radikalci. V kmečkih občinah so radikalci skoro povsod propadli in so zmagali demokrati. Rav.burjenje v Beogradu je med radikalci silno, poparjenost po- polna. Rusko-poljski boji. Nadaljni uspehi Poljakov. P a r i z, 22. avg. Po vesteh iz Var- i?ave nadaljujejo Poljaki svoie prodira- nje. Pri tem z?;devajo !e na majhen odpor. Amsterdam, 22. avg. Glasom poročil iz Londona je poljska proti- ofenziva tako uspešna, da se pojavlja v gotovih poüticnih krogih bojazen, da gredo poljaki predaleč. Maršal Foche, ki je zasnoval strategični načrt, je proti nadaljnemu prodiranju na ruskem o- zemlju, kakor je bil svoj cas proti Kijevii Poljaki bi se po njegovem mtie- nju morali omejiti na to, da izženejo rdeče čete z narodnega ozemlja. K o d a n j, 22. avgusta »Berlingske Tidende« javljajo iz Varsave: Obrambui svet Poljske je imel včeraj dolj>o sejo, kateri je prisostvoval marSal Pilsudski. Seji se pripistije velika važnost. S fronte prihaja porof.ilc, da so lahko topniStvo in avtnmobilski oddelki pri- zadiali Rusom velike izgube. Topništvo sledi v kratki razdalji napadaluim če- tam in obstreljuje beže^e Ruse. Praga, 22. avg »Tribuna« poroča: Poljsko prebivalstvo v vtlikem štcvilu prehaja preko češkoslovaške meje. Pri- poveduje, da je sovjetska armada od- daljena le äe 40 km od č'eškoslova§ke meje. ObČinske volitve v Srbiji. KoinunistiČni uspeh v Beogradu. B e o g r a d, 22. avg. Izid danaSnjih občinskih volitev v Beogradu je sle- deči: komunisti 3622, radikalci 3310, demokrati 2726, republikanci 643 gla- sov. V smislu volilnega reda za Srbijo dobe konuinisti v beograjski rnestni upravi predsednika in enega podpred- sednika tcr 30 odborniških mest, ra- dikalci 8, demokrati 6, republikanci 1 odbornika. Izidi volitev v ostali Sr- biji še niso znani. Državnl proračun za 1.1920/21. Beograd, 22. avg. Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se obenem s finančnim zakonom uveljavi državni proračun za l. 1920/21. Sestanek dr. Trumbiča z zastopnikl sovjetske Rusije. Beograd 22. avg. V parlamentar- nih krogih trde, da je imel naš mini- ster za zunanje zadeve dr. Trumbič na lastno ineijativo sestanek z zastopni- koma sovjetske Rusije Kamjenovim in Krasinom, ki sta zahtevala, naj naša kraljevina Čtmprej prizna sovjeisko Rusiio iii stopi z njo čimpreje v go- spoclarske zveze. PoIJski oklopni vlak na Češkoslo- vaškem. Praga, 22. avg. »Tribuna« poroča iz Moravske Ostrave, da je včeraj polj- ski oklopni vlak prestopil češkoslovaško mejo. Bil je ustavljen. Ni še gotovo, ali je bila to demonstracija ali pa gre za umik pred rdečirni četami. Lloyd George in Glolittl v Luzernu. Bern, 22. avg. Švic. brzoj. agen- tura javlja: Italijanski min. pred. Gio- litti je dospel v Liizern in se sestal z Lloyd Georgem. Luzern, 22. avg. ŠBA favlja: Da- nes dopoldne in popoldne sta se po- svetovala Lloyd George in Giolitti o rusko-poljskem, jadranskem in drugih evropskih vpražanjih. Do sklepov še nista prišla. Sodijo, da bo o poteku razgovorov izdan oficijelen komunike. Odkrita zarota na Grškem. Neštevllne aretaelje. Beograd, 22. avg. Iz Aten javliajo: Radi atentata na min. preds. Venizelosa in odkritja zarote proti sedajnemu re- žimu ie bilo aretiranih že nešteto oseb ne samo iz Aten, ampak iz cele Grške. Med aretiranimi sta tudi bivša ministr. predsednika Kratos in Rhallis. Uredni- štva in tiskarne opozicijonalnih listov so Venizelovi pristaši uničili in opu- stošili- Dognano je, da je bil Kratos, min. pred. pod kraljem Konstatinom, za- pleten v zaroto, ker je atentator sam izjavil, da je bil z njim v tesni zvezi. Aretacije se nadaljuiejo. Policija je do- gnala, da je bil Kratos vodja tajne re- volucijonarne organizaeije. Kovanje novega drobiža. Beograd, 22. avg. Finančni mi- nister je odredil, da se prične kovati nov drobiž iz neke bele zmesi. Najprej pride drobiž po 25 para (1 K), potem po 10 para (40 v.) Socijal stl Zedinjenih držav za tretjo internaeijonalo. New Jork, 22. avg. Na podlagi glasovanja se je socijalistična stranka Zedinjenih dižav izrekla za III. inter- naeijonalo, toda z nekaterimi pridržki. Odklonilo se je med drugim vprašanje cliktature proletarijata, kakor je izvede- na v Rusiji. SV^TliA PodP'fana opozar- *-» w C1J. &R\Fm jam, da ni moj sin posestnik, kakor se sam okrog hvali ter nima nobene pravii e niti najmanjše stvari od posestva prodati, ker posestnica sem šc jaz. Svsrim pa tudi vsakogar, dati niu denar ali druge vrednosti, ker jaz nisem plačnica za njegove dolgove. Ana Gruber posestnicu v Teharjih. üaznanilo. SI. obfinstvu naznanjam, da izdelujem vsakovrstne cementii^ izdelke. V zalogi imain cementne cevi različne velikosti, na- grobne spomenike in okvirje, bruSene in se- kane, korita, vence in lijake za vodnjake, plošče za tiak dvojne vrste, cementne stre- ^nikc(falzziggcl) itd. Prevzamcn vsakovrstna betonska dela za grobnice, trotoarjo, ograje, manjÄe betonske stavbe in mostove ter vsa V stroko spadajoüa dela. Maks Lipidnik izde!o,vatelj cennntnih izdelkov H40 Cret pra Ceii'cu s_ Stran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 101. Registrow. ks»editna in stavbena zadrugazom.zav. L*äIBi« Prešernova ul. 15 w ^^'J11^ "LflSTOI DOM*! Sprejema hraitilste wloge in jsh obpeatuje po 4 sSVk Ol ^ 401 ^štiri od sto H.^^ \Oß 156-46 /s*y»^-.«.~>^-\fW»...-.-<'i^-V»^»>»»».<.«-»*'i^^>VW<..''.i".-»>'^'* Edina slovenska specljalna trgövina z barvami in lakl. Agenmra in komi- sifsKo podjetle. Iv. ;a in trdega okfoglega lesa v razžagattie. 1137 3 1 prodajaiko ali 1145 3-1 pomociiiicct izurjena v manufakturni in špecerijski stroki sprejme Viktor Pilili v Žalcu. P. t. občinstvo se opozarja, da je od- slej naprej prodaja ke ramičnih izdelkov na drohno v naš. tovami iikinjgna. NaŠe blago se prodaja v Celju (tvrdka Jul. Weiner's nasl.) in v vseh večjih ---------------krajih Slovenije.=-------------- L. IS. Schütz, ing. Pavlin i. dr. heramicna industrija, Petpouče pri Celju. 1137 3-1 Gtarte »a inline, žage, moiorle namesto (ermenov se dobijo pri Florjan KUČANDA vrvar, Sv. Jurlj ob juž. žel. 1123 2 FozoF! j Cene ogromno padle! Delikanska zaloga usakourstnega ma- < nufakturnega blaga u trgouinah I ---------------Marai & Žurman Sv. Križ - RogaSka Slatina - R^tansha vos i F^aasi>ošlljLi po cell «Ju^oslar&riji. Brzojavi »Natžur« Rogaška Slatina. Telefon št. 3. l 1046 12-4 Bendn, petrolej, gonilno olje, strojno olje, cillndrovo olje, tovot mast, 1 kolomaz, vazelin, olje in mastza usnjarje dabavlja ppompino JiriflrierijdlHfll I Dopise na cesitpato v Ma^iboru. Telefon 4tew. 80« BpLojavia R&fane^ija. Zahfevajfe pa^sori Nowo Dobo«. •1 ¦VaznaEiilOe Dosedanje glavno zastopstvo ..Jadranske zavarovalne družbe (Riu- nione Adriatica) za Celje in okolico, katero je vodil rajni g. Gračner, je prevzel naS uradnik gospOd JOSi|9 KaVČlL| kateri uraduje v hiši gospe Gračner, Gosposka ulica 6. Stranke se po- zivajo in naprošajo, da se v vseh zavarovalnih zadevah obračajo na- ravnost osebno ali pismeno na našega n<..vega zastopnika. — Vse mo- rebitnc nerednosli in nedostatki odGračnerjeve dobe se bodo točno uredila. V awvmji prevzemamo: r^SS tovarniška podjetja, proti vlomu in tatvini tor tudi ropu, razna življenj- ska zavarovanja, nezgode in jamstvo, transportna zavarovanja, proti po- lomu steklenih šip, kakor tudi EimeEja za razlicno dobo. — Vsa na- znanila se bodo točno in kulantno izvršila, za kar jamči naša stara družba, ustanovljena lela 1838. Giavuo zastopstvo Jadranske zavarovalne dmžbe za Gelje in okolico, Mednarodna družba zoper nezgode in jamstvo v Celju, Gosposka ulica štev. 6. 1124 3—2 Iz sbladsščo w Gradcu po najnizjili cenah: Motorji za islosmerni tok 1.5 HP (kOfljSkihSil) 300 voltov 2900 vrtljaiev 4 HP 300 » 1960 » 6 HP 300 » 1030 » 8 HP 300 » 1150 » 4 HP 440 » 1700 5 HP 440 » 1300 12 HP 440 » 1470 17.5 HP 440 » 1420 Motorji za istosmerni tok oziroina dinamo stroji 1.5 HP 220 voltov 1750 vrtljajev 2 HP 110 » 1700 3 HP 150 » 1600 » 3.5 HP 220 » 1700 >• 4 HP 220 » 1700 17 HP 115 » 1400 18 HP 220 » 1400 Motorji za vrtllni tok 220 voltov 3 HP, 3 HP, 7.5 HP, 10 HP Vsi stroji irnajo ovoj? iz same bakrene žice, 6 mesecev jamstvo, kompletna z vzbujeva- lom ali kot dinamo stroji z regulatorjem in stikalno pločo. Izvoiite se obmiti n^ nas tudi radi motorjev za istosmerni in vrtilni tok ter dinamo-strojev, ki niso tu navedeni. Motorje za istosmerni tok in vrtilni tok, ka- kor tudi dinamo-stroje vsake jakosti in napetosti mor^mo dobaviti iz skladišča v Oradcu ali kratkodobno. Vse inštalacijske potrebščine: žarreicc. Stevci za istosmerni tok 150 in 220 vol- tev 5 amp proizkušeni, s preizkušno listino. Poprava električnih strojev v lastni špe- cijalni delavnici, točno, hitro, strokovnjaško in najccneje. Naprava stikalnih plošč, vzbujeval in regulatorjey. Oferte brezplačne, ogledovanje našega skla- dišča strojev brez vsake kupne obveze. Pri- poročamo telegrafične informacije glede stro- jev, ki so v zalogi. Elektro - Motorska Družba z. 0. J. v Gradcu, (Eloktro- Motoren Gesollsohaft ra. b. H. Graz) Sackstrasse :2. I. beim Kriegsschloss- bergsteig. Brzoičivni naslov: Elektrosmu- tny Graz. Iščemo resne zastopnike za SHS, event, oddamo izključno zastopstvo. 1129 Kovaški premog 1125 2-3 se dobi pri Brezovniku, Vojnik. Sprejme se takoi čevSjap^i uče- nec v Zavodni 5t. 40, Josip Plevčak. 1130 2-2 Hiša z vptom 10 minut od Celja, se proda. Več se izve v upravništvu lista 1102 2-2 Išč i se v naj^m pposios« za soffnuičdrsko deiopico event, s hlt:vom (štalo), tudi lahko s stanovanjem ozir. se kupi. Lastnik delavnice je tudi lahko družabnik. Pnnudbe na upravništvo Nove Dobe. 1091 10-6 Knjigovodja izvežban v dvojnem knjigovodstvu, se takoj sprejniv-. Pogoji so ugodni. Naslov pove: Društvo slov. odvetni- Ških in notarskih uradnikov v Celju. iopili pinotržci! V zalogi se nahaja ŽeleZtlt lak za sodne obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nazna- njamo prežalostno vest, da je naš srčnoljubljeni mož, oče, sin, brat, svak, stric, tast itd., gospod flnton Slefanciosfl posestnik in gostilničar »pri Krajncu« danes 17. avgusta ob '/2 3 uri zjutraj, v starosti 58 let, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v Cetrtek 19.tm.ob '/211 uri iz hiše žalosti nadomačepokopališče. PripnroCanio ga v molitev in blag spomin! Sv. Florjan pri Rogatcu, 17. avgusta 1920. Marija Stefanciosa roj. Marine, žena; — Tone, Maksim, Viktor, Franček, Gustl, Drejček, Dragi, Tinček otroci; — Mici Stefanciosa roj. Jagodič, sna- ha; — Ursula, mati; — Joško, Franc, Minka, Nežka, Lojzek, Marko, Martin, Terezija, bratje in sestre; — rodbine: Stefanciosa, Marine, Srinipf. Zahvala za vse izraze sočustva ob bridki izgubi našega iskreno Ijubljenega flntona Stefanciosa in zlasti še onirn, ki so pokojniku pomagali lajSati zadnje ure, izrekamo globoko zahvalo! Zlasti se za- hvaljujemo gospodu dr. Brabecu za njegovo požrtvo- valnost in tiud, č. g. dekanu za njegov tolažilni po- slovilni govor, domačemu g. 2upniku za toiazoo, kakor tudi ostalim gg. duhovnikom, rogaSkemu citai- ničnemu in domačemu pevskemu zboru za sree pre- tresujoče žalostinke, nadalje gasilncmu dnibtvu iz Rogatca, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za krasno darovano evetje in vsem, ki so spremili našega nepozabnega na zadnji poti. Sv. Florjan, 19. avgusta 1920. ŽaUtjoči ostalL