Rl primorje je zgornjevipavski časnik LATNIK Avto Batič Avto Batič SLO-5270 Ajdovščina .ko veš, kaj imaš! Ajdovščina / November 2002 / številka 6 / 7500 izvodov / cena 0 sit Pilon in Agroind (strani Buodte prou lepu pozdrauleni! Frence z Žabel vam piše. Do zdej sm vam pridgou sam na tistm radioti nuova z Uajdušne, ma ta buot so rjekli, tisti mulci, dej Frence, napiši kej za u Latnik. Jen sm rjeku Fridi: Frida, orka špric, uzjemi eno karto jn peru jn piši, kar bm ukazou, sej vejš, de sm se usjedu na mu-oje špejgle, de puštabu na vidm več. Je prou takoj ubugala. Ku sliše uodi latnika al pej vina se ji kar smeje. Zapiši, de sm bu na martinovo nedejlo u Križi u tisti betuli jn de so bli tm ani še mal okajeni muli od sabuote. K'šn buot bi mi pod Italjo puojeli ku zmejšeni tudi če so ns karabinjerji strašli. Tejvi košoti pej so bli ku ene paliske. Samu de je ta al pej uni nejkej pihou so se mejnli. Tist k'ga pihne smo mi prauli, je dejdc jn pu nje pej taka reuca, ku so tevi tiči. Puole sm zastuopu, de jm policaji dajejo nejkšno stvarco u usta jn de muorejo nuotr pihnt. Jn puole de jm štrafmajstr anih stu taužnt uzame jn še z autotm se na smejo uast, de malu pršparajo pr petrolji. Jn tu samu zatu, kr de na smejo tolku pet. Mi u Žableh praumo, tna kej boš pej piu mlejku kamr staujo tiste žaube nuotr, da ti uzame kljep, al uado, k' jo muorš prej kuhat ku žepco. Ma buh vej zakej so nardili teve vinske cejste, če se ponih lohku uozejo samu policaji. Zarad tabl, al zakej? Po usakem pljesi kr si ga mulci zmislejo, jih tlje v u Zable pride cejla rajda pejš domou. Enam pobjerejo potentine, eni se jih bojijo jn so puole usi kalauozi pouhni tistih nehnih krip kr jh pestijo prou posuot. Sej zatu tud guodcu nej več nikjer. Jst pravm, orka špric, ma gdu je šef tlje u tevi komuni, policaji al žepn. Narbulš bi blu, de bi ta nuou, kr še na vejmo kjeri bo, šou h unmu taglaunemu policaji u Uajdoušni jn se zmejnu. Al vržemo trte ven, jn pestimo gacko rast, al se bojo zmejnli ku buh zapovej! Sej če nje bomo samu še h tazadni maši šli, jn puole spat s kakušmi. Taku viste, je tu! Frence z Žabi Nova linija bo zadostila povpraševanju Zaključena ena največjih Fructalovih naložb 10. obletnica evropskega programa PHARE v Sloveniji Visoki evropski gostje obiskali Vipavski Križ Od odločitve za širitev proizvodnje, pa do ponedeljkovega dopoldneva, 18. novembra, ko sta direktor Fructala, Marijan V. Mir in Ministrica za gospodarstvo, Tea Petrin zagnala novo linijo za polnjenje sokov in nektarjev v 200 mililitrske stekleničke, je minilo dobro leto dni. Med povabljenimi gosti na priložnostni slovesnosti, na kateri so nastopili Moški pevski zbor Srečko Kosovel in mlade balerine iz Glasbene šole Vinka Vodopivca, je bil tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, ki je v času svojega mandata prvič obiskal to ajdovsko podjetje. Rezultati poslovanja Fructala v letošnjem letu nakazujejo, da ne bo težav z izpolnjevanjem načrtovanega uspeha ob koncu leta. Prodaja pijač in živilskih proizvodov je za dobrih 10 odstotkov večja, kot v enakem obdobju lani. Do septembra so prodali za okoli 80 odstotkov načrtovane letne količine in za dobrih 15 odstotkov presegli raven lanske prodaje. Delež izvoza seje povečal na 58,4%. V tem obdobju so dosegli 76 odstokov realizacije načrtovanega poslovnega izida leta, ali 14,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, oziroma, 690 milijonov tolarjev čistega dobička. Ministrica za gospodarstvo, Tea Petrinje ob odprtju nove polnilne linije povedala, da »...se Fructal postavlja ob bok velikim korporacijam. S svojo poslovno uspešnostjo sovpada z globalnim ciljem in politiko ministrstva za gospodarstvo, takšna podjetja pa več kot potrebujemo...«. K visoki investiciji, 2,25 milijarde tolarjev, jih je gnalo predvsem dejstvo, da z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi niso zmogli ustreči povpraševanju na trgu. 40% vred- nosti so pokrili z lastnimi sredstvi, 60% pa pokrivajo krediti. Sokovi v majhnih stekleničkah so proizvod višjega cenovnega razreda, hkrati pa spadajo v uveljavlje- no Fructalovo blagovno znamko s širokim asortimajem (13 različnih okusov). Količina prodanih sokov je v zadnjih nekaj letih narasla kar za 55 %, največ v BIH, kjer ima Fructal najvišji tržni delež v tem segmentu. Rast prodaje na tujih trgih pripisujejo tudi zakonodaji, ki v gostinstvu predpisuje prodajo sokov v originalni embalaži. Pričakujejo, da bodo podobni predpisi kmalu sprejeti tudi pri nas. Zmogljivosti nove polnilne linije so kar trikrat večje od dosedanjih. V eni uri napolni 32 tisoč stekleničk, v enem letu pa preko 120 milijonov. Investicija prinaša večjo produktivnost, nižje stroške proizvodnje in zaposlenim prijazno okolje, z vgrajenim protihrupnim in posebnim klimatizacijskim sistemom. Novih delavcev ne bodo zaposlovali, saj linija praktično dela samostojno, avtomatsko se skozi proces vršijo tudi kontrole kakovosti. Izdelalo jo je podjetje KHS iz Nemčije, ki je največji proizvajalec tovrstnih naprav. Naložba pa poleg tega obsega še proizvodno halo, regalno skladišče in pokrito dvorišče. Gradbena in obrtna delaje v večji meri opravilo ajdovsko Primorje. Sanda Hain Neupravičeno pribiti na križ Vipavski kmetje molzejo neoporečno mleko Potem, ko so v ponedeljek, 25.11. prejeli uradne zapisnike dodatne analize, so naslednje jutro lahko oddali 2500 litrov mleka tudi tisti trije kmetje, ki so štirinajst dni prej preživljali pravo mlečno kalvarijo. Na zgornjem vipavskem so v tem času v gnojnico zlili okoli 48 tisoč litrov mleka. V zadrugi ocenjujejo, da je bilo s tem povzročene za okoli 5 milijonov tolarjev škode. Izgube, ki jo je mlečna afera povzročila vipavskemu kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji, pa se še ne da ocenjevati, čeprav se prodaja v vipavski mlekarni počasi normalizira. Branko Tomažič, direktor vipavske Zadruge, ki se je ena prvih postavila v bran kmetom, je ogorčen nad potekom dogodkov. Po njegovem mnenju so pristojni postopek peljali neprofesionalno. Direktor VURS-a, Kovač, je najprej okrivil kmete, da mleku dodajajo antibiotik zaradi zniževanja mikroorganizmov, da so ga dobili na črnem trgu iz Hrvaške (in s tem povzročil jezo naše sose- de), za konec pa je krivdo za okuženo mleko pripisal kar veterinarjem. Tomažič pa se predvsem čudi, da se ni odzvala stroka, ki bi morala prva podati oceno tveganja. Na zadrugo so pred dnevi prejeli pismo magistra Trontlja, ki se je z analizami mleka strokovno ukvarjal v Ljubljanskih mlekarnah. V dopisu predstavlja sestavo, delovanje in učinke klo-ramfenikola. Med drugim tudi trdi. da je odkrita količina antibiotika v mleku (0,2 do 0,4 mikrograma na liter mleka) zdaleč premajhna za izboljšavo bakterioloških rezultatov, oziroma, v ta namen bi morali stotim litrom mleka dodati več kot en gram kloramfenikola , kar pa predstavlja večji strošek, kot je vredno samo mleko. Med možnimi načini okužbe (zdravila, krma, čistila) razmišlja tudi o tvorbi antibiotika v naravi. Za konec pa pristavlja, da bi se težave lahko reševale brez velikega pompa in veliko ceneje. Vipavski kmetje so ogorčeni nad slovensko veterinarsko upravo in ji ne zaupajo več. Stopili so že v stik z odvetnikom Čeferinom, zahtevali bodo odškodnino in opravičilo. Ne samo za materialno škodo, pač pa tudi za hude psihološke pritiske, ki so jih morali prenašati v času mlečne afere, čeprav, kot kažejo rezultati zadnjih analiz, popolnoma neupravičeno. SH V Vipavskem križu so se sredi novembra mudili visoki predstavniki evropske delegacije, med njimi tudi vodja delegacije Evropske unije v Sloveniji, veleposlanik Erwan Fouere in sekretar službe vlade za evropske zadeve Rado Genorgio. Letos namreč mineva 10 let, odkar je Slovenija vključena v evropski program Phare. Slovesnosti ob obletnici so se začele v začetku meseca. Vipavski križ je bila ena izmed postaj, kjer so se gostje ustavili, da bi predstavili projekte, ki so bili v regiji izpeljani s pomočjo programa Phare. Najprej jih je pozdravil ajdovski župan, Marjan Poljšak. Poudaril je, da obisk ocenjuje kot priznanje dobrega sodelovanja. Veleposlanik Erwan Fouere je izpostavil pomembnost programa, ki reflektira koncept solidarnosti med državami članicami evropske Unije in kandidatkami za vstop. Slovenija je v 10 letih iz Evrope pridobila okoli 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev, namenjenih varstvu okolja in kulturi. Pri tem pa so majhni projekti ključni za lokalno prebivalstvo. Vodja delegacije Evropske unije v Sloveniji, Rado Genorgio, pa je poudaril, daje Slovenija skupaj z denarjem pridobila tudi znanje, kako denar učinkovito trošiti. sh Evropski program čezmejnega sodelovanja Eco-adria je v Vipavskem križu predstavila Tatjana Rener, regionalna koordinatorica razvojne agencije iz Štanjela. Glavni namen programa je izboljšati kakovost naravnega in življenjskega okolja ter varovati vodne vire v Obalno kraški in Goriški statistični regiji. Maja letos je bil objavljen javni razpis, katerega skupna vrednost znaša 4 milijone evrov. Med osmimi od desetih prosilcev, ki so z razpisno dokumentacijo zadovoljili strogo evropsko komisijo, je tudi Občina Vipava. Evropska donacija v vrednosti skoraj 700 tisoč evrov je 80 odstotkov vrednosti projekta za izgradnjo kanalizacije v Vrhpolju. Projekt mora biti izveden v 25-ih mesecih, oziroma najkasneje do 15-ega septembra 2004. Ajdovščina je s pomočjo evropskega denarja iz programa Phare pridobila znatni del sredstev za posodobitev Centralne čistilne naprave. Sanacija je pričela 1999-ega leta, zaključek pa je predviden za konec prihodnjega leta. Strošek, 850 milijonov tolarjev, šo pokrili iz republiških taks za obremenjevanje voda, ajdovskega proračuna, del sredstev je subvencionirala država, kar eno tretjino denarja pa je prišlo iz programa Phare. Prav v kratkem nameravajo s pomočjo sredstev ISPA zgraditi še komunalno omrežje, s katerim bodo na ajdovsko čistilno napravo priključili tudi vasi. Mlečna afera je prizadela tudi trgovine. Eno večjih zasebnih trgovskih podjetij v Vipavi, Farna, je beležilo kar 15 odstotkov manjšo prodajo domačega mleka in mlečnih izdelkov. Direktor podjetja, Aleksander Lemut, se ob tem sprašuje, kdo bo njim povrnil povzročeno škodo, glede na to, da seje izkazalo, daje bila povzročena po nepotrebnem. »V javnost so prišle informacije prezgodaj in s premalo pojasnili. Ker izpad ugotavljajo tudi drugi trgovci, smo gospodarski zbornici predlagali, da povleče potrebne poteze.« Vinarji Zgornje Vipavske doline vabijo letos že četrto leto zapored Na stežaj odprti hrami Začeli so z martinovanji, do sedaj se je predstavilo osem vinskih krajev (Gabrje, Vrhpolje, Brje, Duplje, Yrtovin, Selo, Šmarje in Budanje). Do zaključka sredi decembra pa pridejo na vrsto za predstavitev še Slap, Črniče, Orehovica in Podbreg, Vipavski križ ter Planina. Celovita predstavitev, s pokušinami in zgodbami o vinu in življenju na vasi, naj bi pripomogla k večji prepoznavnosti Vipavske vinske ceste in Vipavske doline lasploh ter nenazadnje k dvigu kakovosti ponudbe na Vipavski vinski cesti. prejšnjih letih za-to niso odločile. Prireditev, ki jo bomo sklenili 14. decembra, so pripravili vinarji iz posameznih naselji, ki so odprli vrata svojih hramov, Projektni svet za Vipavsko vinsko cesto in Razvojna agencija ROD. Tanja Furlan Siuske žene nazdravljajo z najboljšim iz njihovih kleti. Več so ga odnesli s sabo kot spili. Pohvalno! V Budanjah je bilo živahno, odprte hrame so izkoristili tudi študentje iz Italije, Češke, Avstrije, Španije, Anglije, med njmi pa tudi sekretar za evropske zadeve Rado Genorio. Vinarji, ki so letošnjo prireditev že izpeljali so navdušeni nad množičnim obiskom, mnogi med njimi so med obiskovalci že našli svoje potencialne kupce. Vedno bolj čutijo Potrebo po promociji. Na Razvojni agenciji ROD so se v letošnjem letu odločili za nekoliko drugačen na- čin trženja, ki je bolj neposreden in privablja ljubitelje dobre kapljice iz krajev širom po Sloveniji. Vinarji se vedno bolj zavedajo, da tovrstne prireditve prispevajo k večji prepoznavnosti njih samih in njihovih vin. V letošnjem letu so se tako v prireditev vključile tudi vasi, ki se v SAPARD Javni razpis Ur.l. RS št. 96-97/02 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD za doseganje splošnih ciljev kmetijske politike in sicer za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijstva ter celovitega razvoja podeželja. Za dodatne informacije smo Vam na voljo na Razvojni agenciji ROD. Dobili certifikat kakovosti ISO 9001 Strah pred eksplozijo Direktor in lastnik podjetja RE-BO je 47 letni Oskar Birsa, dipl.ing. strojništva. Stanuje na Brjah, pripravništvo je opravljal na Vozilih, Prva delavna leta na Gostolu, 13 let kot projektant in nadzornik strojnih instalacij v Projektu in Nove Gorice, prave komercialne izkušnje pa s'je pridobival v 1MP Montaža Koper. Prva Si-mobil trgovina v novih prostorih Od 6. novembra naprej Veronika v C3 Trgovina Kopija v C3 v Ajdovščini se je preselila in preimenovala. »Veronika« je sedaj njeno ime. Dobite jih še vedno v C3, vendar ob fontani. O dejavnosti in razlogih za selitev smo se pogovarjali z lastnico Anamarijo Bevk - Šen. Cospod Birsa, kaj počne podjetje RE-BO v teh podstrešnih, vendar svetlih in lepo urejenih prostorih v poslovnem centru C3 v Ajdovščini? ^aša poslovna sekretarka Nataša Pahor, inženir Peter Čehovini m tudi sam projektiramo strojne instalacije, izdelujemo načrte prezračevanja, ogrevanja in hlajenja hiš ter poslovnih prostorov. V letih 1992-1996 smo največ dela opravili za Ministrstvo za obrambo RS, pri °bnovi in gradnji vojašnic. V zadnjem času pa izvajamo specifične Projekte s poudarkom na varnosti in varovanju zdravja pri delu. Nar konkretno pomeni... Projektiranje, pregledovanje, nad-zor cevovodov in sistemov za nevarne snovi, kot so eksplozivi, tehnični plini, visoko vnetljive sno-v'- Predelava obstoječih skladišč, 'ndustrijskih sistemov v bolj varna pomeni, predvsem izpolnjevanje vseh pogojev da nikakor ne pride do eksplozije. Zahtevno in odgovorno delo... Nedvomno, prav zato posvečamo v podjetju več kot 15 odstotkov delavnega časa izobraževanju in spremljanju novosti pri tehničnih predpisih, ki so iz dneva v dan zahtevnejši. Tako smo za svoje delo pred kratkim dobili certifikat kakovosti ISO 9001. Kdo so vaši kupci in kaj je. tisto, kar vas loči od konkurentov? Naši nedavni »industrijski« kupci so Esal Anhovo, M1P, Iskra Avto-elektrika, Agrogorica, Meblo Jogi Branik, pa še Mercator Goriška, HIT, Zdravstveni dom Ajdovščina, Škofijska gimnazija Vipava. In še veliko individualnih graditeljev hiš ali poslovnih objektov. Nihče ne more z gotovostjo trditi v čem je boljši od drugega, vem pa, da mi posvečamo največjo pozornost iskanju pravega interesa kupca, ki največkrat nima velikih izkušenj pri energetiki. Kateri vrsti energije bi rekli energija bodočnosti? V kratkoročnem smislu je to prav gotovo zemeljski plin (propan, butan), katerega »ognjišče« lahko pripeljemo čim bliže neposrednemu uporabniku, kar povečuje izkoristek, saj ni izgub na dolgih razvodih in ceveh. V srednjeročnem pomenu pa izkoriščanje t.i. biomase, ki je navsezadnje eden redkih obnovljivih virov energije in ki bi lahko pokrila do 15 odstotkov energetskih potreb sodobnega človeka. Torej Oskar ni ravno prijatelj sonca? Poleti na morju prav gotovo, pri projektiranju solarnih sistemov za pridobivanje tople vode, pa moramo vedeti, da se največkrat vložek ne povrne, saj se do sedaj znane naprave, še preden dosežejo prag rentabilnosti, iztrošijo. Če že - so solarni sistemi primerni za velike porabnike, kot so domovi ostarelih, bolnišnice in podobno. Vedeti moramo, da solarni sistem segreje sanitarno vodo do 50 stopinj C, kar je zaradi možnih bakterij v vodi (legionela) pravzaprav premajhna temperatura za sto-odstotno varno uporabo, ker bi jo morali segreti še za dodatnih 20 do 30 stopinj. mt Ajdovščina in Vipava se pospešeno plinificirata. Oskar Birsa pri tem sodeluje s posebno pozornostjo in skrbjo. Če te skrbi ne bodo delili tudi obrtniki, izvajalci, investitorji, inšpektorji ter navsezadnje tudi mi, uporabniki, bo tudi njegovo delo izzvenelo v prazno. Buum! Anamarija, zakaj selitev? Premajhni prostori so nas utesnjevali, saj smo razširili izbiro naših prodajnih artiklov. Začeli smo kot prvi pooblaščeni zastopniki Si-mobil storitev v Ajdovščini. Kazala se je potreba po ponudbi pisarniškega materiala v novo nastajajočem centru. Poslovneži vseh vrst so drug za drugim odpirali svoje lokale. Prilagodili smo se. Prostora pa premalo. Nujno se je bilo treba razširiti. Sedanja izbira je še pestrejša kot ste sprva načrtovali! Da, seveda! Dva in pol krat večji lokal kot prej je zahteval še dodatne usluge. Naša primarna ponudba so še vedno Si-mobilove storitve, od vseh njihovih paketov, do zadnjega aparata, ki funkcionira v tem omrežju. Poživili smo asor-tima pisarniške galanterije, ki jo večjim naročnikom dostavimo tudi na dom. Nov pa je program majhnih, praktičnih daril, ki jih primerno in elegantno zavite kombiniramo sproti. Zakaj Veronika? Veronika je moja in Brankova hčerkica, trdna vez, ki nama kaže pot naprej. Zato Veronika! In kako naprej? Poseben poudarek dajemo iz- obraževanju, zato obiskujeva z Brankom seminarje, kjer natančno spremljava Si-mobilove storitve in seveda vse tehnične novosti ter možnosti njihovih GSM aparatov. Končno smo bili v Ajdovščini prvi posredniki Si-mobila in to hočemo tudi ostati. Pa tudi pisarniški in darilni program bomo obogatili. Srečno Anamarija, Branko in Veronika! Ivan Mermolja PAPIR KI ir'A Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Ajdovska občina podprla zbiranje podpisov Do 6. decembra na Upravnih enotah, v času uradnih ur, poteka zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za vračanje vlaganj Ajdovščina je pobudo podprla in ponudila vso potrebno pomoč za zbiranje podpisov. Obrazce so razdelili po nekaterih krajevnih skupnostih, dobi pa se jih tudi na sami občini. Pobudo lahko podpišejo vsi polnoletni državljani, podpise pa mora overiti Upravna enota. Potrjene obrazce zbirajo na tajništvu ajdovske občine, kjer bodo poskrbeli za dostavo pobudnikom. sh Javni natečaj za urbanistično arhitekturno rešitev osnovne šole Šturje Občina Ajdovščina je objavila javni, anonimni natečaj za urbanistično arhitekturno rešitev nove osnovne šole Šturje v Ajdovščini. Natečaj je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 99-100/2002, z dne 22. 11. 2002. Natečaj bo zaključen konec januarja 2003. Izmed prispelih natečajnih del bodo izbrane in nagrajene tri najboljše rešitve. Vsa natečajna dela bodo javno predstavljena v 30.dneh po izidu natečaja. v telekomunikacijsko omrežje. Združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je nezadovoljno s precej na hitro sprejetim sedanjim zakonom, zato je sredi oktobra vložilo pobudo za razpis referenduma za spremembo in dopolnitev zakona. Po obstoječem bi namreč vlagatelji dobili le majhen del njihovih vlaganj. Dopolnitev zakona pa bi omogočila vlagateljem povrnitev dejanskih stroškov in to takoj po začetku prodaje premoženja Telekoma. Občina Izkupiček prvega kroga volitev... Ajdovščina Vipava Nova sestava ajdovskega občinskega sveta: Nsi: Alojz Ferjančič, Silvester Peljhan, Albert Kravos in Marija Cigoj LDS: Angel Česnik, Drago Lavrenčič, Boris Ambrožič in Miran Kalin ZLSD: Miloš Bizjak, Roman Bratina in Magda Rupnik ZZP: Jože Čebokelj, Aleksander Lemun in Toni Kodrič Lista PREPIH: Barbara Krtelj in Bojan Blažko SDS: Sonja Žgavec, Josip Troha in Franc Lisjak Neodvisna lista podjetnikov: Ivo Boscarol in Zoran Podgornik SLS: Ivan Krašna in Igor Česnik NSD: Suzana Krašna DeSUS: Anton Kreševec ZLATI BISERI: Ludvik Lozar Devet svetnikov je ponovno izvoljenih, torej bodo že v drugo ali celo v tretje sestavljali občinski svet. Polepšalo pa ga bo tudi kar pet ženskih imen, lani je ženske v ajdovskem svetu zastopala le Sonja Žgavec, ki je tokrat ponovno izvoljena. Volivci so v veliki meri upoštevali možnost preferenčnega glasu, ki je v nekaj primerih spremenil pričakovan izid. Volilna udeležba v Ajdovščini je bila dobra, kar 75,30 odstotna. Nova sestava občinskega sveta v Vipavi: SLS: Pavel Krapež, Klavdij Ferjančič in Darko Rossa SDS: Boris Ličen, Bogoslav Trošt in Leo Kodre Nsi: Alojz Peljhan, Tomaž Malik in Marjan Furlan LDS: Sonja Božič Pudgar in Franc Kopatin Lista občanov KS: Marta Rodman in Marko Nabregoj Neodvisna lista obrtnikov: Jurij Rodman ZZP: Lucijan Ambrožič DeSUS: Doroteja Furlan ZLSD: Bojan Turk Preferenčni glas v Vipavi je dvakrat vplival na izid volitev, v drugi in tretji volilni enoti. Tudi v Vipavi so okrepili žensko svetniško postavo, tri predstavnice lepšega spola bodo v novem mandatu, do sedaj je bila le ena. Volilna udeležba v Vipavi pa je bila še boljša kot v Ajdovščini, kar 79,42 odstotna. sh mtmm je zgornjtnipa vski časnik LATNIK Novi projekti na področju razvoja podeželja V mesecu novembru sta se v občinah Ajdovščina in Vipava pričela dva nova državna programa oživljanja vasi. V enoletni program Celostnega Razvoja Podeželja in Obnove Vasi, tako imenovani CRPOV so v občini Vipava vključena naselja SANABOR, NANOS in PODGRIČ, v občini Ajdovščina pa program zajema celotno krajevno skupnost VIPAVSKI KRIŽ. Osnovni cilj programov CRPOV je, da se med prebivalci vzpostavi čim višjo stopnjo motiviranosti za uresničevanje razvojno naravnanih dejavnosti. V času 1 leta bodo poleg analize razvojne potenciale na eni strani, 1. sestanek projektnega sveta za razvojnih možnosti območja pote- po drugi strani pa so krajani že izdelavo razvojnega programa kale tudi delavnice za katere bodo doslej pokazali veliko mero samo- CRPOV Vipavski Kriz domačini izrazili interes. V zadnji iniciativnosti. ^U7nn/J f Fprinnrir fazi pa je predvidena tudi ustrezna predstavitev območja z izdelavo promocijskega materiala. Ključno pri CRPOV programih je tvorno sodelovanje med prebivalci območja, kjer poteka projekt CRPOV, občino v kateri je to območje in strokovno organizacijo, ki je bila izbrana za izvedbo programa uvajanja CRPOV in pripravo razvojnega projekta območja. V Razvojni agenciji Rod iz Ajdovščine, ki je bila s strani obeh dveh občin izbrana kot izvajalska organizacija, so prepričani, da bosta programa uspešna, saj potekata na območjih, ki predstavljajo izredne RADIOfMPVAl 94,8 Mhz ’|]latN|K Društvo Most - Univerza za tretje življenjsko obdobje Univerza za tretje življenjsko obdobje deluje na območju občin Vipava in Ajdovščina. Obstaja že pet let po nazivom društvo »MOST«. Ime z besedo in sliko starega hubeljskega mostu v Ajdovščini simbolizira povezovanje med generacijami in združevanje ljudi v tretjem življenjskem obdobju, ki se želijo učiti, ustvarjati, se kulturno in športno udejstvovati ter medsebojno družiti. Univerza za tretje življenjsko obdobje ni ustanova. Je prostovoljno organizirano gibanje za izobraževanje odraslih. Nastalo je v želji po Prilagajanju nenehnim spremembam v družbi in spremembam v življenju posameznika. Namenjeno je temu, da bolje razumemo sami sebe in okolje, da smo dejavni in s tem bolj odgovorni za življenje, za svoje, pa tudi za vsa tista, ki so prepletena z našimi. Nenazadnje lahko univerza za tretje življenjsko obdobje z možnostmi, ki jih ponuja, lajša prehod iz delovno aktivnega v bolj pasivno življenjsko obdobje. Marsikoga upokojitev privede v krizo, v počutje nekoristnosti, nemoči in nesmisla. Postavljen je pred izbiro, da se prepusti pasivnemu životarjenju ali da poišče smisel svojega jaza, najde novo identiteto in jo postavi na temelje, ki omogočajo polnejše tn bolj kakovostno življenje. Tretje življenjsko obdobje je lahko čas, ki ga človek posveti bogatenju samega sebe in ga zapolni s tem, kar prej ni mogel ali ni znal. Prve univerze za tretje življenjsko obdobje so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja ustanovili v Franciji. V Sloveniji je bil najprej izdelan le eksperimentalni program izobraževanja starejših. Na njegovi Podlagi pa je bila leta 1986 v okviru Andragoškega društva Slovenije in na prizadevanja dr. Ane Kranjc s Filozofske fakultete v Ljubljani osno- vana sedanja slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje. Pobudo za organiziranje izobraževanja odraslih na območju zgornje Vipavske doline je posredovala dr. Ana Kranjc. K temu so jo nenazadnje napeljale vezi, ki jih vzdržuje z rojstno Ajdovščino. Pobuda je kmalu obrodila sadove. Zasluge za odziv gre predvsem Zdenki Žigon Lulik, Veri Kodrič in njunim sodelavcem, ki so prizadevno »pripravljali teren« in zbirali prve člane bodočega društva. V marcu 1997 je bil sklican ustanovni zbor in na njem izvoljen svet, zadolžen za uradno osnovanje društva. Čeprav so dejavnosti potekale že prej, je s prvo redno skupščino v oktobru 1998 društvo začelo uradno delovati. Na podlagi statuta so bili izvoljeni organi društva in prva predsednica Marija Brecelj. Ker si je vodstvo društva postavilo smele cilje in je bilo zelo delovno, so se v naslednjih petih letih aktivnosti širile, hkrati se je večalo število članov. Od začetnih 35 se je število povečalo na sedanjih 165 članov. In kaj teh 165 ljudi, povezanih v društvo MOST počne? Marsikaj. Zapolnjuje vrzeli v znanju na različnih področjih. Pridobiva nova znanja iz računalništva. Se uči tujih jezikov, spoznava zgodovino in umetnost (slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo, glasbo). Se poskuša v kreativnem pisanju. Ustvarja likovna dela. Se ukvarja s kamnoseštvom in fotografiranjem, s poslikavami na steklo in svilo. Izdeluje cvetlične aranžmaje, pletene in kvačkane izdelke. Hodi v naravo in spoznava zelišča. Se sprošča ob plesu. Pripravlja kulturne nastope in razstave. Se udeležuje ogledov kulturnih prireditev in razstav. Organizira predavanja, pohode in izlete. Izdaja svoje glasilo »MOST«. Paleta dejavnosti je pestra, zato vsak lahko najde nekaj zase. Mnogi člani pa so vključeni v več krožkov ali delavnic. Navedene aktivnosti nudijo priložnost, da svoje življenjske izkušnje povezujemo z novimi znanji, se medsebojno družimo, smo bolj samozavestni in z večjim optimizmom gledamo na življenje. Če vam je tak način preživljanja tretjega življenjskega obdobja blizu, vas vabimo, da se nam pridružite. Dora Furlan Društvo upokojencev Ajdovščina - Vipava So in bodo aktivni Kaj smo priredili in kaj bomo še izvedli pri društvu upokojencev Ajdovščina-Vipava do konca leta 2002 Nepozabni večer so preživeli zla-toporočenci in z enim bisernim parom v hotelu Planika-Pigal 26.oktobra 2002. Slavje je bilo slovesno in prisrčno, čeprav se ga niso mogli udeležiti vsi pari ( nekateri zaradi zdravja ali drugih razlogov). S programom so popestrili večer učenci osnovne šole Dobravlje in ženski pevski zbor Večernica. Ljubilantom smo podelili priznanje in grafike delo ajdovskih osnovnošolcev. Za glasbo in dobro razpoloženje je poskrbel Andrej s pevko. Za prisrčen sprejem se je zahvalila gospa Bolčinova, Slovenska in Slomškova ulica do cerkve s. Nikolaja, zavetnika ribičev in čolnarjev.Še in še bi lahko naštevali. Ne moremo mimo, da ne bi omenili lovskega turizma. Razvita je fazanoreja. Na električnih drogovih je veliko gnezd, kjer domujejo štorklje. V Veržeju smo si ogledali še edini ohranjeni mlin, tako imenovani Babičev mlin, ki ima plavajoče vodno kolo na reki Muri. V Bogojni smo si ogledali cerkev Gospoda vnebohoda, sezidana je bila leta 1924. Njen arhitekt je Jože Plečnik. V Turnišču je tudi cerkev Marije Vnebovzete, ki je omenjena 1267 ki je slavila biserno poroko in gospod Marsetič, ki je slavil zlato poroko. Na dvodnevni izlet smo letos odšli na Martinovanje v Mursko Soboto. Namestili smo se v hotelu Diana. Za Martinov večer so nam priredili zanimiv program. Moški pevski zbor je zapel nekaj Martinovih pesmi. Predstavili so nam lansko in letošnjo vinsko kraljico.Glasba ni bila nič kaj slovenska. Zabavala sta nas hrvaška pevka in pevec. Kaj pa hrana? Pričakovali smo pravo Martinovo gos, a na žalost smo bili razočarani. Dvodnevni izlet smo izkoristili za ogled Murske Sobote. Mesto je pozidano s stanovanjskimi bloki, velikimi drevoredi, v zaledju so hiše z vrtovi. Ima veliko kulturne dediščine.Na Trgu zmage stoji 17m visok Spomenik zmage s kipoma slovenskega partizana in sovjetskega vojaka. S trga vodita leta. Zanimiva je pripoved, da so zaročenci pred sklenitvijo zakona romali k Mariji v Turnšče, da bi si zagotovili blagoslov v zakonu, ker so bili prepričani, da zakonci, ki niso priromali k Mariji trpijo zaradi medsebojnih odnosov. V Filovcih smo si ogledali izdelavo lončarskih izdelkov. Po želji smo jih lahko tu tudi kupili. Noč nas je že lovila, ko smo se vračali iz Prekmurja. Smeha, petja in dobre volje na avtobusu ni manjkalo, zato je bila pot domov izredno kratka. V decembru prirejamo že utečeno popoldansko kopanje v Izoli, to je prvo in tretjo soboto v mesecu. 28. decembra 2002 prirejamo skupaj DU in Dl srečanje v hotelu Planika-Pigal. Jelka Vrčon Forjani ne popuščajo Zavzeli Primorsko dramsko gledališče Ua živi na Goriškem veliko število Gorjanov in njihovih potomcev, Se je potrdilo tudi pred kratkim v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, saj je bila tamkajšnja gledališka dvorana Spolnjena do zadnjega kotička. Uruštvo Gora je namreč pripravilo dan gorjanske kulture, kjer so se v hiurnem pestrem programu zvrstili številni izvajalci. V preddverju gledališča so pripravili še različne razstave. Poleg učencev otliške šole, ki Pod mentorstvom Silve Čopič redno Pobirajo nagrade na likovnih festi-valih, je nekatera dela predstavil priznani slikar Rudi Pergar, varjene stvaritve je prikazal še Marjan Černigoj, z izborom fotografij pa sta sodelovala tudi Bojan Bizjak in Urh Černigoj. V vitrinah so bile na ogled tudi literarne izdaje, povezane z Goro, tudi vse številke časopisa Gora in seveda zbornik Mati Gora, ki so ga podrobneje predstavili še na odru. Med literarnimi ustvarjalci so se zvrstili Aldo in Franc Černigoj, Ingrid Kovšca in Bojan Bizjak, medtem ko je obsežen del programa pripadal glasbi. Zapeli so pevska skupina Društva podeželskih žena s Predmeje pod vodstvom Filipa Vidmarja, mešani zbor Angelski spev (Katarina Čibej), moški zbor Razpotje s v Cola (IvanTrošt) in operni solist Marko Kobal. Za primerno ozadje je poskrbel Marjan Batagelj iz svojega bogatega arhiva videoposnetkov Gore, v živo pa se je predstavila še Čibejeva skupina društva Gora. Zelo uspel večer sta domiselno povezovala Irena Velikonja in Edo Pelicon. Ivan Mermolja foto: Primož Brecelj 53,36% - že tretjič teče prvi krog Ivan Princes - vipavski župan Rojen sem 18. junija 1948 na Gradišču pri Vipavi; otroška leta sem preživel tam in v sami Vipavi. Po zaključeni osnovni šoli me je izobraževalna pot vodila na ljubljansko Klasično gimnazijo, zatem pa na Biotehniško fakulteto na Oddelek za veterino. Za vpis magisterija sem se odločil, ko sem deset let že opravljal delo na področju veterinarstva - in ta študij tudi uspešno zaključil. foto Junija d.o.o. Spoštovane volivke, cenjeni volivci! Zaupali ste mi svoj glas. S tem ste mi zaupali čas - čas mandata, v katerem se vam bom oddolžil tako, da bom upošteval modrost, ki pravi, da čas ni ovira, temveč sredstvo za uresničitev možnega. Preživimo ga skupaj, v dobrem medsebojnem sodelovanju. Hvala. Vaš župan Ivan Princes. Delo, zaposlitve, družina... Obdobje izpopolnjevanja in dela se je prepletalo z družinskim življenjem, ki me je osrečilo z dvema otrokoma, hčerko in sinom, ki sedaj že zrelo in samostojno korakata v smeri ciljev, ki sta si jih zadala. Hčerka, Tina, univerzitetno diplomirana pravnica, opravlja pripravništvo v Mariboru, kjer je tudi doštudirala, sin, Peter, pa se je izšolal za zanimiv poklic - za zlatarskega oblikovalca - svoje delo opravlja kot samostojno obrt v Vipavi. Sam sebi in usodi sem lahko hvaležen, da sem ubral pravo poklicno pot, saj sem ob svojem delu resnično zadovoljen, nenazadnje tudi vedno v stiku z naravo. Sprva sem bil zaposlen v Kmetijsko veterinarskem zavodu v Novi Gorici, nadalje v Veterinarski ambulanti v Ajdovščini, leta 1997 pa sem se odločil, da kot samostojni podjetnik odprem lastno veterinarsko ambulanto v Vipavi. Še pred tem sem bil, žal, zgolj za obdobje treh let, lastnik živinorejske farme v Vipavi. Odnos do narave, ki ga v srcu gojim, je posledično vplival na moje stalno vključevanje na področje dela z ljudmi, v družbeno in politično življenje kraja in širšega območja. V funkciji predsednika krajevne skupnosti Vipava, mi je bilo v čast, dve mandatni obdobji, skupaj s sokrajani skrbeti za manjše in večje probleme samega kraja. Navdušeno sem sprejel tudi vodstvo Turističnega društva Vipava, ki je organiziralo vrhunske operne večere, in v okviru katerega smo se trudili nadaljevati s tradicijo našega takorekoč zaščitnega znaka - prireditve Vipavska trgatev, čeprav smo včasih želi negodovanje s strani posameznikov. No, saj poznate rek, ki pravi: »Delaj po svojih najboljših močeh, potem pa odpri star dežnik, da se dež kritike usuje nanj.« Ostalih funkcij se nisem loteval, ker mi delo vzame veliko časa, ker pa mi ni vseeno, kaj se na našem območju dogaja, sem se odločil da, ob z veseljem pričakovanem nastanku nove občine, kandidiram za župana. Ivan Princes, kako je nastala nova vipavska občina, na račun »spominov« ali ekonomske in »človeške« nuje? Želja po samostojni občini je namreč tlela v srcu prenekaterega občana, odločitev o tem, da nastane, pa je konkretiziral Zakon o lokalni samoupravi, ki je določil območja in sedeže novonastalih občin povsod po Sloveniji. Občani »bivše« občine smo v tem videli možnost, da se bolj približamo uresničevanju lokalnih interesov, kijih prejšnja, še skupna občina, sicer precej obremenjena z nalogami iz državne pristojnosti, ni mogla docela udejanjiti. Z občino, sedaj kot temeljno samoupravno lokalno skupnostjo, seje razvoju lahko začrtalo nove smernice. Vaši prvi dnevi županovanja... V prvem mandatnem obdobju županovanja, od leta 1994 do 1998, je na samem začetku predstavljal najbolj trd oreh formiranje občinske uprave. Sprva se je iskalo možnosti, da se privabi kader iz bivše občine, a je bilo takoj začutiti, da se pri nekaterih poraja dvom in skrb, kot strah pred negotovostjo. Tako sem se odločil, da v delovno razmerje sprejmem pogumne ljudi - bodisi tiste z izkušnjami na drugih področjih bodisi mladim, čeravno še brez izkušenj, vendar pripravljenimi spopasti se.z izzivi. Zadovoljen sem, da so si v času, ko smo prebijali led, vedno prizadevali, da se dodatno izobražujejo. Vsi so bili, po malem, samouki, kajti - roko na srce - pretirano veliko navodil in okrožnic nismo prejemali, temveč smo največkrat sami orali ledino. Že prvemu tajniku, g. Tomažiču, ni bilo lahko, v veliko pomoč z znanjem, izkušnjami in izjemnim čutom za organizacijo in vodenje, pa je bil g. Alojz Vitežnik, sedaj upokojen, ki nas je veliko naučil, in mu ni bilo težko - na petek in svetek - delati v dobrobit naše občine. Veseli nas, da ga še vedno lahko povprašamo za nasvet in nam vedno rade volje tudi ustreže. Tudi z novonastalo Občino Ajdovščina vseskozi vzdržujemo dobre medsebojne stike. Seveda smo se uvodoma morali spopasti tudi s pripravo temeljnih aktov, ki jih mora sprejeti vsaka občina, če želi normalno funkcionirati. Mirne duše lahko priznam, da je bil prvi proračun domala »znanstvena fantastika« - potrebe prostora nam niso bile do podrobnosti poznane. Tako smo se posvetili tistim postavkam, ki nam jih je kot obvezne narekovala zakonodaja. Prvi Občinski svet je imel skorajda več pooblastil, kot župan. Kako ste se znašli kot novinec? V odnosu do prvega Občinskega sveta sem bil, lahko bi rekel, novinec, skorajda netaktičen, predvsem pa s pomanjkanjem političnih izkušenj. Nisem si znal ustvariti koalicije, kar bi omogočalo, da bi bile seje krajše in bolj konstruktivne. Hvaležen sem svetnikom, da se niso ravnali strogo po strankarskih navodilih, temveč zadeve pretehtali z »svojo glavo«. Gotovo gre tu pohvala tedanjemu predsedniku občinskega sveta, g. Goranu Kodelji, ki je s svojo strokovnostjo in disciplino zagotovil, da so seje proceduralno pravilno potekale, vedno se je znal - tudi v nepredvidenih situacijah, znajti tako, daje formuliral jasne in dobre predloge sklepov, kar je olajšalo glasovanje in delo nasploh. Vsebinsko smo se že v prvem mandatu znali poenotiti, v čem so prioritete občine. Poudarek smo dali šolstvu, da se pripravimo na prihajajočo devetletko. Tako smo dozidali in adaptirali matično šolo s telovadnico v Vipavi, kasneje pa pristopili k projektu šole z nadstandardno telovadnico v Podnanosu, ki vključuje tudi oddelek vrtca, sedaj sicer že dokončano, a »finančno zaprto« šele v letu 2003, ker občinski proračun - kot vemo ali bi vsaj morali vedeti - ni jama brez dna. Že takoj nam je bilo jasno, da bomo s tovrstnimi projekti nadaljevali, da pridemo do primernega šolskega objekta v Vrhpolju in na Gočah. Razvoju malega gospodarstva smo stopili naproti, ko nam je uspel odkup objektov v t.i. tankovskih garažah in bivši južni vojašnici; zadovoljni smo tudi, da je vsaj nekaj občanov, že tedaj lahko prišlo do nekdaj vojaških stanovanj. Pomemben izziv je predstavljalo usklajevanje in obravnavanje lokacijskih dokumentov za izgradnjo hitre ceste skozi naše območje. Vse izpolnjene naloge so bile tedaj in so še plod idej, dela in sodelovanja Občinskega sveta, komisij in odborov občinske uprave, državnih organov in služb, zunanjih sodelavcev ter nenazadnje mene kot župana. Kako na delo vipavskega Občinskega sveta vpliva strankarstvo: pozitivno ali negativno? Poseben Vpliv političnih strank ni bil, kot sem že dejal, nikoli preveč očiten, čeprav je bilo seveda čutiti strankarsko pripadnost. Bistvo je bilo vedno »vsebina«. Problem je nastal tedaj, ko seje zaradi t.i. lobiranja porušilo ravnovesje pri sprejemanju proračuna. Prvotno zamišljeni, strokovno pripravljeni proračun, tako na račun »zlobiranih amandmajev« ostane le še okostje, ki mu je včasih nemogoče slediti, kar nujno pripelje do rebalansa. Menim, daje iz letošnjega kandidiranja za mesta v Občinskem svetu razvidno, da želi vedno več kandidatov samostojnost pri odločanju, na kar nakazuje številčnost neodvisnih kandidatov. Poti razvoja Občine Vipava v naslednjih štirih letih... Obdobje 2002-2006 bo zaznamovala realizacija začetih programov in odprtih investicij kot tudi prizadevanje za uresničitev novih projektov. Vsekakor bomo nadaljevali z začrtano adaptacijo šol, obenem pa bo v ospredju - za naše območje pomembna panoga - kmetijstvo. Poiskati bo potrebno čimveč možnosti, predvsem finančnih, ki bodo omogočile izobraževanje mladih kmetov v smeri priprave na iskanje tržnih niš za domače proizvode, tako doma kot v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Odpreti moramo vrata promociji lastnih izdelkov, vin in kleti, kar bo kmetu in vinogradniku jamčilo preživetje v evropskem prostoru, kateremu se približujemo. Temu spremljajoča bo obnova poljskih in gozdnih poti, treba pa bo pošteno zagristi v smeri biološkega kmetovanja, kjer te možnosti obstoje (npr. Sanabor, Nanos ipd.). Turistične kmetije s prenočitvenimi kapacitetami bi popestrile kmetijsko-gostinsko ponudbo - tudi sicer se bo v smeri turizma morala še bolje vključiti Razvojna agencija ROD in T1C Zlata skrinja. Že utečeno subvencioniranje obrestne mere pri dodeljevanju kreditov kmetom jim bo tudi v prihodnje gotovo v veliko podporo. Nič manj pomembni panogi - gospodarstvu - bo razcvet olajšalo aktivno sodelovanje z Obrtno zbornico in ureditev treh obrtnih con. Perspektivnim in ambicioznim obrtnikom lahko gladimo pot z odlogom plačila komunalnega prispevka in plačila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tu ne gre pozabiti na ugodnost, ki jo v ekološkem in ekonomskem smislu nudi plinifikacija Vipave in Vrhpolja, kasneje še preostalih predelov, kar predstavlja svojevrsten standard in blaginjo. Edino s pravilno zastavljenimi cilji lahko preprečimo »beg možganov« mladih, šolanih kadrov v mesta in večje centre. Naj to bogastvo ostane doma - to bo mogoče doseči tudi v okviru stanovanjske politike. Predvidevamo, da bo v letu 2003 dograjen Vrhpoljski blok z 12 neprofitnimi stanovanji, ki ga bok ob boku načrtujemo s Stanovanjskim skladom RS. Sam center Vipave bo obogatila gradnja poslovno stanovanjskega objekta v Vipavi, z neto površino 2550 m2, ki bo ponujala 22 stanovanj za odkup in 14 poslovnih prostorov. Za prodajo bodo kmalu zrele zazidljive parcele na Žagelčevem vrtu nad Vipavo in privatne parcele, ki se razprostirajo med Vipavo in Vrhpoljem. Upamo, da bo občanom na voljo še kakšno izmed stanovanj, s katerimi razpolaga MORS. Nujnost za v prihodnje predstavlja dopolnjevanje prostorskega plana občine z vključevanjem težko pričakovane elektrifikacije planote Nanos in željo po vzpostavitvi koriščenja vetrne energije na isti lokaciji. Tudi to bo namreč zagotovilo razcvet turizma, s spremljajočo ureditvijo tematskih in športnih poti. Ob tem ne smemo pozabiti na pobudo za ureditev kampa pod Gradiško turo in območje plezališča »Bela«. V samih centrih bo nujna ustrezna prometna ureditev, tako da bo zagotovljena varnost predšolskih otrok in invalidov. V to sfero sodi tudi dokončanje izhoda hitre ceste pod tankovskimi garažami, kar naj bi se zgodilo v letu 2003. Brez kulture si ne predstavljam pravega dihanja območja, zato je po vzorcu obnove Gradu Lože - s študentskimi kolonijami arhitektov - slediti obnovi Starega gradu; v ospredju bo tudi obnova cerkva, nenazadnje tudi kulturne dvorane v Vipavi. Tu ne gre brez finančnega sodelovanja z Ministrstvom za kulturo ter prijavljanjem na mednarodne razpise. Sedaj že kar udomačene priredite Imago Sloveniae ali za nas kar »Izvir voda in glas srca« bodo dobrodošle še naprej. Lanthierijeva graščina še vedno kliče po revitalizaciji, kar pa je do sedaj zaviralo predvsem dejstvo, daje le-ta zajeten finančni zalogaj, ki ga občina ne zmore. Odpira se ideja o vzpostavitvi treh oddelkov fakultete - Politehnike s pripadajočimi bivalnimi kapacitetami za študente. Stavba pa bi bila namenjena, med drugim tudi kongresnemu turizmu in sorodnim dejavnostim. Mladim in mladim po srcu, bo potrebno še nadalje nuditi športne aktivnosti, za kar že sedaj prizadevno skrbijo športna društva in krovna Športna zveza Vipava. Vemo, da za to vedno primanjkuje denarja, vendar je kljub temu športno udejstvovanje na zavidljivi ravni. Veliko proračunskih sredstev gre namreč za zagotavljanje socialne varnosti in drugih subvencij te narave: subvencioniranje stanarin, oskrbnin v zavodih, kar 1/6 proračuna gre za pokrivanje plačila vrtca (v letu 2003 bo to znašalo kar 120 milijonov SIT). Kljub temu bomo nadaljevali z denarnim zneskom, namenjenim ob rojstvu otroka, saj se zavedamo pomena rojstev in starševstva samega. Med investicijskimi razvojnimi programi bomo še naprej dajali poudarek šolam, enak pomen bo imela tudi izgradnja komunalne infrastrukture in čistilnih naprav. Pri investicijah so nepogrešljiva sredstva CRPOV, ECO ADRIA in podobno. Računamo, da bo v obdobju 2003-2004 z že pridobljenimi sredstvi v višini 640.000 evrov dokončana sekundarna kanalizacija v Vrhpolju. Ob izgradnji hitre ceste nameravamo azbestno- plastične cevi primarnega vodovoda obnoviti s cevmi iz duktilne litine, in sicer v dolžini 41 km na relaciji: Lozice-Poreče-Do- brava-Orehovica-Podnanos-Manče-Lože-Slap-Vipava. Tako bo omogočena neoporečna in stalna varnost pri oskrbi občanov z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem kot tudi pridobitev uporabnih dovoljenj obrtnikom v tankovskih garažah. Na Gočah bo potrebno nadaljevati zastavljene poti, temelječe na razpisu CRPOV. Vipava kar hrepeni po ureditvi ulice Ivana Ščeka in Beblerjeve ulice, ureditev ceste pa bosta deležna tudi Erzelj in Sanabor. Občane bo zagotovo razveselil sodoben benciski servis, ki bo lociran na območju nekdanje Čebelice. Ob vseh zastavljenih nalogah si bomo morali vzeti čas in energijo, da se zoperstavimo morebitni reorganizaciji upravnih enot, kajti to bi privedlo do tega, da bi morali občani zadeve iz državne pristojnosti urejati v Novi Gorici, kar bi povzročalo zamudo časa, denarja in živcev. Tega ne smemo dopustiti. Moja želja je, da se občina Vipava razvija, ne samo kot območje, temveč kot življenje na tem območju, kajti ŽIVETI MORAMO. Pa še vic... Najboljši vici so tisti, ki nastajajo sproti in jih dograjuješ z nasprotnikom. Pod Latnikom klepeta! Ivan Mennolja In zopet mandat je novi pred tabo i'eš dobro - to volja je mnogih ljudi A čeprav vajen si raznih izzivov. Naj vsak nov kot prvi se zdi. Pot še naprej naj ti utira modrost Resnične vrednote, nam vsem vodilo In to ohranilo med nami bo most. Nakloni! nam čas je dneve in leta -Celoto - naše življenje - boriti se. tudi trpeti Eno misel, ki med duše skrivnostno prepleta Spoznanje - kot praviš - da treba ga je živeti. (H.Kobal) Čestitamo županu OBČINSKA UPRAVA OBČINE VIPAVA V prejšnji številki Latnika smo Pisali o geološki dobi jura. Fosilov 'z jure je na našem območju veliko. Kar nekaj je takih, ki so bili pri nas Prvič odkriti in opisani. Nekaj jih bom predstavil. ^ tej številki opisujem fosil, ki je dobil ime po Otlici. To je hidrozoj ~ pravzaprav mahu podoben fosil živalskega izvora. Ozemlje današnjega Trnovskega gozda, je bilo v zgornji juri - spodnjem malmu, Področje raznih lagun in manjših grebenov, v katerih so vladali raz-bčni pogoji. Dovoljevali so razvoj Posameznih morskih živalskih vrst " skupin le na majhnem območju. Ponekod je prevladovala ena favna, drugje druga - različna od prve. V aPnencih te dobe namreč opazujemo horizontalno menjavanje koral, hidrozojev, spongij, hetetit, dicera-sov, nerinej, ramenonožcev in drugih fosilov. Torej nadvse razgibano ln zanimivo območje za raziskave, odkrivanja in določanje fosilov. Okrog leta 1964 je akad. dr.Dragica Turnšek sistematično raziskova-iu Trnovski gozd. Posvetila se je Predvsem koralam in hidrozojem. Odkrila in določila je celo vrsto koral in hidrozojev, med njimi kar nekaj novih, ki (lo tedaj še niso bili poznani. Ob prebiranju njene literature sem s presenečenjem in zadovoljstvom spoznal, da je tudi na Otilci odkrila in določila nov fosil. »Nov fosil« pomeni, daje bil na Zemlji prvič najden. Tisti, ki najde nov fosil, ima pravico in dolžnost, da ga preuči, opiše in mu da ime. Dr.Turnškova je na Otlici našla novo vrsto hidrozoja in mu dala ime, ga poimenovala Hudsonella Otlicensis - po kraju najdišča, nahajališča - po Otlici. Hidrozoji so že izumrla skupina živali, ki so rasle podobno kot visoki mah (»mahovnjaki«), se pravi tanka, tanka stebelca različnih oblik in v različnem zaporedju - razporeditvi. No, v zadnjem času prihaja znanost do novih spoznanj in odkritij, zato moramo vrsto, ki jo tu opisujemo, šteti - razvrstiti v Stromatopore, ki sodijo v morske gobe ali pa v hidrozoje. Kakorkoli že, ko sem prebral o »Otliškem fosilu«, sem si seveda zaželel, da bi ga našel. Težava pa je v tem, da je fosil zelo redek, pa tudi s prostim očesom se struktura skoraj ne vidi - potrebujemo povečevalno steklo. Za moje razstave mi je dr.Turnškova posodila košček njenega primerka, želel pa sem imeti svojega. Po dolgem, dolgem iskanju, pa sem na nedeljo, 20. septembra 1998, našel primerek Otlicensisa, nato, 4. oktobra istega leta, še en majhen primerek. Oba sem zbrusil in odnesel na vpogled dr.Turnškovi, ki je potrdila, da sta oba primerka zares Hudsonella Otlicensis. Kot zanimivost pripišem, kako je dr.Turnškova leta 1966 opisala novo vrsto v razpravi SAZU: »Zgornjejurska hidrozojska favna nerazcvetele popke, ki bodo v neogrevanih prostorih cveteli celo nekaj tednov. »Božična zvezda« - cvet božičnega večera Legenda ...: Maria, revna mehiška deklica, je jokala na poti v cerkev. Bilje božični večer, ona pa ni imela darila, ki bi ga položila na oltar device Marije z Jezusom. Skozi solze je zagledala angela, ki ji je svetoval, naj nabere plevel ob poti. Bilo ji je nerodno, vendar so bile te prašne rastline edino darilo, ki gaje lahko položila na oltar. Nenadoma pa seje šopek plevela razvil v žareče rdeče cvetje in vse, ki so bili poleg prepričal, da seje pred njihovimi očmi zgodil božični čudež. Legenda o rojstvu božične zvezde je stara že skoraj toliko kot rastlina sama. Njena lepota izhaja iz obarvanih ovršnih listov, ki obkrožajo neznatne rumenkaste cvetove. Najdlje in tudi najbolj poznana je rdeča božična zvezda, danes pa imamo na voljo še paleto drugih barv: roza, bele, rumene, belkaste z rožnatim središčem itd.. Večina nas božično zvezdo kupi v lončku, pripravljeno, da jo postavimo na najprimernejše mesto v stanovanju. Vendar moramo že pri nakupu paziti, da pravi cvetovi niso odprti in da rastlina ne stoji zunaj ali v mrzli trgovini, saj bomo drugače njeno lepoto uži- vali le kratek čas. Doma postavimo rastlino v prostor, kjer je najmanj 15° C, na svetlo okensko polico (ne na direktno sonce) in jo redno ter temeljito zalivajmo. Ne pozabimo tudi na pršenje listov. Po zalivanju odlijmo vodo iz podstavka, da preprečimo koreninsko gnilobo. Gnojiti začnemo šele februarja, ko odpadejo listi in odrežemo poganjke, po spomladanski otoplitvi, v začetku maja, pa rastlino presadimo v večji lonček s svežo prstjo. Zimsko hranjenje ptic Ptice imajo naravno sposobnost preživeti zimo brez naše pomoči, zato je pravi pomen krmilnic bolj v opazovanju teh čudovitih bitij. Krmljenje ptic v zimskem času pa je koristno tudi za našo sprostitev in zabavo. Pri opazovanju ugotavljamo vrste ptic, njihovo gibanje, način prehranjevanja in vedenja. Nekatere ptice zrnje razkopljejo in iščejo pravo zrnje, druge se raje prehranjujejo s pobiranjem hrane s tal ali pa priletijo in poberejo zrnje ter hitro odletijo. Na krmilnico se ptice postopno navadijo. Najprej so zadržane in se le počasi približujejo. Čez čas, ko ugotovijo, da je varno pa se h krmilnici vračajo bolj sproščeno. Ptice hranimo od prvega mraza do pozne pomladi. Najbolj pomembno je, da jih hranimo redno, vendar nikoli s slanim in začinjenim kruhom, pecivom in s kuhinjskimi odpadki. Najbolje je, da jim hrano nastavljate zjutraj, pred svitom in zvečer pred mrakom. V hudem mrazu jim damo več hrane, v toplem vremenu pa manj. S hranjenjem prenehamo postopoma, do konca aprila. Če hrana ostaja, jo imajo ptice preveč in obstaja nevarnost, da izgubijo naravni nagon za iskanje hrane. Če pa se prevečkrat vračajo k hišici in neumorno iščejo hrano, je bilo hrane premalo. Krmilnice postavimo na višino 1,5 m; to obesimo na vejo ali pritrdimo na kol. Lahko pa jo postavimo tudi na okensko polico in iz neposredne bližine opazujemo ptice. Moja njivca Bliža se veseli december. Darila, obiski, dobra hrana, juhuhu.... No, pri histeričnem in mučnem pospravljanju stanovanja, pa se bo prilegla tudi minutka oddiha za gospodinje. Takrat si lahko vzamete čas za izdelavo miniaturnega adventnega venčka. Prav gotovo bo popestril le temačne, deževne, jesenske dni. Telohi - poslednje cvetje v letu Narava naše dežele premore zelo Pester svet cvetlic, kjer težko prezremo telohe. Slednji so zanimivi Predvsem zaradi časa cvetenja. Lahko rečemo, da so to prvi znanilci pomladi, čeprav se prvi cvetovi običajno pojavijo še pred pravo zimo, to je koncem novembra, decembra, odvisno od vremena. Svoje polno cvetenje potem nadaljujejo Zgodaj spomladi. Zadnja leta po-stajajo telohi vse bolj pomembne vrtne rastline in jih prištevamo skupini trajnic. Ustrezajo jim pol-senčne lege, nekaterim celo senčne, redki pa uspevajo na soncu. S temi zahtevami so idealni za sajenje Pod listopadno drevje, ki v času cvetenja telohov ni več ali pa še ni olistano in tako prepušča več sončnih žarkov. Tla naj bodo apnenčaste osnove, humozna, odcedna, a hkrati sveža, kar pomeni da dobro zadržujejo vlago. Na kislejših tleh pripravimo ustrezno rastišče tako, da v tla Podkopljemo apnenčasti pesek; če manjka tudi humusa, podkopljemo Pesek skupaj s kompostom. Na izbranem rastišču bodo dobrodošle Judi skale iz apnenca, ob katere sadimo telohe. Skupaj s telohi lahko sadimo še mnoge vrste praproti, jetrnike, ciklame, lipice in še mnoge druge senčne trajnice. Odpadlo listje med telohi bo sadikam nudilo naravno zaščito pred zimskim mrazom. V bolj intenzivnih, bolje negovanih vrtovih, pa pograbljeno listje drevja nadomestimo z zastirko, kot je lubje. Oslabelo listje telohov odstranjujemo zgodaj spomladi, pred glavnim cvetenjem. Za dognojevanje se poslužujmo organskih gnojil v poletnem času. V sušnih obdobjih (tudi mrzle brezsnežne zime!) bo zalivanje zelo dobrodošlo. Če želimo, da bo nabrano cvetje dolgo zdržalo v vazi, potem naberimo Fosili - naša naravna dediščina (5) iz Južne Slovenije«. Hudsonella Otlicensis n.sp. - Derivatio nominis: ime vrste je po kraju Otlica v Trnovskem gozdu, kjer je bila najdena - Holotypus: vzorec P - 57 - Stratum typicum: zg. oxfordijski Dimenzije: premer osrednjih astro-koridorjev znaša 0,19 - 0,43 mm. Premer vmesnih prostorov je 0,07 - 0,17 mm, debelina skeletnih elementov pa 0,08 - 0,17 mm. Ob osrednjih astrofiznih brazdah skelet odebeli do 0,39mm. Razširjenost: hajališču, med Otlico in Predmejo, našel še en primerek, kjer hidrozoj - stomatopora Hudsonella Otlicensis obrašča v kamnini korale Goniocora pumila in je zato še bolj zanimiv. in sp. Kimmeridgijski horizont - Locus typicus: Otlica na Trnovskem gozdu - Paratypi: P - 114, P - 117 - Diagnoza: Hudsonella z velikimi astrorizami in vertikalno rastjo cenosteja. Sledi opis, ki pa je zaradi strokovnosti malo težje razumljiv in za ta zapis manj pomemben, ker objavljamo fotografijo. nova vrsta je bila najdena na Otlici (P - 57). Tej vrsti prištevamo še primerek P - 114, najden nedaleč od holotipa - prvega najdenega primerka. Kako se spozna Otlicensis? Na zbrušeni zgornji površini so z lupo vidne do 2 mm velike nepravilne zvezdice, kot da bi iz nekega centra material razneslo na več strani. Naj še omenim, da sem na drugem na- Tako ima torej Otlica »svoj« fosil, ki je po sodbi strokovnjakov pravzaprav najlepši med hidrozoji. Sicer pa ima območje Otlice še mnoge druge lepe fosile, ki jih bomo našteli in opisali kdaj drugič. Po literaturi akad.dr.Dragice Turnšek in s svojimi izkušnjami pripravil Stanislav Bačar, se nadaljuje... Literarne ustvarjalnice v Piranu Uprimo se boleznim sedanjega časa Organizirano preživljanje Kdo ali kaj danes ogroža naše zdravje ? prostega časa Svet se spreminja. Vsakdanje življenje spreminja ritem in človek se prilagaja. Nekoč so ljudje cenili vsak kos kruha in mesa, vonj po potici je imel svoj praznični pomen. Prosti čas? Kdaj je prosti čas? Kako ga preživimo? Čeprav so osnovnošolci obremenjeni z nalogami, ki jih zahteva šolsko delo, jim ostane še veliko časa, ki ga mnogi ne znajo preživeti tako, da bi bili zadovoljni sami in tisti, ki zanje skrbimo. Televizijski programi zapolnjujejo čas, ki ga otroci opredeljujejo s prostim časom. Ali so programi oblikovani tako, da pozitivno oblikujejo mlade osebnosti? Zveza prijateljev mladine Ajdovščina se trudi, išče poti in načine, da bi osnovnošolcem ponudila zanimivo preživljanje prostega časa, da bi mlade ljudi iztrgala različnim vplivom in cesti. Šesto leto je organizirala dvodnevne literarne delavnice med jesenskimi počitnicami v Piranu. Namenjene so bile učencem od petega do osmega razreda osnovne šole. Kako so organizirane? sami ustvarjali pod mentorstvom, nekatere dopolnjevali, bogatili in popravljali. Sestavljali so različna umetnostna in neumetnostna besedila, zlasti publicistična. Oblikovali so govorne nastope in nekateri tu nastopali za skupino in medije. Dva dneva, kolikor so trajale ustvarjalnice, sta organizirana tako, da je delo dopolnjeno z ekskurzijo, ki omogoča učencem spoznavanje Danes ne poznamo praznega želodca ampak nasprotno, velikokrat s prepolnim hitimo, da bi ujeli nori utrip življenja. Vendar ne z nogami, ampak z mislimi, telefoni, računalniki... Sami sebe ogrožamo s svojim načinom življenja. V sodobnem svetu so najpogostejši vzrok invalidnosti, odsotnosti z dela in smrti bolezni srca in ožilja (BSO) in druge kronične bolezni (rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni pljuč...). Slovenija ni izjema. Grozeči so podatki, da ima petina Slovencev zvišan krvni tlak, 60% ima zvišan holesterol v krvi, 50% krvni sladkor nad normalo, 50% Slovencev pa je predebelih. Rak se kot vodilni vzrok smrti začne pojavljati pri starosti 45 let in ostane vodilni do 65. leta, ko prevzamejo vodilno mesto BSO. Za BSO in druge kronične bolezni je značilno, da imajo skupne dejavnike tveganja, ki pospešujejo njihov nastanek, razvoj in se jih da z zdravim načinom življenja uspešno preprečevati ali vsaj odložiti njihov nastanek v kasnejše življenjsko obdobje. Posebno pozornost velja usmeriti predvsem na nezdravo prehrano, kajenje, količino zaužitega alkohola, stres in način življenja z nezadostno telesno dejavnostjo. Ministrstvo za zdravje RS je v drugi polovici leta 2001 oblikovalo nacionalni program izvajanja preventive, s katerim želi zmanjšati obolevnost, umrljivost in invalidnost zaradi BSO ter kroničnih bolezni za 15-20% v petih letih. Program izvajamo tudi v Zdravstvenem domu Ajdovščina. S Šolo zdravega hujšanja smo pričeli že pred dobrim letom in pol, ko Zavod za zdravstveno zavarovanje programa še ni finančno podpiral. V delavnico so se lahko vključili vsi zainteresirani le samoplačniško. Od oktobra 2001 je osnova za udeležbo na delavnicah preventivni zdravstveni pregled, ki ga posameznik opravi pri svojem osebnem zdravniku. Na pregled so vabljeni odrasli v najbolj rizičnem življenjskem obdobju - moški od 35. do 65. leta in ženske od 45. do 70. leta. Namen pregleda je aktivni nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in ožilja in ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za dejavnike tveganja in spremembo življenjskega sloga. Eden izmed ukrepov je napotitev v Zdravstveno vzgojni center, kjer potekajo učne delavnice in individualna svetovanja. V skupinski obliki poteka uvodna delavnica »Kako živeti zdravo?«, na kateri govorimo o zdravem načinu življenja in dejavnikih tveganja za zdravje.V nadaljevanju se posameznik lahko vključi v delavnice Zdravo hujšanje, Da, opuščam kajenje, Zdrava prehrana ali obiskuje individualno svetovanje za zmanjšanje pitja alkohola. Z napotnico osebnega zdravnika je upravičen do brezplačne udeležbe na delavnicah, seveda pa z veseljem sprejemamo tudi tiste, ki sami želijo spremeniti življenjski stil in vlagati v svoje zdravje. Za dodatne informacije lahko obiščete Zdravstveno vzgojni center, ki deluje v prostorih Splošne zdravstvene vzgoje ZD Ajdovščina vsak ponedeljek in torek popoldne, ali pokličete na tel. 36 93 123.. Ne pozabite, velik del odgovornosti za vaše zdravje je v vaših rokah. Odvisno od vas samih je, koliko boste vložili vanj. Tamara Kofol, dipl.m.s. \s Mesec preprečevanja odvisnosti v OS Danila Lokarja v Ajdovščini Literarno ustvarjanje je pripravljeno tako, da bogati besedišče otrok, spodbuja domišljijo, krepi samozavest, pomaga oblikovati samopodobo mladega človeka. Naloge omogočajo diferenciacijo in poglobljeno delo, združujejo analizo in sintezo; potekajo individualno, omogočajo skupinsko delo in v parih. Besedila so aktualna in prilagojena literarnemu ustvarjalcu, ki udeležence delavnice obišče. V preteklosti sta udeležence obiskala Primož Suhodolčan in Tone Pavček. V letošnjih delavnicah smo imeli glasbeno gostjo Polono Furlan, zato je bila tema nalog splošna, izražena je v naslovu, in sicer BESEDA, VSEVEDA IN SLADKOSNEDA...Učenci so na različne načine spoznavali moč in pomen besed. Naloge so bile pisne in govorne. Udeleženci so oblikovali poezijo, prozo in dramatiko. Svoje izdelke so prebirali v skupinah in jih ocenjevali. Tako so se učili vrednotiti tuje in svoje delo, sprejemati mnenje drugih in izraziti svoja spoznanja. Naloge z različnimi cilji so tudi obmorskih krajev, življenja in ljudi. Ladja je popeljala udeležence po Piranskem zalivu, da so poglobljeno doživljali manj znano. Gostoljubje nam nudi penzion Maksimiljan, ki omogoča različnim skupinam osnovnošolcev opravljanje prostočasnih in šolskih aktivnosti. Kopanje v pokritih bazenih in družabno srečanje udeležencev, kjer je poudarjena vzgoja, obogatita skupno bivanje v Piranu. Vsako leto se udeleži literarnih delavnic okrog 50 učencev iz ajdovske in vipavske občine. Menim, da bi morali razširiti in spodbuditi več podobnih načinov organiziranega preživljanja prostega časa, ki omogoča mladim koristno usmeriti svojo ustvarjalnost, aktivnost, zabavo in druženje. To bi morala podkrepiti širša skupnost, kajti, gasiti požar, ki že gori, je prepozno in težko. Ob sklepu velja še moja zahvala staršem, ki podprejo, tudi materialno, literarne delavnice, da zaupajo meni iz Zvezi prijateljev mladine iz Ajdovščine. Irena Šinkovec TRGOEK m košara dobrega nakupa • Miklavževa ponudba • praktična darila tako velik zvrhan koš dobrot, da jih nima smisla naštevati • košara dobrega nakupa URNIK od ponedeljka do sobote 7.00 - 21.00 nedelja 7.00 -15.00 Droge, kaj z njimi ? Mesec november je mesec boja proti drogam in raznim oblikam zasvojenosti. Vplivom raznih drog in z njimi povezanih zasvojenosti se ne moremo popolnoma umakniti oziroma se izolirati, pa čeprav si to pogosto želimo. Zato seje letošnje leto naša šola odločila pripraviti projekt, z naslovom DROGE, KAJ Z NJIMI, ki bi vključeval čim večje število naših učencev. Četrtošolci so s pomočjo knjige »Kaj je trip, Mija?« likovno izražali svoja občutja. Petošolci so skozi delavnice spoznavali sebe. Šestošolci so se v razmišljanjih o odvisnosti odločili za šport. Namen športnega dne je pokazati enega od načinov kvalitetnega preživljanja prostega časa. Šport ima toliko dejavnosti, da se za vsakega dobi disciplina, ki bi ga zanimala, ne da bi zato potreboval talent ali znanje. Naj omenimo le nekaj teh dejavnosti: balinanje, sprehod v naravo, šah, fitnes... Čim več takih dejavnosti bodo učenci imeli, vse bolj se bodo oddaljevali od drog. S sedmošolci se bo pogovarjal Miha Kramli, delavnice z njimi pa bo vodila Tamara Kofolj s sodelavci. V tem mesecu smo vključili v projekt še starše sedmošolcev, ki so se udeležili predavanja z naslovom Z vzgojo proti drogi. Projekt meseca zaključujejo osmošolci, ki so svoje znanje pokazali v kvizu na osnovi knjige Blazno resno zadeti.Kviz z nagovorom gospe ravnateljice in s kulturnim programom se je odvijal v kinodvorani. Dokler vedo, kaj bi radi počeli v življenju in kaj jih zanima, vse dotlej droga za njih ne bo obstajala, pa naj njihovo pozornost in energijo pritegnejo: šport, ples, glasba, branje pa tudi spoznavanje samega sebe. Šolski otroški parlament, ki ga sestavljajo učenci od 5. do 8. razreda, seje sestal 21.11. Razpravo sta vodila Urša Mali in Ju- rij Černigoj. Pogovarjali so se o nasilju med vrstniki in nad njimi. Mladi parlamentarci so predstavili svoja razmišljanja in poglede na nasilje ter načine, kako nasilje zmanjšati. Nekaj dni prej, v torek, 19. 11., pa je potekal mali otroški parlament, ki je izključno domena Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Udeležili so se ga otroci bd prvega do četrtega razreda iz Ajdovščine, pa tudi iz Budanj in Lokavca. Govorili so o nasilju med in nad otroki. Razdelili so se v skupine, kjer so se vživljali v vloge nasilnežev in žrtev. Sočasno pa so potekale tudi delavnice. Otroci so risali, pisali in delali plakate. Iznašli so zdravilo proti nasilju. To je ljubezen, glasba, prijateljstvo, prijaznost, nasmeh, razumevanje in samokontrola. Sodekavke oddaje Šolski flirt (Radio Nova, vsako sredo ob 17.00) Dobrodošli! Ku LATNIK govorimo zmeraj od Primorja 9 Primorje na Hrvaškem Poznajo jih tudi Japonci Primorje je pri gradnji hrvaških avtocest trenutno udeleženo s petimi objekti, z viaduktoma Baričevič in Božiči na pobočju Velebita in desetkilometrskim odsekom pri Zadru na trasi avtoceste Zagreb - Split, Pa z viaduktom Moždenec pri Varaždinu ter mostom Dobra na avtocesti Reka - Zagreb. Prav most čez kanjon reke Dobre pri Vrbovškem v Gorskem Kotarju je s tehnološkega vidika poseben izziv za delavce Primorja. Gre za tehnologijo postopnega narivanja, ki je na Hrvaškem malo znana. Primorje je po tej metodi zgradilo pri nas več mostov (Bandera, Ribnik, Glinščica, gradi sc Tržiška Bistrica) vendar še nikoli s tako velikimi razponi med stebri, ki znašajo kar 51 metrov. Tudi dva od štirih parov nosilnih stebrov sta dokaj visoka, 56 in 61 metrov in sta hkrati dobra preizkušnaj pred gradnjo še višjih na Črnem Kalu. Razponi so tako veliki zato, ker na dnu slikovitega kanjona ni prostora za večje število podpornih stebrov, saj je ob strugi Dobre speljana tudi železniška proga. Da železniški promet ni bil oviran niti za en dan je ob krajši slovesnosti poudaril tudi podpredsednik hrvaške vlade, ki se je udeležil krajše slovesnosti ob dokončanju prvega pasu sicer 250 metrov dolgega mosta. O mostu Dobra so Hrvati med drugim poročali tudi na oktobrskem svetovnem kongresu o mostogradnji v Osaki. EP Prizidek k Zdravstvenemu domu v Ajdovščini že gradijo Novembra začeli, novembra bodo končali ^ začetku novembra je ajdovsko Primorje pričelo z izgradnjo prizidka ^ Zdravstvenemu domu Ajdovščina. Pogodba med investitorji (Občina Ajdovščina, Lekarna in Zdravstveni dom) in izvajalcem je bila Podpisana 18. septembra, dela pa naj bi bila dokončana v novembru Prihodnje leto. Prizidek bo imel tri etaže, v pritličju ln prvem nadstropju bo lekarna, v drugem nadstropju pa bodo s prezidavami, poleg ambulante za otroke 'n mladino, pridobili dodatne pros-|°re za še nekatere druge ambulante ln pomožne prostore Zdravstvenega doma. Dvigalo bo omogočalo dostop do vseh etaž in medetaž celotnega zdravstvenega doma. Izvajalec, podjetje Primorje, je pripravilo gradbišče in organiziralo prometno ureditev. Za zagotovitev ustreznih pogojev dela so ogradili območja parkirnih mest ob lokalnih krajevnih cestah mimo C2 in Zdravstvenega doma ter med Tovarniško in Zdravstvenim domom. Trenutno se izvajajo dela na ureditvi potrebne kanalizacije in električnih priključkov. V decembru pripravljajo zemeljski izkop, takrat naj bi se pričela tudi fizična gradnja . Dotlej pa bo tako za tamkajšnje stanovalce, kot za paciente in druge obiskovalce Zdravstvenega doma, gibanje (predvsem avtomobilsko) nekoliko omejeno. Tako investitorji, kot izvajalec, prosijo za razumevanje. sh Plaz Slano blato nad Lokavcem še vedno polzi Zadnja informacija pred zaključkom redakcije, ki smo jo dobili pri vodji Štaba Civilne zaščite Ajdovščina, Igorju Benku, pravi, da plaz še vedno polzi. 200 tisoč kubikov materiala se nabira na sredini plazu, dnevno se premakne za 15 metrov. Kljub temu, daje bila intervencija (odvodnjavanje in odvažanje naplazine) napovedana za zadnji teden v novembru, je plazenje presenetilo in onemogočilo dela. Državna komisija za sanacijo velikih plazov se bo v teh dneh odločila, kako speljati sanacijo. Civilna zaščita in Gasilsko reševalni center štirikrat dnevno kontrolirata plaz. Gibanje na območju plazu je strogo prepovedano. Večje nevarnosti za vas zaenkrat ni, vsi pa bi si želeli suhega vremena. Krajani Lokavca sprašujejo, zakaj se je zamudilo poletje Odgovore ima država, ki je prevzela skrb Krajani Lokavca so se sredi novembra oglasili na ajdovski občini. Zanimalo jih je, zakaj se poleti, ko je bilo primeren letni čas za to, na plazu niso opravljala vsaj nujna vzdrževalna dela. Menijo namreč, da se je s tem zamudilo najboljše obdobje za zavarovanje plazu, ter, daje prav nevzdrževanje povzročilo ponovno plazenje. Kot so izvedeli, je za vsa dela odgovorna izključno država, kije pred kratkim vendarle odobrila potrebnih 40 milijonov tolarjev za nadaljevanje del in tudi že izbrala izvajalce, podjetje Primorje iz Ajdovščine. Tako nameravajo na zgornjem delu plazu izdelati kamnite drenaže, ki bodo vodo usmerjale v strugo potoka. Zaščitili bodo vodohram Kuši in očistili zaledje spodnje pregrade, ki je napolnjena z muljem ter popravili podporni zdi pod plazom, ob gradbiščni cesti. Na deponiji pri letališču, kamor je spomladi Primorje odvažalo material s plazu, bodo izdelali jarke za odvodnjavanje, začeli pa so tudi že z gradnjo pločnika iz Lokavca do deponije pri letališču v Ajdovščini. Seveda pa bodo z deli morali počakati na lepše, predvsem bolj suho vreme. Občinska uprava je mnenja, da so do sedaj svojo nalogo korektno opravili, ter, da so bile izvedene vse potrebne akcije, da vas ni bila in tudi sedaj ni v neposredni nevarnosti. Vaščani Lokavca želijo aktivno sodelovati pri spremljanju in oblikovanju končne sanacije, občina pa jim pomaga pri uveljavljanju njihovih zahtev. Sproti obveščajo prebivalce Lokavca o poteku dogodkov, predstavnik krajanov je bil prisoten tudi ob uvedbi del na plazu, ki jih bo izvajalo Primorje ter pri zadnjem obisku geologov iz Ljubljane, ki so si prišli strokovno ogledat zadnje premike plazu. Še naprej pa si bodo skupaj z vaščani prizadevali, da bo plaz čimprej saniran. Sanda Hajn ZDRAVSTVENI DOM AJDOVŠČINA SE V IMENU PACIENTOV IN ZAPOSLENIH ZAHVALJUJE ZA POMOČ PRI NABAVI REŠEVALNEGA VOZILA - REANIMOBILA NASLEDNJIM DONATORJEM: TAXA d.o.o. Ajdovščina, Nova KBM d.d. področje Nova Gorica, IKA Ajdovščina d.o.o., ANTONI d.o.o. Ajdovščina, EFEKT d.o.o. Selo, EXCEL Dobravlje, MLINOTEST d.d. Ajdovščina, PEKARNE MLINOTEST d.o.o. Ajdovščina, AR-HIKON d.o.o. Ajdovščina, LIPA d.d. Ajdovščina, TEKSTINA d.d. Ajdovščina, LEKARNA Ajdovščina, O K M d.o.o. Ajdovščina, FRUCTAL živilska industrija d.d. Ajdovščina, PRIMORJE d.d. Ajdovščina, BANKA VIPA d.d. Nova Gorica, HKS Vipava p.o., Vipava, BANKA KOPER d.d. Nova Gorica, AGROIND Vipava, obrtniki in podjetniki iz OBOMČNE OBRTNE ZBORNICE Ajdovščina in Vipava, CASTRUM d.o.o. Ajdovščina, DUKA d.o.o. Vipava, FLUID d.o.o., Črniče, Območna organizacija Svobodnih sindikatov Vipavska dolina, EURO-FER-INT Ajdovščina, KSD Ajdovščina, Zavarovalnica TRIGLAV d.d. Nova Gorica, PETRIČ d.o.o Ajdovščina, Trgovsko podjetje LUCIJA Ajdovščina, OBČINA AJDOVŠČINA in OBČINA VIPAVA. DIREKTORICA Boža Ferfolja, univ. dipl. prav. Živahno novembrsko dogajanje v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je bila v petek, 8. novembra, predstavitev drugega snopiča umetniških del in besedil o umetnosti Društva slovensko tržaških umetnikov, »Galerie Imaginaire«, posvečenega kraškemu slikarju Avgustu Černigoju, sodobniku in prijatelju Vena Pilona. V projektu so sodelovali: Patrizia Devide in Franko Vecchiet iz Italije, Barbara Strathdee iz Nove Zelandije ter Edvard Zajec iz Združenih držav Amerike, tekste pa sta prispevali madžarska poznavalka sodobne umetnosti Krizstina Passuth in italijanska umetnostna zgodovinarka Laura Safred, ki jo sodelovala tudi pri novembrski razstavi v Pilonovi galeriji, postavitvi Giorgia Valvasoreja. Snopič je izšel v majhni, zbirateljski nakladi - 50 kosov, cena posameznega izvoda pa je okoli 40 evrov. V ponedeljek, 11. novembra, je bila v prostorih ajdovske galerije razstavljena in predstavljena maketa Goriške ulice v Ajdovščini, kot jo skozi svojo diplomsko nalogo vidi Lokavčan Andrej Čopič. Mentor mladega Čopiča, je bil profesor Marjan Ocvirk, ki Ajdovščino dobro pozna, tudi iz prijateljevanja z znanim ajdovskim arhitektom Križajem. Pri izdelavi mu je pomagala Občina Ajdovščina, ki je odkupila izvod. Marica Zen, vodja Oddelka za urejanje prostora na ajdovski občini meni, da je ideja dobra in, da bodo poiskali načine, kako posamezne dele nalog vključiti v dokončno urejanje Goriške ulice. Maketa je bila v Pilonovi galeriji na razstavi teden dni, potem pa sojo preselili v prostore občine Ajdovščina, kjer si jo lahko ogledate. V petek, 21. novembra, pa so v Pilonovi galeriji odprli razstavo črno-belih fotografij Andreja Perka, z naslovom Bivališča. Andrej Perko je po stroki strojni inženir, s fotografijo se je ljubiteljsko ukvarjal v času študija. Raziskovanje umetnosti gaje zagrabilo kasneje, sredi devetdesetih. Trenutno živi in ustvarja v Škofji loki, razstava v Pilonovi galeriji je nastala v sodelovanju z Loškim muzejem. Svoje novo »bivališče« si Perko ureja v Vipavskem križu, kamor se bo z družino preselil v kratkem. O Andreju Perku, fotografu, je govoril likovni kritik Brane Kovič. Izpostavil je pomembnost prvih umetnikovih izkušenj v začetku sedemdesetih, s Fotogrupo ŠOLT. Fotografije iz ci- kla Bivališča, so nastale v praznih, pozabljenih, zapuščenih prostorih, brez podobe človeka. Slutiti ga je moč skozi ostanke življenja v prostoru. Motivi so jasni, dopolnjuje jih čista linija okvirjev, skozi katerega opazovalec vstopa v drugačen čas. Perkovi fotografski razstavi se bo tretjega decembra pridružila še razstava fotografij Vena Pilona. Mesto bo imela v zgornjih prostorih galerije, kot zadnja dopolnitev Pilonove umetniške zapuščine. Seveda ni naključje, da bo zbirka postavljena prav na rojstni dan Franceta Prešerna, obeležitev praznika največjega slovenskega pesnika bo tih poklon slovenski kulturi. sh Nova vrečka. s 85 I e ~s Komunalno stanovanjska družba d.o.o. AJDOVŠČINA Goriška cesta 23b 5270 Ajdovščina 1 Telefon: 05-365-97-00 1 Telefaks: 05-366-31 -42 AJDOVŠČINA 8 E-mail: ksda.tajnistvo@siol.net L OBVESTILO OBČANOM VREČKE ZA KOMUNALNE ODPADKE Občane obveščamo, da bomo komunalne odpadke, ki se občasno pojavijo odloženi v vrečkah poleg individualnih posod za odpadke, pobirali samo, če bodo odloženi v tipskih SO 1 zelenih vrečkah. Vrečke so v prodaji na blagajni Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina. CENA VREČKE VKLJUČUJE STROŠKE ODVOZA IN ODLAGANJA KOMUNALNIH ODPADKOV. Nov način odlaganja odpadkov velja od 1.1.2003 dalje. KSD d.o.o. AJDOVŠČINA 20. 11. 2002 - prvič Dan slovenskih splošnih knjižnjic Letos smo prvič praznovali 20. november kot Dan slovenskih splošnih knjižnic. Pobuda je nastala v okviru projekta promocije splošnih knjižnic. S tem projektom želimo splošne knjižnice doseči predvsem dva cilja: - povečati število uporabnikov in članov knjižnic - dvigniti ugled splošnih knjižnic v slovenski družbi. Po vseh knjižnicah so se zvrstile številne prireditve, ki so sijih knjižničarji zamislili vsak na svoj način: kot dneve odprtih vrat, kot posebne prireditve za otroke in odrasle, kot dan brez zamudnine... Tudi Lavričeva knjižnica v Ajdovščini seje pridružila tej promocijski akciji. Zamislili smo si nekaj novega in sicer smo v knjižnico povabili znanega domačega gosta, s katerim naj bi obiskovalci knjižnice pokle- petali o tem in onem, predvsem pa seveda o knjigah. Na naše povabilo se je odzval dr. Franc Koren. Za sodelovanje smo ga poprosili, ker vemo, da poleg poklica, ki ga opravlja, aktivno sodeluje v okolju, v katerem živi in dela, da je vsestransko razgledan mož in oče in da ga vseskozi spremlja tudi ljubezen do pisane besede. In tako so vsi, ki so se od 17.do 18. ure znašli v naši klepetalnici preživeli čudovit popoldan ob spominjanju na prve korake v svet pisane besede, podelili smo si mnenja o novodobni bralni kulturi, zvedeli, katere knjige (in zakaj) so se našemu gostu najbolj vtisnile v spomin in kar nehote podaljšali to našo kle-petalnico še za eno uro z željo, dajo še kdaj pripravimo. Zdenka Žigon IZ RAZMIŠLJANJA O BESEDI IN KNJIGI FRANCA KORENA ».. .Knjiga je zame neke vrste drama, kjer nastopajo različne osebe s svojimi usodami, v svojih mislih pa to prizorišče oživim, ga oblikujem, na ta način pa sem sam glavni igralec. Moč knji9ge je torej izrazno večja od kateregakoli medija, kajti, ko berem knjigo, vanjo vlagam aktivni del sebe. Prav zato je tudi prebrana knjiga priložnost za neke vrste katarzo, očiščenje in priložnost za osebno zorenje. Dobra knjiga torej v človeku pušča plemenito srce...« »...Poznam ženo (Kubilčerca iz Križne gore), ki se je iz Mohor-jank naučila sama čitati, pisati pa ni znala. Vse zimske večere je prebirala knjige, večkrat tudi na glas celi družini...« Slovesna akademija Umetniki za Karitas Vsako leto daruje svoja dela vec umetnikov Marjan Tršar in Tone Seifert, avtorja slik v ozadju V soboto, 23. 11. Je na dvorcu Zemono potekala tradicionalna Slovenska akademija Umetniki za Karitas, kot uvod v teden Karitas. Slavnostni govor je pripravil pomožni škof Jurij Bizjak, ravnatelj škofijske gimnazije Matej Kobal pa je predstavil pomen likovne kolonije in humanitarnosti Karitas. Slavnostne akademije se je udeležilo veliko ljudi. Prodajno razstavo umetniških del je odprla umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Skozi večer je bilo prodanih kar 10 slik, do sedaj torej skupaj 27, oziroma, okoli milijon in pol tolarjev izkupička, ki ga bo Karitas namenila brezdomcem na obali. Akademik Marjan Tršar, ki je bil tudi gost letošnje poletne likovne delavnice na Sinjem vrhu (v letih trajanja delavnice se je povabilu k sodelovanju odzvalo 240 likovnikov), je mnenja, da se v umetnosti odpira nova veja - karitativna umetnost. Prodajna razstava bo na dvorcu Zemono na ogled do konca tega tedna, ko bodo teden karitas zaključili še z enim humanitarnim koncertom. sh 24 mesecev pred kinodvorano v Ajdovščini Bolšja tržnica praznuje 2. rojstni dan Pred dvemi leti sem tale čas trepetala v pričakovanju tistega »prvič«. Bolšja tržnica v Ajdovščini - po mnenju mnogih popolnoma nora ideja: »V Ajdovščini, ah, dej no, ajdovci niso za tako...«. Pa je bilo prav prvič lepo. Morda zaradi decembra, praznikov, vzdušja, (in zares velikih priprav), zato sem s strahom pričakovala tudi drugič, pa tretjič, ...desetič, enajstič, ...potem je strah izginil. Naslednja bo 25. po vrsti. Iz meseca v mesec se zdi, da vedno bolj nastaja sama od sebe. Prihajajo prodajalci, prihajajo obiskovalci, nakupovalci. Vsako tretjo soboto v mesecu, prvi zbrani že ob sedmih zjutraj, zadnji odhajajo zgodaj popoldne. Vmes se mimogrede oglasi na Trgu L slovenske vlade malodane vse, kar se tistega dne po opravkih mudi v mestu, vedno več pa je takih, ki dogodek iz meseca v mesec pričakujejo, kijih je brskanje po stojnicah (praktično nemogoče je v en koš spraviti vse, kar se dobi pri nas) zasvojilo. Prihajajo upokojenci, gospodinje, otroci, gospodje, tovariši,.. Vsak po svojem opravku. In pripovedujejo drugim, glas o »ajdovski bolhi« seže že daleč. Dlje od plakatov in radia Nova. Nezgrešljivo: vsako tretjo soboto v mesecu! Tretja sobota v decembru pade na 21. najbolj norega meseca v letu. Mi bomo praznovali rojstni dan. Povabljeni ste vsi, ki ste v dveh letih oblikovali, negovali in naredili Bolšjo tržnico v Ajdovščini. Hvala vsem, ki jo podpirate, dobrodošli vsi, ki jo še ne poznate. Praznovanje bo trajalo ves dan! Sanda Odprto novo kegljišče Prizadevni šmarenski kegljači V soboto, 16. novembra so člani šmarenskega kegljaškega društva Škol slovesno predali svojemu namenu obnovljeno dvostezno avtomatsko kegljišče. Namesto rezanja traku je kegljišče z metom prve krogle odprl ajdovski župan Marjan Poljšak. Z obilo zagnanosti, prostovoljnega dela in prispevkov ter z dotacijami so obnovili ostrešje in notranjost, tako, daje kegljišče sedaj res vredno svojega imena. Že doslej so kegljišče, ki je bilo v mnogo slabšem stanju, obiskovali ljubitelji te priljubljene igre z »veliko kuglo« iz vseh okoliških krajev in tudi iz Ajdovščine, kjer je bilo kegljanje včasih pravi vrhunski šport. Jih bo sedaj še več ?! Drago Brecelj Jedli, pili in se veselili, slabo prodajali. Aja, pa tudi hodili... 2. pohod po Vrtovčevih poteh V nedeljo, 17. novembra, je Planinsko društvo Ajdovščina organiziralo 2. Pohod po Vrtovčevih poteh. Pri pripravi in izvedbi je odločilno pomagala Občina Ajdovščina, Krajevne skupnosti Ustje, Planina in Šmarje. Pohodnike so zjutraj, tik pred odhodom, pri velikem hrastu pri Ustjah pozdravili predsednik KS Ustje Marko Stibilj, predsednik PD Ajdovščina, Vlado Lemut in ajdovski župan Marjan Poljšak. Ob sicer oblačnem, toda toplem vremenu, se je kolona pohodnikov kmalu raztegnila v nepretrgano vrsto, od starta pri Ustjah, pa skoraj do vrha nad Sveto Marjeto. Že v Dolenjah so si zopet lahko postregli s toplim čajem, kavo in dobrotami, ki sojih pripravile pridne dolenjske gospodinje. Na prvem ovinku nad Dolenjami so pohodniki prejeli žigosane kartončke ter vodnik, po Vrtovčevih poteh. Potem pa na Planino - najprej do Brithov, od tam v Dolenjo vas in skozi Marce foto M. Ergaver proti Ostremu vrhu ter k Potoku. V Šmarjah je bila opoldne krajša slovesnost ob Vrtovčevem obeležju. Pohodnike sta pozdravila predsednik KS Šmarje Miloš Gruntar in župan Marjan Poljšak dočini je Stane Bačar predstavil Matijo Vrtovca. Sledilo je zelje in klobasa, pijače pa seveda ni manjkalo. Pot se je nadaljevala skozi Vrtovče do Tevč, pa nazaj v Uhanje in Ustje in že so bili pohodniki spet na začetni točki. Ob 15.00 smo pri hrastu podelili nagrade najstarejšemu in najmlajšemu (še ne 4 leta) udeležencu pohoda. Knjižne nagrade Vipavski zbornik je prejela še najštevilčnejša skupina ter tista skupina, ki je prišla iz najbolj oddaljenega kraja. Letos je bila to skupina iz Šentjurja. Pohoda se je udeležilo okoli 1350 pohodnikov, ki so obljubili, da pridejo tudi prihodnje leto in pripeljejo še prijatelje in znance. Tudi letos je treba posebej pohvaliti organizatorje, najbolj tiste po vaseh in zaselkih. Prav postrežba po zaselkih je tudi letos dala pohodu izjemen čut pristne gostoljubnosti. No, morda bi bilo dobro, da bi se sprejema pohodnikov udeležilo še več krajanov in sodelovalo pri organizaciji. Nerazumljivo pa je, da ni bilo popoldne ob hrastu niti enega kletarja, ki bi vino prodajal, čeprav so pohodniki spraševali, kje bi lahko kupili vino. Vsekakor seje tudi ob tem vredno zamisliti, saj smo se dogovorili na pripravljalnem sestanku, da bo ob hrastu potekala prodaja »domačih pridelkov«. Nasvidenje na 3. Pohodu! Stane Bačar Najboljši zgornjevipavci Prva seja Občinskega sveta v Vipavi Prva »dirka« primorskih pevskih zborov Prvo pevsko tekmovanje primorskih zborov v Postojni je minilo z zmagoslavjem zgornjevipavskih zborov, še posebej Ipavske in dirigenta Matjaža Ščeka. Z mešano sestavo je Ipavska osvojila med vsemi zbori največje točk *n sicer 92,7, s samo žensko zasedbo Pa je bil Šček ponovno zlat. Vipavci zbor v mešani zasedbi je prejel še posebno nagrado za najbolje izvedeno skladbo primorskega avtorja in sicer Alda Kumarja skladbo Turist. Poleg Ipavske je zlato osvojil le še zbor iz Doberdoba. Srebro sta r^ed našimi zbori za svoje nastope °svojila še mešani zbor Stanko Premrl iz Podnanosa pod vodstvom Nadje Bratina in moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ki ga tudi vodi Matjaž Šček. Na tekmovanju, ki so ga Postojnci zelo dobro organi-2irali in je potekal po strogih pravilih mariborskega tekmovanja Naša Pesem, je sodelovalo kar šest naših sestavov, oziroma tretjina vseh nastopajočih. Tako sta na tekmovanju malih skupin sodelovala še okteta Castrum iz Ajdovščine (umetniški vodja Nadja Bratina) in Sotočje (vodi ga Peter Pirih) iz Črnič. Tekmovalno komisijo so sestavljali Andraž Hauptman, Marko Vatovec in Walter Lo Nigro in si je izbrala zelo oster kriterij. Poslušalci in druga strokovna javnost so si bili edini, da je tekmovanje uspelo tako po organizacijsko kot tudi po kakovosti, saj so zbori brez izjeme pokazali izjemen napredek v razvoju kot tudi skrbno pripravljenost. Organizatorja, Zveza pevskih zborov primorske in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sta se pri pokroviteljih potrudila tudi za denarne nagrade in tako se je žiro račun Ipavske skupno odebelil za 300.000 tolarjev. Edo Pelicon Spoznali so se, zdaj pa na delo Za 28. 11. je bila napovedana prva seja vipavskega občinskega sveta v novi sestavi. Na račun spremembe odloka o določitvi volilnih enot, ki bolj sorazmerno določa število svetnikov na število prebivalcev Vipave, ima vipavski občinski svet v tem mandatu enega svetnika več, kot v prejšnjem, torej 17. Sestava sveta se je precej spremenila, saj so iz prejšnjega mandata ostali le 4 svetniki, to so Darko Rossa (SLS), Marjan Furlan (Nsi), Bojan Turk (ZLSD) in Marta Rodman, ki je tokrat kandidirala na neodvisni Listi občanov KS (v prejšnjem mandatu je bila svetnica SLS). Občinski svetniki so potrdili mandat županu, Ivanu Princesu, ki je bil z dobrimi 53 odstotki glasov izvoljen v prvem krogu volitev. Sledila je županova zaprisega in nekaj osnovnih dogovorov, kako bodo potekale seje v prihodnje. Svetniki so se strinjali z županom, kije predlagal, da doslej prvo točko dnevnega reda sej - Vprašanja in pobude - potisnejo na zadnje mesto in v ospredje pomaknejo pomembnejše občinske debate. Izvoljena je bila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v sestavi: predsednik Darko Rosa in dva člana Marta Rodman in Alojz Peljhan. Do naslednje seje ima nalogo pripraviti predloge za sestavo vseh komisij in odborov občinskega sveta. Na naslednji seji pa bo na dnevnem redu tudi že proračun. Želja župana je, da bi občina novo leto začela s sprejetim proračunom. Prva seja vipavskega občinskega sveta je bila kratka, trajala je slabe pol urice. Na naslednji pa se torej že začenja resno delo. Kot so obljubili svetniki, bo tudi učinkovito. sh mm ' Pohitite! V poslovno-stanovanjskem objektu C3 je na voljo samo še nekaj poslovnih prostorov. črnk. i iA ■ Rl primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 343 Biseri Jadrana in Sladka fantazija - skulpturi očarali mednarodno žirijo Matjaž Novak na svetovnem kuharskem tekmovanju Matjaž Novak, znani ajdovski slaščičar iz podjetja Incom, se je kot član slovenske nacionalne ekipe udeležil tekmovanja za svetovni pokal v kulinariki, kije potekalo med 16. in 20. novembrom v Luxemburgu. Poleg Matjaža je ekipo sestavljalo še 5 kuharjev iz odličnih slovenskih kuhinj, med drugim tudi dva »Hitovca« Borut Jakič šef Ferline kuhinje in Matjaž Cotič iz gostilne Pri hrastu. Njihova naloga je bila izdelati razstavno mizo, obloženo z vsem, kar spada v obrok - od hladnih predjedi do sladic. Matjaž Novak, s Ceste doma, je na svetovnem kuharskem prvenstvu pripravljal sladice: minjone, sladice, postrežene na krožniku, ploščo za 6 oseb - sladkorno skulpturo Biseri Jadrana in čokoladno umetnino Sladka fantazija. Prav skulpture, Matjaževa posebnost, so očarale mednarodno žirijo. Slovenska kuharska ekipa je v konkurenci 39-ih ekip s celega sveta osvojila bronasto medaljo. Matjaž Novak se je že večkrat dokazoval na tekmovanjih, tako ima v svoji zbirki dve bronasti, eno srebrno in eno zlato medaljo s slovenskih kuharskih tekmovanj, 1999 je na svetovnem prvenstvu v Švici dosegel bronasto medaljo, na Kulinaričnem tekmovanju, kije potekalo letos v Salzburgu, pa je prejel srebrno medaljo. Kljub uspehom pa udeležba na tovrstnih tekmovanjih ni poceni. Matjažu v največji meri pomaga podjetje Incom, kjer je zaposlen. Tekmovanje v Luxemburgu pa so mu omogočili še Hit iz Nove Gorice, Pekarna Brumat, Agroind iz Vipave, Mlinotest iz Ajdovščine, trgovsko podjetje Žigon in Žito Gorenjka. sh TRGOVINA cn °a. VIDMAR TANJA s.p. PREŠERNOVA 12 5270 AJDOVŠČINA TEL.FAX: 05/ 36 61 079 ^VSK N Po idejo za mm novoletno darilo ^ Dobre ideje in izvirna darila, tudi po naročilu Nagrada Andragoškega centra RS skupini PUM iz Ajdovščine Potrdilo za dobro delo Mentorici PUM-a, Tanja Pipan in Barbara Krtelj sta se 14. oktobra odpravili v Ljubljano, po nagrado Andragoškega centra (lično plaketo in paket knjig), ki jo je skupina prejela za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja v šolskem letu 2001/02. V lanskem šolskem letu je PUM obiskovalo 24 mladih, kar dve tretjini vpisanih je s pomočjo mentoric programa uspešno nadaljevalo, oziroma končalo srednje šolanje. Prijavo na razpis je skupini predlagala Ana Kranjc, profesorica na oddelku pedagogike ljubljanske Filozofske fakultete ter »idejni vodja« Poletne andragoške šole, ki je skupaj z udeleženci zadnje poletne šole (tudi predstavniki evropskih držav), obiskala mlade, ki so jim predstavili delo ter izdelke (ročna dela, knjigo Pravljice iz Pumzije, ptičje krmilnice, fotografije...). Častna gosta podelitve sta bila doktor Janez Drnovšek in Ministrica za šolstvo Lucija Čok, ki sta nagra- Lani je enako nagrado, torej, »za jencem osebno čestitala. Vsi pa so izjemne učne uspehe in bogatitev prejeli tudi videokaseto s spoti vseh lastnega znanja«, prejela skupina nagrajencev. kmečkih žensk z Gore. Sh Najbolj prijazna uslužbenka ajdovske UE v oktobru Milanka in Janez Upravna enota v Ajdovščini je bila ena od petih v Sloveniji, na kateri je v oktobru potekala akcija glasovanja za najbolj prijaznega uslužbenca. Ajdovski občani so za najbolj prijazno izbrali Milanko Neškovič, poznano po tem, da nima dlake na jeziku, kar tudi zelo glasno pove, pa tudi, da zna razplesti še tako zapleteno birokratsko zanko in je vedno ustrežljiva. Kot sama pravi, je naziv priznanje vsem delavcem ajdovske upravne enote, ki morajo nemalokrat potrpežljivo prenašati slabo voljo in jezo občanov. Pa tudi sodelavce RADIO včasih nahruli, ampak že tako, da jih obenem spravi v smeh. In prav gromski smeh je eden od njenih prepoznavnih znakov. Izbrancem je na slovesnem sprejemu v vladni palači v Ljubljani čestital tudi predsednik vlade, Janez Drnovšek. Iče Vetrišče Tako, preživeli smo razburkano volitveno norijo, pa še Martina smo dostojno počastili. Zdaj so najbrž glave trezne in snujejo nove vsakdanje vizije. Če se malce zapičim v volitve, potem lahko zapišem nekaj mojih opažanj v tej evforični besediščini. Še najbolj meje začudilo dejstvo, daje zelo malo kandidatov ponujalo tudi kulturni razvoj, kulturo nasploh. Največkrat so se ukvarjali z Evropo, vsaj tisti, ki so imeli namen za- jahati državnega konja. Na lokalni ravni pa so se prerekali le o majhnih vizijah in o načelnih rešitvah, ki so jih skrili v meglo posplošenih fraz. Mislim, da so te volitve pokazale pravo sliko družbenega stanja nasploh. Volilno telo je bilo tokrat kar precej zadržano in v nekaterih segmentih celo apatično, kljub zadovoljivi udeležbi na voliščih. Pokazalo se je, da ima skepticizem globlje korenine. Vestne politično-ekonomske raziskave bi pokazale, da se pri nas dogaja hibriden kapitalizem, ki priznava samo dobiček in nima socialnih adekvatnih varoval. Ideologi takšnega kapitalizma poudarjajo, da so socialne stiske nujen stranski produkt razvijajočega se tržnega gospodarstva in kapitalizma nasploh. Dejstvo je, da so naši delavci produktivno prav tako obremenjeni, kot tisti v visoko razvitih ekonomijah, ampak njihova nagrajenost je nesorazmerna. Ekonomisti znajo dobro izračunati, za koliko se bo nek proizvod pocenil, če se cena delovne sile zmanjša. Vendar, kjer je delovna sila podcenjena, upade tudi kupna moč. In tu se začne globalizacija: tam, kjer je cenena in podcenjena delovna sila, tam naj se izdelujejo proizvodi, ki se bodo prodajali na trgih, kjer je kupna moč še vedno dovolj velika. Poleg tega pa močno tehnološko razvite ekonomije marginaliji vsiljujejo tudi ekološko sporne tehnologije, ki še vedno prinašajo dobiček. Razveseljivo dejstvo je, daje naša industrija že na zadovoljivi tehnološki ravni, vendar to še ni trdna garancija, da nas bodo razvajali z ugodnostmi, ki jih prinaša visoka tehnološka razvitost, v katero silimo in hočemo, kar je prav in razumno. Prepričan sem, da imamo dovolj intelektualnih potencialov, da bomo zmogli dohiteti tehnološke vrhove. Slovenski intelektualni duh se je skozi zgodovino priučil velike adaptivnosti. Problem je drugje, v razpršeni nacionalni ekonomiji, ki v tem trenutku nima skupnega konsenza, pa tudi skozi volitveno agonijo se ni izcimil. Mar to pomeni, da se je nacionalno telo nekoliko rasteznilo? To bi se dalo argumentirati tudi z barvitostjo nestrankarskih volilnih list. Iskreno rečeno, sem bil tega dejstva zelo vesel, saj to kaže na to, da se morebiti pa le prebuja tudi molčeča večina. Skozi takšno optiko se kaže tudi vzpodbudno zorenje demokratične komunikativnosti, ki je osnova prave demokracije. Ljudje se morajo naučiti pogovarjanja, argumentiranega dokazovanja dejstev. Skozi takšne komunikacijske procese se lahko oblikuje družbeni konsenz, ki bo zaobjel široke interese skupin in posameznikov. Polagoma se v demokratično procesiranje družbe integrirajo tudi nove taktike: recimo, lobiranje. Te stvari so za povprečne volivce sila neznane in njim pomeni to le še ena politična fraza. Lobiranje je v bistvu konkreten vpliv na nosilce političnih funkcij: poslance, svetnike, župane. Največkrat se za lobiranje odločijo manjše močne skupine, ki s kapitalskim vplivom posegajo.v politično kreacijo. Zelo preprosto povedano: z denarjem kupiš vse! Seveda so takšna lobiranja do neke mere legalna, vendar so to tako prefinjeni prepleti raznih interesov, saj veste: Roka roko umije! Razvoj demokracije se nam torej dogaja. Da je temu tako, so pokazale tudi lokalne volitve. Svetniški sestav je pester, pa tudi predvolilni pogovori so se odrazili na nek višji komunikacijski nivo. Nemara to pomeni, da se bo tudi pri nas začelo dogajati družbeno tolerantno pogovarjanje, da bo vendarle presežen ideološki revan-šizem, ki je v preteklem desetletju potleval v naši dolini in vase srkal tudi obrobja. Novi ljudje z novimi vizijami polagoma vstopajo v politično gledališče, kjer jim spretni režiserji zaenkrat še odrejajo vloge, vendar se bodo z leti prelevili v konstruktivne arhitekte družbeno produktivne politike, ki se ne bo več naslanjala na stroga ideološka priporočila in ki se ne bo hranila z nekim preživelim nihilizmom-Lokalna politična zdraharija se čedalje bolj izčiščuje, kar je za politično življenje še kako pomembno. Tu in tam pa se že pojavi kakšen anarhičen odtenek nezadovoljstva s precejšnjo ideološko preparacijo, vendar se izniči v novodobnem drugačnem hotenju - drugačne vizije bodo ponujale drugačno možnost sooblikovanja lokalne politike. No, čas bo, da neham politizirati in opletati s frazami. Bo že življenje poskrbelo za bodočnost, ki si jo hočemo nasnovati. Svobodne misli naj ne bodo le posamezne vrane nad praznimi polji. Bojan Bizjak Zakawsk)' Kino AJDOVŠČINA: VESELI DECEMBER: Prvi teden: Mišek Stuart Little 2 (animirani igrani film) Naključni milijonar (komedija) Drugi teden: Lilo in žverca (animirani film) Glasniki vetra (vojni film) Tretji teden: Znamenja (akcijski film) Četrti teden: Ledena doba (družinska animirana komedija) Za veseli december vstopnice cenejše za 15 %, za risane in animirane filme pa samo 600 SIT. Lavričeva knjižnjica: Prireditve: Sreda, 4. decembra ob 18.30 Predstavitev spominov Anice Lokar: Od Anice do Ane Antonove. V decembru tudi predstavitev knjižnega daru za leto 2003 Goriške Mohorjeve družbe. Ure pravljic: Ajdovščina: ob četrtkih ob 16.30 Podnanos: ob sredah ob 10.30 Vipava: ob sredah ob 17.00 Ajdovščina: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.Cf0 sobota od 8.00 do 12.00 Oddelek Vipava: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 14.30 do 18.00 petek od 12.00 do 16.00 Oddelek Podnanos: sreda od 11.00 do 14.00 petek od 17.00 do 19.00 Oddelek Dobravlje: torek od 16.30 do 18.00 sobota od 9.00 do 11.30 POTUJOČA KNJIŽNJICA po razporedu Info: 366-13-28 ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA: Naši zbori pojo: 7. decembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Ajdovščini 8. decembra ob 17. uri v Zadružnem domu v Vipavi Nastopili bodo: Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave, Dekliški pevski zbor Grlica iz Budanj, Fantovski zbor Prjatli iz Sela, MePZ Angelski spev iz Otlice, Kvintet Ventus iz Ajdovščine, MPZ Razpotje s Cola, Komorni zbor Ipavska iz Vipave, Ženski pevski Slovenski potrošnik je lahko vesel 'n zadovoljen, da ima gospo Bredo Kutin, ki skrbi za zdravje slovenske-8a potrošnika in opozarja na zdravju škodljivo doma pridelano hrano. Lahko se upravičeno vprašamo, kje je bila gospa Kutinova leta 1995, ko je izbruhnila afera BSE v Angliji in nato v celi Evropi. Zakaj takrat ni niti z eno izjavo, tudi na naše Prošnje, opozorila slovenskega potrošnika, naj kupuje domačo hrano, ker je evropska lahko škodljiva in nezdrava. Kje je bila, ko je v Belgiji 'zbruhnila dioksinska afera ali afera nntibiotikov pri prašičih in še bi lahko naštevali. Ko smo pa ugotovili, da imamo nore krave v Sloveniji, za kar pa še zme- zbor društva upokojencev Večernica, Kvintet Sumus, Oktet Castrum iz Ajdovščine, Oktet Sotočje iz Črnič, MPZ Primorje iz Ajdovščine, MPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine, MčPZ Stanko Premrl iz Podnanosa. 7. december - Ostržkov abonma Trije oslički in kozica Rožica Kulturni dom Ajdovščina ob 10.00 in 11.30 19. december - Glasbeni abonma Stefan Milenkovič na violini Dvorec Zemono ob 20.00 21. december - Gledališki abonma Sen kresne noči Abonenti si bodo predstavo ogledali v PDG v Novi Gorici 27. december ob 20.00 v Kulturnem domu v Ajdovščini 28. december ob 20.00 v Zadružnem domu v Vipavi: Plešemo in pojemo, nastop Folklorne skupine iz Vipave z gosti, ansambel Jožeta Galiča lnfo:364-30-72 GLASBENA ŠOLA VINKO VODOPIVEC AJDOVŠČINA 12. december Razredni nastop pianistov z gostom - violinist Domen Lorenz, na klavirju ga bo spremljala Alenka Šček Lorenz Šolska dvorana GŠ ob 18.00 Božično novoletni koncerti: 17. december Koncert šolskega pihalnega orkestra Kulturni dom Ajdovščina 20. december Koncert učencev solistov, harmonikarskih orkestrov in godalnega orkestra Kulturni dom Ajdovščina Info: 368-01-20 USTJE: 25. december ob 16.00 - Cerkev Sv. Justa Koncert božičnih pesmi - Cerkveni pevski zbor Ustje KUD PIHALNA GODBA VRHPOLJE: 26. december Božičnica SPREJEM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA: 21. december ob 16.00 na Trgu L Slovenske vlade v Ajdovščini Info: 031-835-122 Nataša Mihelj rom obstaja dvom, ali so sploh bile, smo hitro pokazali na kmeta in mu pripisali vse slabo in ga obtoževali. Učinek opozorila je bil prepoved izvoza našega mesa v druge države. Gospa Kutinova pa ni zahtevala od pristojnih služb prepovedi uvoza mesa v Slovenijo, ko so se v Evropi dnevno odkrivali novi primeri norih krav. Danes, ko še ni ugotovljeno in dokazano, da so kmetje res dodajali mleku kloramfenikol in pa tudi krma, ki jo kmetje krmijo; domača ali iz uvoza, še ni analizirana, pa gospo Kutinovo zelo skrbi in je zelo glasna, kar je tudi prav. Vendar, če bi postavila vprašanje, kje so tiste službe, ki bi morale kontrolirati krmo in dajati dovoljenja, da se ta sploh lahko prodaja, bi bila bolj verodostojna zagovornica domačega RAZSTAVE PILONOVA GALERIJA: Stalna razstava Vena Pilona bo od 3. decembra bogatejša za Pilonovo fotografsko zbirko. Trenutno je na ogled tudi fotografska razstava Andreja Perka, Bivališča 20. december - Taide - podobe severa David Ličen in Polona Kunaver, s sošolci iz Helsinkov predstavljata miniaturne grafike Info: 368-91-77 VIPAVSKI KRIŽ: 13. decembra ob 18. 00 - otvoritev fotografske razstave Danila Jejčiča, Vladimirja Bačiča in Primoža Breclja iz Ajdovščine. ob 19. uri pokušina najboljših vin vipavskih vinarjev v Grajski kleti Info: 368-88-03. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA: Prednovoletne ustvarjalnice (izdelava božično novoletnih čestitk in okraskov): 4. in 5. ter 12. in 13. decembra od 16. do 18. ure v prostorih ZPM Ajdovščina, Goriška 17. 6. in 13. decembra od 16. do 18. ure v prostorih OŠ Draga Bajca v Vipavi. 16. december - ob 8.30 in 11.00 za učence razredne stopnje, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice: predstava Modra vrtnica za princesko 23. december - v Vipavi, v Vipavskem Križu in Zavodu za usposabljanje invalidnih otrok Vipava za učence razredne stopnje. Lutkovno gledališče Jesenice: predstava Mesarjev muc 26. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Ajdovščini - obisk Dedka Mraza in nastop skupine Game over. Vstopnine ni! Info: 368-91-40 in 368-91-41 RAZMETANO PODSTREŠJE: 5. december ob 17.00 in ob 18.45 v Stari šoli v Vipavi - obisk Miklavža Vpis otrok - knjigarna Črtica, Vipava 7. december ob 18.45 Katja brezveze, igrica za otroke in obisk Miklavža Stara šola v Vipavi Delavnice: - karting (ob sobotah ob 14. uri) Info: David Fučka, 366-50-41 - ustvarjalnice (vsak petek od 15.-16. ure) Info: Maruša Fabčič, 366-58-65 - angleški jezik (vsak četrtek od 16. - 17. ure) potrošnika, to pa so nenazadnje tudi kmetje. Najlažje je na osnovi suma slovenskega kmeta pribiti na križ in pri tem uporabljati psovke: pacek ali kmetavzar. Postopek je potekal neprofesionalno, kar tri mesece je bilo potrebno za analize mleka, za krmo, ki je lahko vzrok, pa teh analiz sploh ni ali pa nam niso znane. Najvažnejše pri vsej zadeve je to, daje bila z največjo hitrostjo sprejeta odločitev o zlivanju mleka v gnojnico in objava imen nekaterih osumljenih. Naredilo se je vse na tem, da je javno mnenje obrnjeno proti kmetom, saj jih Slovenija ne rabi, delajo nam itak samo probleme. O gospodu Kovaču pa samo toliko; veliko gorja je s svojimi neevropskimi zahtevami in predpisi naredil ne samo kmetom ampak tudi živilsko predelovalni industriji. V Evropi se predpisana zakonodaja izvaja v 50 Info: Neža Pavzin, 366-59-20 - italijanski jezik (vsak petek od 17.15 - 18:15) Info: Jakoba Šraml, 368-70-30 - umetniška delavnica (vsak petek od 18.15-19.15) Info: Tea Kobal, 366-53-05 - Planet Zemlja (predavanja z diapozitivi enkrat mesečno) Info: Štefan Rehar, 366-58-31 - igralnice (vsak petek od 16. - 17. ure) Info: Maja Rehar, 363-63-50 - literarni večeri (enkrat mesečno) Info: David Puc, 041-395-797 Delavnice se odvijajo v prostorih stare šole v Vipavi - Trg Pavla Rušta. Obisk delavnic je brezplačen, s seboj prinesite copate. KAŠ: L december KAŠ postavlja stojnico ob dnevu boja proti aidsu 29. december - silvesterski izlet v Krakow na Poljskem Vsako soboto od 20.00 do 22.00 rekreacija v telovadnici OŠ Dobravlje. Na sedežu KAŠ so na prodaj smučarske karte za SK Cerkno Več informacij na sedežu KAŠ DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA - VIPAVA: Info: 366-13-83. DRUŠTVO MOST: 18. december ob 18.00 Novoletno srečanje v gostilni Pri Nives v Ajdovščini Info: 364-53-38 Dora DRUŠTVO GORA: Več informacij dobite tudi na njihovi spletni strani: www.drustvo-gora.si. BOLŠJA TRŽNICA: 21. december - celodnevno praznovanje 2. rojstnega dne Bolšje tržnice Info: 041-232-976 Sanda VINSKI HRAMI VIPAVSKE DOLINE MED MARTINOM IN BOŽIČEM sobota, 7.12.2002 Orehovica, Pod-breg 18.00: Otvoritev in kulturni program. Po otvoritvi pokušina vin v hramih ponudnikov. petek,13.12.2002 Vipavski Križ 19.00: Grajska klet: predstavitev vipavskih vinarjev, pokušina najboljših vin. Za zabavo poskrbljeno. %, to ugotavljajo tudi uslužbenci VURS-a, ki obiskujejo in spremljajo delo svojih kolegov onstran meje. Če bi g. Kovaču bilo toliko do varovanja potrošnikov, bi prepovedal uporabo mleka že v septembru, ko so bili znani rezultati in obvestil ostale službe vlade o tem. Ni ukrepal, dokaze o tem si je lahko ogledala vsa Slovenija, ko je nacionalna televizija pokazala posnetek, kako trgovci umikajo mleko v prahu s polic. Zakaj ni ukrepal že takrat, morda ni naključje, da so podatki objavljeni tik pred volitvami, ali pa so njegove službe spet potrebovale dodatna sredstva za opremo laboratorijev in še več analiz, ki naj bi jih plačal kmet. Kakšna bo ta cena, višja ali nižja, vedo le bogovi, saj nižja predstavlja samo pet odstotkov višje. Vsa stvar sovpada tudi s slabo izpogajanimi mlečnimi kvotami in pojavom velikih tržnih viškov, ki jih nismo sposobni prodati. Tržnih sobota,14.12.2002 Planina 16.00: Stavba Krajevne skupnosti (pri cerkvi): prodaja kozarcev, zemljevidov in degustacija po kleteh. 20.00: kulturni program in podelitev listin Matije Vertovca za najboljša vina. 21.00: degustacija vin planinskih vinarjev. Zabavni večer ob živi glasbi. Info: RA Rod 365-36-00 ŠPORT IN REKREACIJA PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA: 2. december - Križna gora - Veliki Kamen (1076 m), pohod bo vodil Drago Er-gaver Prijave sprejemajo v trgovini Tkanina v Ajdovščini,. Alpinistična šola - vsak teden, ob četrtkih med 18.00 in 20.00 - trajalo bo predvidoma do marca 2003 Info: oglasna deska PD. PLANINSKO DRUŠTVO VIPAVA: 22. december - Javornik, pohod bo vodil Miloš Kodele Na izlete se lahko prijavite preko e-maila: pd-vipava@hotmail.com, Info: Jurij Nabergoj - 368-70-56 Leon Kodre- 366-51-73. PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS: S pohodi pričnejo zopet januarja. Info: Janko Božič - 366-92-77. KOŠARKARSKI KLUB AJDOVŠČINA: 7. decembra - derbi za napredovanje v LB ligo: KK Ajdovščina: KK Ježica ŠC Police ob 20.00 ROKOMETNI KLUB KETING AJDOVŠČINA: 5. -10. decembra - Mednarodni rokometni turnir na Sardiniji, rokometašice RK Keting bodo odigrale 4 tekme. KINOLOŠKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA: Jesensko šolanje psov, vsako nedeljo med 10.00 in 12.00 uro na vadišču ob reki Vipavi pod vasjo Ustje. Info: Branko Lavrenčič, 041-765-320. SEJEM RABLJENE ŠPORTNE OPREME 6., 7. in 8. december OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Info: 364-66-46 viškov pa se lahko reši tudi tako, da se stroške proizvodnje poveča z raznimi dodatnimi analizami, tako, da za kmeta ni druge rešitve, kot prazen hlev. Malo preveč naključij je, vaj nekatera zelo dišijo po režiji, ne zaradi varstva potrošnika, ampak zaradi opravičevanja služb in skrivanja napak. Veliko gospodarsko škodo smo pa le naredili mlečnim pridelovalcem in nekaterim predelovalcem. Pa saj v Sloveniji ni potrebno živeti od dela, kdor dela, ta je bedak. V eni stvari pa ima gospa Kutin popolnoma prav, zapravlja se denar davkoplačevalcev, ne strinjamo pa se, da zato, ker naj bi ščitilo neodgovorne kmete, ampak zato, da se ščiti državne službe, ki niso sposobne strokovno opravljati svojega dela, čeprav se nanj največ sklicujejo. Dragica Čuk Novak Manče 4, Vipava Pismo bralcev SPOŠTOVANA GOSPA BREDA KUTIN IN GOSPOD ZORAN KOVAČ 14 horoskop ?Š LATNIK Edvarda modro preletela predpraznične zavetnike vseh ideologij Čudežna astrometla je našo parapsihologinjo že zdavnaj odnesla nad balone, v tihotne višave, ki jih ne motijo niti policajske frulice. D m______ devica Če vas tudi po volitvah še vedno bolj vzburja leva bradavica kot desna, potem je z vami nekaj narobe. Nič ne kaže da boste uravnotežili notranje energije in zmogli odločilni korak. Klub vsemu ne smete zamuditi nobene prednovoletne veselice, saj zavorni mehanizmi počasi, toda zanesljivo popuščajo. In seveda, ne pozabite nastaviti Miklavžu! povišici. Če še niste zamenjali gum, to storite čimprej, saj je zimski profil celo po državnem zakonu varnejši. kozorog Zadnji čas je že, da se končno spustite iz nedostopnih sten proti nižavam, toplega vremena bo slej ali prej konec. Ker boste v prednovoletnem času prišli v svoje znamenje, to dejstvo izkoristite in se sprostite, poveselite, in, če je treba, znorite. Ne bo Vam škodilo tudi nekaj pozitivističnega pristopa do soosebkov. Vaš decembrski zavetnik je Silvester, in vanj zainvestirajte ves honorar, ki ste ga zaslužili s fušem. Vaša barva kože je od poletja povsem zbledela, podobno kot barva na plakatih kandidata, za katerega ste glasovali. Ne bo druge, kot da zavijete v solarij, pri čemer pazite, da vas ne mumificirajo. Z olji se dajte natreti šele kasneje. Iz krogle vidim, da boste novo leto pričakali pod sfingami. Zato vas čaka še pot do frizerja, ki vas bo primerno očrnil in rešil nadlegovanja, ki je značilno za države v pesku. letos bo na ta dan padalo, ampak kavbojcem dež ne predstavlja ovire, saj so nekdaj vrteli filme, ko so vrli kravji pastirji v Rio bravo ali Buf-falo creek zajemali kar s stetsoni. Ja, dober klobuk stane danes 200 $, imam pa vas na sumu, da tega denarja v Sloveniji za klobuk ne bi špendali, iz Teksasa, kamor vas za novo leto vleče, pa bi jih prinesli tri. Vsaj decembra vam ni treba vsak dan tolči pasulja, čeprav ameriška civilizacija temelji na fižolu, sicer Springer&Oprah&Lake junaki ne bi mogli biti tako napihnjeni. valjarjem, vid pa vam bo dokončno vzelo, ko boste prejeli Silvestrove priporočene pozdrave! O kakšni eksotiki Havajev, Polinezije ali Bermudov ne bo niti govora, razen če boste po Školu letali v bermud-kah, saj vam bodo dacarji slekli še hlače z riti. 1 škorpijon dvojčka M) tehtnica 502 ribi Čestitam, ker ste se odločili za barvo, ki sem vam jo svetovala. Vaš kandidat je uspel, zato ga ob vsakem srečanju ne pozabite spomniti, da naj vam vaš glas poplača. Še mačka se ne goni zastonj! Decembrski nakupi vam bodo obrnili še fuodro, zato na sindikalnem prednovoletnem žuru šefu diskretno namignite, da ne bi v novem letu imeli nič proti Če boste preveč časa vagali, ali bi postavili božično drevo ali novoletno jelko, vam bodo pred nosom pobrali ves mah za jaslica. In ga boste potem morali kupiti na tržnici ali pa si ga, vsaj za vzorec, spraskali s svojega hrbta. Če hočete za praznike na lepše, potem se morate takoj danes otresti komunističnega in antikapi-talističnega načela, da dobra vaga v. nebesa pomaga. In odločite se že danes, ali boste 26. praznovali državni ali cerkveni praznik. Svojo dvomljivost ste dokazali že prejšnji mesec, ko ste ga vprašali, če ga je imel res noter. Še bolj ste ga razpenili, ker niste verjeli, da je bil na srečanju dvojčkov v Perli. Pritisk ste mu na 300 dvignili, ker ste se preveč zanimali za debelino (ta-njino!) plačilne kuverte, pokrov pa je odneslo, ko ste mu omenili, da ni od istega očeta, kot njegov dvojček, saj je drugi brat vzoren mož in očka. Vaš decembrski patron goduje 29. decembra - uganili ste, Tomaž je to! Sveta Barbara je zavetnica rudarjev, ker pa pri nas poklic izumira, se je preusmerila na zavezništvo nad tistimi, ki delajo tunele. Tudi v Rebrnicah bosta dva, kar pa vam ne daje opravičila, da lahko s svojim želom vrtate luknje kar počez. Kazen je hitra in učinkovita - lušnu košta! Kaj boste dobili letos od Božička? Edinole Kena, za Barbiko se kar obrišite pod surlo. oven Ob pogledu na razne decembrske pa-trone oziroma patronovanja vam kar dlake stopijo iz kože. Saj, spomini so skeleči - eni na stežaj odpirajo hrame in točijo vino zastonj, drugi pa potem še isto noč poskrbijo, da država pokasira trošarino, z mastnimi obrestmi vred. Uživajo v tuji nesreči in za kazen gredo pri 45. v penzijo. Zato v decembru nimajo svojega zavetnika - in prav je tako! Vi pa glavo pokonci in ne ostanite na pol poti - med 1,6 in 5,2 v nagradi ni velike razlike. Kot da bi bral svetopisemsko plačilno listo vinogradnikov! «§> bik m vodnar Ker ste tudi pri rezultatu 5:0 za Primorje še vedno gledali konju v zobe, naj se vas še sv. Štefan usmili. Tudi strelec Vaša decembrska zavetnica je Lucija. Kot ona ste slepi, ker se s petjem ukvarjate in potem spregledate svetlobna znamenja nasproti vozečih. Rdeča lučka, pa modra čaka in zelena frulica! Zabliskalo se vam je še, ko vas je žena doma pričakala z Vaš srečen dan bo 17. decembra, saj se boste vrnili v obtok. Toda če vas je sprejela nazaj, to še ne pomeni, da ste jo odnesli brez brazgotin. Sveti Lazar je imel za prijatelja Jezusa in ta gaje potegnil iz luknje kot novega, vaša prijateljica pa bo v ranice kar še nekaj časa potrosala sol. Prav vam bodi, ko pa se pustite zlahka zacoprati. Poleg tega vas bo skelela še vsaka črtica, ki jo je ob vaši odsotnosti v špampet vrezal družinski prijatelj. Zato razbijte prašička in hajd v toplice! Imate srečo in nesrečo hkrati, saj vam mleko ne diši, mlekarice pač! Problem nastane, če se vam vname grlo ali če se vam zagnojijo praske in piki od obadov! Bi tvegali direktno infuzijo iz vimena? Nič hudega, po novem vam ni treba niti do lekarne. Trgovci te z antibiotiki založijo nehote, vrle lekarnarce pa niti pod razno! Joj, koliko čajčkov bodo namešale v novi lekarni, kar pa vi biki pojeste že med senom. Vaš decembrski zavetnik je Urban, saj so tam pod Čavnom pašniki še danes zeleni. Pa še mirni ste lahko, da tam okoli ne bo nobene rdeče barve. r, jc zgvrnjevtjio vski Časnik LATNIK CENTER FAMA Lftrrč SUPERMARKET FRUC - KORENČEKPET 1,5L 165 SIT ROVAL COLA - ZAVOJ 6 KOS 1,5L 594 SIT MIN. VODA LONG LIFE 1,5L 99 SIT POMURSKO MLEKO 3,2 1L 139 SIT TESTENINE BELLA BIONDA 500g 109 SIT KUMARICE REZANE - DROGA 680g 199 SIT ZELENJAVA Z RIBO - DELAMARIS 125g 217 SIT KASTELAN - KUHAN PRŠUT MIP 1 kg 1.599 SIT GAUDA SIR - LJ. MLEKARNE 1kg 1.099 SIT PANETONI Z ROZINAMI IN SADJEM 908g 799 SIT BANANE Ikg 159 SIT MANDARINE 1kg 199 SIT ČOKOLADNE TORTICE 10 KOS 412 SIT MILKA LEŠNIK 2x300 g + DARILO 999 SIT KINDER JAJČKA 115 SIT BAUNTV CALAPUNO 17 KOS 759 SIT ČOKOLADNE ŠKOLJKE ATLAMIS 319 SIT TOFFIFEE SET 3x145g 989 SIT PLIŠASTE ŽIVALI-RAZNE 590 SIT BOGATA IZBIRA NOVOLETNIH DARIL, DEKORATIVNA KOZMETIKA uOrEal KER SE CENIM t NOVO SREBRNI NAKIT UNITED COLORS OF BENETTON. URNIK: 9 - 18h / SOBOTA 8 - 18h MESNICA MIP SVINJSKE KRAČE GORIŠKE KLOBASE VAKUM GORIŠKE KLOBASE RINFUZA UGODNO! UGODNO! UGODNO! H-9-V-a x OPREMA Danilo Koren s.p., GORIŠKA CESTA 13, 5271 VIPAVA, Tel.: 05 36 65187 SALON POHIŠTVA VIPAVA DECEMBER MESEC IZJEMNIH NAKUPOV PICERIJA NA PLAČU DECEMBRA PODALJŠAN URNIK! PETEK IN SOBOTA DO 02h VESELI DECEMBER OB GLASBI! PRESENEČENJE! VSAK DESETI NAROČNIK PREJME PIZZO BREZPLAČNO MERKUR VIPAVA GORIŠKA CESTA 1 3 5271 VIPAVA Tel.: (05)36 85 293 Norveška božično-novoletn: TRKE CLASSICS 125-155-185-200 cm že od : 3.790,- sit tew|‘) o.. Ippi/irm rstnih novoletnih lučk ter nribora 2 mesecev? RUŽINSKI POGOVORI 'GRATIS IMS mobil Trideseti rojstni dan vipavskega vinjaka Pilon proslavili s priložnostno razstavo Pilonovih risb v Vipavskem hramu »Spomin na sedemdeseta v žlahtni aromi vinjaka Pilon« Vipavski Agroind in Pilonova galerija sta v začetku meseca skupaj pripravila zanimiv projekt z zgornjim naslovom, sicer namenjen ožjemu občinstvu, vsekakor pa vreden ponovitve tudi za širšo javnost. Ob priložnosti srečanja članov vseslovenskega Društva ljubiteljev vipavskega vina, katerega predsednik je Dušan Črnigoj, so enega od prostorov Vipavskega hrama ozaljšali z izborom Pilonovih kavarniških risb. Zgodba pa ima več začetkov. Prav letos namreč mineva 30 let, odkar so v vipavski kleti prvič, in zaenkrat tudi zadnjič, >z vina avtohtonih sort izdelali odličen vinjak. Jožko Ambrožič, direktor Agro-inda, se ne spominja točno, koliko ga je bilo na začetku, danes gaje še okoli 5000 litrov. Vinjak, ki vseh 30 let slovi Po svoji odličnosti, nikoli ni bil ponujen zelo širokemu trgu. V začetku se je imenoval Zemono, pred 10 leti pa so ga preimenovali v Pilon. Ime se vinjaku poda, saj je bil Veno Pilon kavarniški človek, čeprav je ponavadi tam posedal ob kozarcu poceni rdečega vina. Zato pa so ajdovski in vipavski umetniki ter kulturniki, ki so bili povabljeni v Vipavski hram na družabno srečanje ob Zaključku razstave, uživali ob »Pilonu s Pilonom v roki«. O umetniku in njegovih pariških kavarnah je govorila doktorica Irene Mislej iz Pilonove galerije. V kavarnah se je odvil pomemben del umetnikovega življenja. Od tam izvira pomemben del njegovega ustvarjanja. Skoraj na vseh risbah se pojavlja kozarec, ki skupaj z omizji pripoveduje o tistem času in tistih ljudeh. Razstava se je preselila nazaj domov, med Pilonovo stalno zbirko v Ajdovščino, vinjak, kolikor ga je po 30 letih še ostalo, pa naprej zori v hrastovih sodih vipavske kleti. ZGODBA O VIPAVSKEM VINJAKU.... Družabno srečanje kulturnikov in umetnikov je na piano potegnilo razne zanimive zgodbe. Tudi tiste o vinjaku Zemono, ki je zaslovel po zaslugi takratnega direktorja podjetja Lipa iz Ajdovščine. Pa smo se odpravili vprašat Franceta Boštjančiča, kije sedaj lastnik podjetja Excel, kaj je zares bilo. Povedal nam je, daje bila Lipa v začetku 70-ih veliko izvozno podjetje, zato je dosti potoval po Evropi, predvsem po Španiji, kjer gaje prevzel njihov konjak. Vipavski vinjak mu je zelo blizu (okus te pijače je zelo odvisen od dodatkov, ki pa je skrivnost izdelovalcev). Kot sam pravi, je za promocijo Lipe izbral točno določen 1000 litrski sod. V sodelovanju z italijanskim arhitektom so na Lipi oblikovali lesen model za steklenico, našli izdelovalce, pihalce stekla v Kozini in do konca izdelali luksuzno celostno podobo, kot se spodobi za poslovno darilo takšnega podjetja. Projekt pa naj bi bil tudi dokaz takratni Vipavski dolini, da je prvi vtis - zunanja podoba v širšem smislu - zelo pomemben za promocijo. Lipa je v tistih letih odkupovala in urejala dvorec Zemono z okolico, kjer je takoj po obnovi (salon so odprli 1976) zaživela družabnost. Tam so vinjak servirali po modnih zapovedih, v okroglih ogretih čašah, kar za takratne družbe-' ne razmere ni bil običaj v gostinskih lokalih. Vinjak so sproti točili v steklenice, ki so bile shranjene v skladiščih Agroin-da. Nekaj manj kot 500 jih je izginilo neznano kam. Boštjančič seje konkretnemu odgovoru, kam so šle, izognil. Zgodbe o tem, da so mu z vinjakom stregli poslovni partnerji, ki jim ga ni podaril, je zanikal. Povedal pa je, da zaradi »Zemona« še dandanes posluša očitke ter da je zastarela miselnost tistih časov ovirala Lipo, ki je želela v naš prostor vnesti pozitivne spremembe. Imel je veliko idej, ki so bile uresničljive najmanj toliko, kot dvorec, ki predvsem po njegovi zaslugi danes slovi po svetu kot najlepša znamenitost Vipavske doline. Franc Boštjančič je na Lipi ostal do 1992, potem je ustanovil svoje podjetje, ki za domači trg izdeluje kuhinje in dnevne sobe, veliko svojih proizvodov višje kvalitete, predvsem stolov, pa izvozijo. Poleg trgovine v Dobravljah ima podjetje Excel tudi dvoje prodajaln v Ljubljani. Pa o vipavskem vinjaku še Silvo Lemut, takratni direktor Agroinda: Vinjak je nastal iz viška letine 72, okoli 40 vagonov grozdja so destilirali. Na začetku so ga nameravali prodajati skupaj s tropinovcem, ker pa je šlo za zelo kvaliteten destilat, so se odločili, da ga pustijo počivati v sodih in so ga kasneje ponudili na prodaj v lastni steklenici (v enaki, kot so ponujali Tropinovec), pretežno pa so ga uporabljali za reprezentančne namene. V začetku gaje bilo za okoli 35 tisoč litrov, avtorstvo vipavskega vinjaka pa gre pripisati takratnemu enologu inženirju Plahuti. Podjetje Lipa je investiralo v oblikovanje embalaže za blagovno znamko vinjak Zemono, ki naj bi ga uporabljali ekskluzivno, za promocijo dvorca Zemono. Steklenice so hranili v Agroin-du, vinjak pa je Lipa odkupovala sproti, po potrebi. Silvo Lemut pravi, da ni bil najbolj zadovoljen s steklenicami, ki so bile na vrhu odprte navzven, kar je povzročalo težave z zapiranjem. Kljub temu pa jih je tudi Agroind uporabljal tudi za svojo reprezentanco (od tu zgodbe, ki smo jih izvedeli). Zaradi velikega povpraševanja so se potem odločili vinjak ponuditi širšemu trgu, kar pa je povzročilo jezo Lipe, ki je iz Agroinda takoj pobrala vso embalažo (na hiter ukaz jih je prevzela in odpeljala tajnica Sonja). Silvo Lemut pa je tudi mnenja, da je bilo sodelovanje obeh podjetij plodno, da ima takratni direktor Lipe velike zasluge za sloves vinjaka ter da »brez Boštjančiča ne bi bilo niti Lipe niti Zemona«. Sanda Hain r V CELEM MESECU DECEMBRU U C 1J A PET ARTIKLOV PO IZJEMNIH CENAH! ime p rij a zn e ponudbe 1579,00 m/% vp \ \ PRŠUT S KOSTJO IN KOŽO 6 -7 kg 1090.00 sit PEČENICE Ikg 849.00 sit PENEČE VINO THEODOSIOUS 0,751 '189,00 sit DATELJNI 250g 699,0 5 sit PANETON 900g & TOVARNIŠKA CESTA NOVA GORICA OBVOZNICA ^ Trgovina Lucija d.o.o. Tovamiškti 5a 5270 Ajdovščina Tel. : 05 36 43 600 Odprto vsak dan, razen nedelje od 7. do 19. ure 31.12. žrebanje kuponov - nagrada: košara petih akcijskih artiklov VRSTA UŽITNE GOBE IME PISAT. KARLIN SESTAVIL DRAGO BRECELJ TENIŠ.IGR. JAUŠOVEC STAROZG. PRIPOVED BAJKA POSNE- MOVALEC HRVAŠKA TENIŠKA IGRALKA (IVA) KRŠČAN. PRAZNIK TINE OREL ČEŠKA DENAR. ENOTA KDOR NOSI OČALA TOVARNA POHIŠTVA V AJDOVŠČ. SLOVEN. KOŠARK. REPREZ. (GORAN) PEVEC COTUGNO NAČELO TAOIZMA ČRPALIŠ. NAFTE AMER. M. IME MUSLIM. M. IME PERNATA ŽIVAL ENAKI ČRKI SL. KAJAK. (VASJA) PRENOS. TELEFON IVAN LEVAR DOMISLICA V FILMU VOLNENA TKANINA VRSTA SKLADBE GODINA IGOR PEVKA ŽNIDARIČ SATIRIK BUCHVALD IME PIS. FERBER NEMŠKI VELETOK SPECIAL. ZA RAKAVA OBOLEN. IME MANEKEN. CAMPBELL GLASBENO DELO MALIGNA TVORBA VIDMAR EVGEN JAP. BOR. VEŠČINA DILA, LES.EL. PROSTOR V CERKVI ŠIRJAVA SILVO TERŠEK ZBOR OSMIH PEVCEV NEPRAV. KROGLA NAUK O MIŠLJENJU STRES ROMEO ORIENT. SUKNO REŠ.ČOLN GRS PISAT. FLEMING ORGAN VIDA VESOLJ. JUNAK REKA EVROTAS SOSED. ČRKI KOSILO. JUŽINA KLIC. PROŠNJA IME SLIKARJA MEŠKA IME HRV. PISAT. DOLENCA GLASB. ZNAK Ime in priimek: Naslov: zorz m ODPRTA IN STEKLENIČENA SLAP 1 3, 52 71 VIPAVA TEL.! 05 3645 735 GSM: 041 698 556 e-mali: vloo.2or2.slap.13@slol.net Na naslov uredništva Časopisa Latnik je prispelo okoli 100 pravilnih rešitev gesel križanke iz prejšnje številke časopisa. Žreb je opravil sodelavec radia Nova, Gregor, da je vse potekalo po pravilih, pa so kontrolirali Jana, Sanda in Jure. Izžrebanci: Gregor Vodopivec, Kamnje la, Dobravlje Janez Celarc, Verd 245, 1360 Vrhnika Neža Krapež, Gradišče 50, Ajdovščina Čestitamo!!! Nagrajenci flaškone vina dobijo v Agroin-dovi kleti v Vipavi, ogtlasite se pri gospodu Davidu Kodele. Rešitve križanke pošljite do 15.12.2002 na naslov: Nova Nova d.o.o., Goriška 17, 5270 Ajdovščina. Flaškone tokratne križanke bo prispevalo Vinarstvo Žorž s Slapa. Cene malih oglasov na Radiu NOVA za fizične osebe - posmeznike: 4 x dnevno 14 dni: 1500 SIT + DDV Cene branih obvestil: 3300 SIT + DDV - enkratno branje Obvestila in male oglase sprejemamo med 8. in 12. uro, na tel.: 05 3680505 (Renata). Prej kupljeno kot prodano! PE AJDOVŠČINA ^Goriška cesta 23a (C2) Financiranje urejeno le z osebno izkaznico! Polo basis že od 1.780.000 tolarjev*. Izberete lahko ugodno financiranje, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico. PORSCHE KREDIT IN LEASING Število vozil in modelov je omejeno. Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Polo kV Avto Batič Avto Batič SLO-5270 Ajdovščina Za vozila iz zaloge, kupce pričakuje presenečenje. Komentar uredništva Latnika: Tako lepih rib ne delajo več! je zgornjevipavski časnik LATNIK RADIO Nc VA 94,8 Mhz Latnik sprejema vaše prispevke tudi na e-mail naslovu: radionova@siol.net. Če radi pešačite in hodite po stopnicah, nas dobite v Rizzatovi vili v Šturjah (onkraj ali tokraj mostu čez Hubelj) na kašči. RADIO NOVA IN ČASOPIS LATNIK - vaši medijski očesi v svet oglaševanja. Oglaševanje na radiu in v časniku nosi izdatne popuste. Pokličite na tel.: 368-05-05 ali 041-630-311. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Glavna urednica: Aleksandra Hain • Odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Oblikovanje: Martin Pelicon • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Trženje: Mitja Tripkovič 041 630311 • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net