IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI.LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
.Obnovljena izdaja leto II. štev 59.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Tretja stran našega lista je v dvobarvnem tisku in je posvečena velikemu Leninu.
Današnja številka našega lista ima šest strani in vsebuje razne zanimive članke.
STANE 20 LIR
TRST, SOBOTA 21. JANUARJA 1950.
Cena 20 lir - 5 din
lt(,4 -- ■»= z naglimi koraki kon-^'<'ve«-e enotam sina matov, ki • ln ■*. lenruarja t. 1.
kongres je eoen izmed naj-
t	tržaških aogodkov v tern
luj' ner se oouo na njem zoran in poljedelski delavci, otJ‘eua“ stanje svojih strokovnih lZaciJ 111 iimiozaj našega deiav-v luci nastopajose gospodar-
ske kk
'isii lZe’ ln Ker se bo ta kongres ng v nekem novem ozračju, ki ir,,,! v sebi kali se večjih in od-
uspenov tržaškega uelav-
st)liši;V t>oriai yl0tl zakrknjenemu
•vou” aelodaJalcev-
bo mogel pred v Zvezi
^ijeuinu oeiavci podati zelo po-■’e rezultate
igu™6 rezultate delovanja sindi-qfu e °rganizacije, ki se je v poi-se‘n letu otresla nacionaustic-<^ekulac,jsk,h in avanturistič-Vjjaj 'Otonov — v katere jo je za-
Hsk" 0(1 imperialistov plačana zlo. lov"®* obrambe delavsih
ter stopila po poti intere-
katerimi ,e najveznejsi
S
, ' <neu __
, interes po enotnosti v akciji (>n-zaciji.
lin, aanes z drugimi očmi pogledih na preteklo delovanje Enot-% ‘^tov po resoluciji lnfor-itijg * ae8a uraua, moremo s pono-it dj, ® opravičenostjo ugotoviti, da i« g račun te organizacije aktiven llvt,e1 obstajajo izgledi za se ak-a iese proračune. Ce danes po-
vse, kar je v letih svojega
"'^Iq9 dozive,a Zveza enotnih sin-Nrt’ ne m°remo zapirati oči <icion ■*Stvom’ da so nleni prejšnji ^laiaiistični voditelji, agenti im-s«vril,lstičnega razbijaštva, plačani Si«* delavskega razreda in % c. v ter njihove enotnosti, kri-tak° kot italijanski nacio-W Cni krogi, ustanovitelji De-'Svsl6 zbornice, če je tržaški dele ,razre<1 še danes razdvojen in »sdm l° razbijaštvo delavskih vrst ‘«li ® imperialistom bolj kot kjer ì’Jru6je v svetu.
Non, st°Pnjema se je tildi Zveza ifo6 d sindikatov dvignila iz roba f*a* v katerega so jo hoteli
sr
Vš'1 iitolašistični zločinci, in je Su.na čclu borbe tržaškega de-
B
-a razreda proti olenzivi de-Cev> za zboljšam je živi jenskih
1,1 4 V’ za dosego organizacijske
JiltahiTamo akc*iske enotnosti, za
kit.- ®V miril v nnčpm m oc tu in
.,„rt v miru v našem mestu in
Cr:$vetu-
cgsu	Enotni*1, sindikatov bo
Nov-k° Je tržaški "delavski razred
pokazal svojo veliko si-
S* J0 Je v enotni akciji hrez no-
V	grinte uporabni in jo upora-
V	^rot| trdovratnosti ueloaajal-
'i6g0v se z vso svojo trmo upirajo ivonl? upravičenim zahtevam.
"lBta<re!
Enotnih sindikatov se a v zelo zadovoljivem ozra.
!' trav06 akci'ie tržaških delavcev, l,«th„v te oni dokazujejo, da je
"tieTi čutena na bazi in da so
S0st
«Sto«, bdločilno vlogo, ki jo ta ‘tla 1 'k1"3 za stretje delodajal' ij,b °dpora.
Kv°J6 tržaških industrijskih de-»skj 23 priiagooitev mezd ziv-, tulu'6 žahtevam in za povišanje doklad, ki poteka v
!Skv,JU enotnega nastopa obeh %0ain‘h orgamza
organizacij in ima svojo
i$Š__________-______
8,0 neK3|j konkretnih re-
Vseh, tyd01a8° v enotni odločnosti ‘t a neoi'KanizLranih delavcev,
Kiede prilagoditve mezd,

tt6a del°dajald še vedno trdo-
reda in bo korak naprej k enotnosti tudi na organizacijskem polju, čeprav bodo vsi njeni sovražniki od imperialistov do titolašistov, od italijanskih nacionalistov do indi-pendenlistov, kreatur imperializma in titolašizma, od iašistov do belih slovenskih nacionalistov poskušali vse mogoče, da bi jo onemo-gili, ohranili in še podvojili razdvojenost delavskih vrst ter ustvarili poleg vsega drugega prepad med delavci in kmeti, t. j. med slovenskimi in italijanskimi delavci, med slovenskimi kmeti na eni strani ter slovenskimi in italijanskimi delavci na drugi strani in na splošno pa med Slovenci in Italijani.
Kongres Enotnih sindikatov in nadaljne enotne akcije tržaškega delavskega razreda skupno s kmečkimi delavci bodo obsodile za neuspeh vse manevre imperialistov in njihovih hlapcev. S tem se bo poleg vsega drugega znatno razširila tržaškega Ironta miru
29. obletnica
ustanovitve KPI
Danes, 21. januarja poteka 29 let, od kar je bila na kongresu v Livornu ustanovljena Komunistična partja Italije. Jedro KPI je tvorila skupina okrog lista «Ordine Nuovo», čijega stebra sta bila tov. Gramsci in Togliatti. Iz male par tije nekaj tisočev članov, ki se je prekalila v neštetih borbah proti fašizmu in riformizmu, v legali in ilegali, z orožjem in na čelu stavkovnih gibanj italijanskega delavskega razreda, je izšla sedanja mogočna Partija, ki šteje preko 2 milijona vpisanih članov, ki je edina od italijanskega delaskega
"Barantanje« s Tržaškim ozemljem prihaja v javnost
TRŽAŠKI SLOVENCI NE SMEJO POSTATI predmet nesramne titofašistične kupčije!
Pred kratkim je ameriški list New York Times» objavil članek svojega beograjskega dopisnika, ki pravi med drugim: «Potrjuje se, da je že pred časom beograjska vlada povzela pobudo, da bi prepričala ameriško vlado, naj bi podpirala
jugoslovanske poskuse za neposred-razreda priznana vodilna sila. Zras- na pogajanja z Italijo v svrho rešit-
ia je Partija, ki je danes mogočen faktor revolucionarnega pokreta v Italiji in kapitalističnem svetu in danes uspešno kljubuje imperialistom in njihovim hlapcem.
KOLAROV PONOVNO
ministrski predsednik
SOFIJA Po volitvah na Bolgarskem je vlada podala ostavko. Tov. Kolarov je bil ponovno izvoljen za ministrskega predsednika.
ve tržaškega vprašanja. V tem smislu bi morali delno spremeniti tro-stranski sporazum z dne 20. marca 1948., oz. bi neprosredna pogajanja med Beogradom in Rimom morala privesti do kompromisa ... Tito bo skušal s kompromisom z Italijo izvesti priključitev cone B k Jngo-slaviji in kot kompenzacijo bo prepustil Italiji Trst in cono «A».
Istočasno pa je titofašistični «gauleiter» cone B, Beltram dejal na IX. zasedanju titovske policij-
ske oblasti: «Naravno je, da naše okrožje nima pogojev, da bi živelo ločeno od Jugoslavije . . . Gospodarstvo istrskega okrožja, ločeno od Jugoslavije, bi bilo obsojeno na stalno propadanje».
Beograjski dopisnik «New York Timesa» in titofašistični gauleiter cone B sta si torej «ukredla» besede iz ust. Skoraj bi rekli, da se skozi obe izjavi vleče ista direktiva. Saj ne bi bilo nič čudnega, ker vemo, kaj je titofašistična beograjska vlada.
Nas, tržaške Slovence pa zanima kapati potrdila, da so bile naše ob-dejstvo, da začenjajo z vseh strani tožbe o nesramnem barantanju z i našimi interesi popolnoma pravilne in da jih reakcionarni in titofašistični krogi ne skušajo niti skrivati več.
Beograjski dopisnik «New York , šiti, ker se rešiti da». Zato so za-Timesa» govori o priključitvi cone ! celi odkrivati svoje karte in so B Jugoslaviji in o prepustitvi co- \ povedali, da nočejo guvernerja, da ne A in Trsta Italiji. Beltram pa1 hočejo priključitev cone B k Ju-skoro istočasno pravi, da naše po- j goslaviji in da prepuščajo tržaške dročje nima pogojev, da bi živelo Slovence milosti in nemilosti angio-
Demokristjani prekinili sejo, da ne bi slišali resnice
Gospod Sciolis pere zamorca
namesto da nam bi dal polrebne šole
Odgovori članov občinskega odbora na ostre kritike proračuna s strani opozicije, zlasti komunistične skupine dokazujejo vedno bolj, da večina ne misli v ničemer popustiti v korist ljudstvu, temveč da hošejo do kraja hraniti razredne koristi bogatih slojev. To priliko pa obenem porabljajo tudi za svoje politične izjave, a zlasti za napade proti komunističnim svetovalcem, ki edini dosledno branijo koristi delovnega ljudstva.
S svojimi odgovori, ki so polni laži in demagoških zavijanj, skušajo sedaj oslabiti močan vtis, ki so ga napravili komunistični svetovalci s svojimi kritikami predloženega proračuna Vsi dosedanji referenti so — na očividen ukaz — vsi skušali dokazati, da komunistič-
ni predlogi niso bili stvarni, temveč stavljeni samo iz propagandnih razlogov. Toda istočasno so pa morali tudi sami, pristati na nešteto predlogov, ki so jih predlagali komunisti; pri tem pa so se izgovarjali, češ da je o teh predlogih bilo že pej govora Na petkovi seji je na intervencijo tov. Radicha župan obljubil da bo interveniral, da se čim prej in pravično reši mezdni spor nameščencev Instituta za ljudska stanovanja (IACP). Tov. Radich je tudi zahteval, da občinski odbor prepove okupacijskim vojakom sekanje dreves v mestnih nasadih in drevoredih. Obljubljeno je bilo posredovanje obč. odbora. Na vprašanje tov. Košute je župan obljubil odgovor na eni prihodnjih sej o vpra-
TRŽAŠKI ODBOR MIRU
povabil mednarodno delegacijo
V sredo zvečer se je sestal tržaški odbor partizanov miru Odbor je odobril pismo, ki ga bodo poslali odboru Svetovnega kongresa partizanov miru v Pariz. V tem pismu odbor orisuje položaj Trsta in njegovega ozemlja in istočasno prosi, naj bi se v najkrajšem času zglasila na Tržaškem mednarodna delegacija, ki bi pregledala stanje tega ozemlja.
Prav tako je odbor partizanov miru določil smernice za ustanovitev odborov miru po tovarnah, vaseh, okrajih občinah in povsod kjer živijo ljudje, ki nočejo nove vojne in ki so pripravljeni boriti se proti vojnim hujskačem.
« "tfii Vztrajajo na svojem nega-sta|išcu glede oraginjskih
jjferi Ja nova enotna akcija, v 5 \D° industrijski delavci violi Do»SVo'ie 5316 in so pritegnili Vi ivai ?rnost ln simpatije vsega «ik SQv,!a’ wam dokazuje, da je ilV*raHk aŽnk|t enotnosti ne glede k' ra$nn rsk°' narodnostno, versko vtke , Pripadnost, sovražnik de
Z roko v roki
sovražnik delavskih 'C t*elodaj|a'b0l'*:’i zaveznik in hla-
\ °cialli®r,! Prizadevanja "“Titolasi
kV°6iUae K očrnili pred prebival-
Jzaii ‘j^eiiotne akcije in

jih pri-
«odstop» iz urevolucio-e. nič drugega kot naj-Qei®eskus nadaljnega razbi-k' otie 1. v$kih vrst in onemogoče-a »Ju kladikadne enotnosti, v zna-Ve*e e„atere bo zasedal kongres Jitot °tnih sindikatov,
S^S"- H » - I«.
tem posled-
d,:* vi0e' Prevzeli socialdemokra-Vv$kih° dfcJhujšega sovražnika i> $voimteresov in izvršujejo z i tltrik..Jl,n hlapčevskim «elanom»
!i' C“S,,(;na razbijaska navodi-°d«ovàrjati, ko jim po-'ii aVi|j 'vprašanje, kaj so pa oni inir. v treh letih svojega dik-
5|tega
i, siuH[, Početja na vodstu Enot-“tki ?*tov. Kaj so napravili za
V
Goriški državni tožilec je "ukazal, naj se titofašističnega odgovornega urednika «Soče», Damirja Feigla žene pred sodišče, ker je «zasramoval italijansko državo». Vsekakor je ta «ukaz» dobrodošel titofašistom, ki si skušajo tako s
šariju prostorov Športnega kluba v Barkovljah. Intervenirala sta še demokristjan Bologna o osebnih izkaznicah in dr. Agneletto glede razsvetljave ceste v Zavije.
Nato je bil sprejet sklep o ponovnem sprejemu nekdanjih mestnih stražnikov v občinsko službo. V proračunski diskusiji je -prvi govoril republikanec Geppi, ki je s svojimi demagoškimi izpadi proti komunistom in vsem njihovim konkretnim predlogom izzval val ogorčenja in ostre medklice. Celo člani večine so se zgražali nad njegovim obnašanjem. Po končanih izpadih pa je ta lakaj demokristjanov vendar lc moral priznati stvarnost komunističnih predlogov ter povedal, da je prav isto predlagal,
so jo pred ljudstvom zgubili zaradi svojega zločinskega političnega stališča napram vsemu, kar je naprednega in ljudskega.
Da je ta ukaz zelo dobrodošel titofašistom, nam dokazuje ta velikanski naslov in članek «Primorskega», s katerima skuža «prepričati» Slovence o svoji «doslednosti». Demokristjanska vlada je tako pravočasno s «cukrčom» postregla svoje prijatelje in zaveznike in jim podelila skrhnjeno orožje demagogije in «užaljenosti». Mi pa prav dobro vemo, da titofašistom prav malo brigajo demokracija, svoboda, narodnostne pravice Slovencev na Goriškem, itd. Izrabljajo ta nezaslišan «ukaz» protiljudske italijanske vlade za svoje še bolj umazane in še bolj protiljudske namene.
Po drugi strani pa nam ta «ukaz» carskega tipa dokazuje «demokratičnosti «svobodoljubnost» demokri-stjanske vlada, prav posebno pa ko nastane vprašanje svobode tiska in besede. Prav lepa druščina: v svoji protidemokratičnosti si gresta
posredno pomočjo demokristjanskih sodišč prenoviti ono nedolžnost, ki | eden drugemu na roko.
že občinski odbor ter prosil posojila za njihovo izvedbo. Mnogo bolj umirjena sta biia referenta Inwinkl, ki je govoril o melioracijah in po-gozditvi, in dr. Lauri, ki je podal poročilo o mestnem poljedelskem podjetju. Tudi ta dva sta morala priznati upravičenost kritik in predlogov komunistične skupine. Sledil je dr. Catolla, ki je v vprašanjih zdravstva prav tako moral pritrditi marsikateri kritiki s strani komunistov.
Mnogo bolj burna je bila torkova seja, kateri je predsedoval podžupan ing. Viiintin, ki je zaradi svoje demokristjanske zagrizenosti povzročil skoro polurno prekinitev Tov: Juraga je namreč odgovarjal na napade saragatjana Dulcija in republikanca Geppija. Ker podžupan ni mogel prenesti upravičenih napadov proti svoji stranki, je enostavno odvzel besedo tov. Juragi, ki pa se je tej zlorabi uprl. Zato je predsedujoči zapustil sejo, sledili so mu kot backi vsi demokristjani. Po prihodu župana Bartolija se je incident poravnal tako, da bo tov. Juraga mogel iznesti svoj odgovor na prihodnji seji.
V proračunski diskusiji je govoril najprej dr. Bonetti, ki je zagovarjal proračunske postavke glede mestnih podjetij. Priznal je velike pomanjkljivosti in izjavil, da se bo boril proti vsakemu poskusu, da se dajo podjetja v zakup privatnikom, kar je zlasti zbodlo demokristjane.
Kot zadnji je nastopil prof. Scio-
lis, ki je govoril nad poldrugo uro o šolstvu in kulturi. S posebnim ognjem se je zaganjal proti upravičenim zahtevam komunističnih svetovalcev v obrambo slovenske šole in jim je moral priznati, da prav oni najbolj dosledno branijo pravice Slovencev na šolskem in kulturnem polju. S pravo jezuitsko demagogijo, pri kateri ni manjkalo izmišljenih in potvorjenih trditev, se je zaletaval v tovariša Ferlana in Bidovca. Očividno jima ne more pozabiti, da sta ga ponovno že razkrinkala kot funkcionarja, ki je največ odgovoren za zapostavljanje slovenskih šol in vrtcev. Previdno se je ognil jasnim ugotovitvam obeh ki na podlagi proračuna dokazujejo. da je slovenska šola resnično pastorka občinske uprave.
ločeno od Jugoslavije».
Iz vsega tega izhaja, da ne more več biti dvoma, da so titofašisti, kleroiašisti in imperialisti uresničili nesramno barantanje in da sedaj iščejo «formo», ki bi jim dovoljevala, da bi se pred prodanim prebivalstvom upravičili. Sedaj že ne skrivajo več svojih načrtov. Italijanski šovinistični listi ne protestirajo več, ko se govori o priključitvi cone B k Jugoslaviji in prav tako titofašistični listi ne jokajo, ko se jih postavlja pred dejstva o izvršenem razkosanju našega o-zemlja.
Jasno je torej, da so titofašisti prodali interese slovenskega prebivalstva na Tržaškem.
Titofašisti so prodali interese Slovencev našega področja, kakor so pred tremi leti prodali imperialistom interese Slovencev na Koroškem. Takrat so skušali spraviti «v zadrego» Sovjetsko zvezo in jo skušati očrniti pred svetom in predvsem pred jugoslovanskimi narodi. Toda ta njihov manever je bil pravočasno razkrinkan in danes že vsi vedo, da so titofašistični voditelji prodali koroške Slovence, da si pridobijo «zaupanje», «pomoč» in «simpatije» imperialistov.
Isto igro bi radi uprizorili z vprašanjem Trsta. Ze več mesecev kričijo, da «Vidali prodaja Trst Italiji». Nato so začeli kričati, da je «Vidali agent sovjetskega imperializma» Sedaj pa, ko so mislili, da je prišla «zaželena ura» so prišli na novo krilatico: «ker je Vidali agent sovjetskega imperializma in ker prodaja Trst Italiji, pomenja, da je tudi ZSSR pripravljena na prepustitev Trsta in STO Italiji». Radi bi torej nekako upravičili svojo kupčijo s tržaškim ljudstvom s jem, da sedaj polglasno prepevajo novo popevčico: «ker je tudi Sovjetska zveza za priključitev Trsta Italiji, jo moramo prehiteti in re-
ameriških imperialistov
Evo torej, kaj hočejo napraviti iz nas Slovencev. Predmet trgovanja z imperialisti, da si zagotovijo njihovo pomoč proti revolucionarnemu pokretu v Jugoslaviji Mi pa pozivamo vse tržaške Slovence, naj se ne puste prodajati od teh pustolovcev, ki bi prodali svojo mater, če bi to služilo njihovim interesom. Ce bomo enotno zahtevali, Slovenci in Italijani, imenovanje guvernerja kakor ga zahteva Sovjetska zveza, bomo dosegli, da bodo propodle vse titofašistične in imperialistične kupčije z nami.
IZJAVA
tov. Liicie .Petronio
Tovarišica Licia Petronio nam je iz Prage poslala naslednjo izjavo:
Moj oče, Bortolo Petronio je na «Primorskem Dnevniku» z dne 29. XII. 1949. odgovoril na moje pismo, ki ga je objavila «l’Unità» z dne 28. decembra in v katerem sem razgalila ter obsojala njegovo politično stališče in delovanje.
V zvezi s tem odgovorom predpostavljam, da nisem — kakor pravi moj oče — «težko» bolna, čeprav sem še vedno v sanatorju, marveč se srečno nahajam na poti okrevanja, in torej sem v popolni posesti svojih tizičnih in umskih sposobnostih.
To pomenja, da sem izjavo proti svojemu očetu spisala iz lastne spontane iniciative brez moralnih in drugih pritiskov. Dobro bi bilo, če bi se moj oče spomnil, da se nahajam v svobodni državi ljudske demokracije, ne pa v Hankovičevi Jugoslaviji.
LICIA PETRONIO
Praga, 12. 1 1950.
HECUVENI UKREP RIMSKE VLADE proti slovenskim šolam na Goriškem
GORIŠKA FEDERACIJA KPI OBVESTILA DEMOKRATIČNE POSLANCE-OGORČENJE DEMOKRATIvNEGA PREBIVALSTVA
Leta 1947. je ,nek visoki funk- ti da so temu «esaurimenti!» pri-1 cionar goriške prefekture dejal:	j pravljeni pripomoči z najrazsiovrst-1
«NOI NON CHIUDEREMO LE nejšimi ogabnimi postopki, ki so SCUOLE SLOVENE, PERCHE’ Sl! po vsebini, ako ne po formi — ki CHIUDERANNO DA SOLE PER! je jezuitska —, začeli sličiti faši-
ESAU H1MENTO».
Vsekakor ta izjava
vsebuje ves
stičnemu raznarodovalnemu prizadevanju. O tem nas prepričujejo
program, ki ga hoče rimska vlada poslednji dogodki na goriških slo-izveštl, da bi na drugačen način skušala doseči to, kar ni dosegel
NA OBČNEM ZBORU TRŽAŠKIH KMETOVALCEV
Polnopravno je bila priznana Zveza malih posestnikov STO
Jtat0v- Kaj so napravili za l*v WTavski razredi? Nič dru->v,stvk to. da so en del tega de-ll f* W.hnlu v naročje italijE V1 tu « stom, ki so ga izrabi lti svQ,$e vedno skušajo izrablj b>kr nacionalistične in proti-vt>irJ?amene: drusi del pa s0
lK*e gka 1 ‘n ga tako odtegnili od Vkefca V,le b°rbe za pravice deli, V»razreda. Ce je tretji del k*0 bil!"813*1 Enotnih stindikatov, ijk ,-T1 °va zasl niza. miarveč za-
v - tesh " zasluga, miarveč V|6 veiik de,avcev' ki so zaradi SitfM v
„	Proletarske aavesti o-
I» * v tako nacionalističnem % Si .j es,*> svojim idealom. Za-zakrknjeni rabijači mol-detovstva prezira V,kčHo,.. torej kongres Dnotnih N,\.vr»u V ozračju akcijske tržaškega: jieiavskegp raz-
V nedeljo zjutraj se je vršil v dvorani «Poligrafici» (ul. Trento 2), ki so jo iz solidarnosti grafični delavci dali na razpolago našim kmetom, ustanovni občni zbor Zveze malih posestnikov. Na tem občnem zboru, kjer je bil prisoten tudi notar, je bila končno Zveza malih posestnikov polnopravno legalizirana. Tako so odpravljene one ovire, ki so sicer birokratskegt pravnega značaja, na katere pa sc se, bodisi VU kakor tudi ostale merodajne oblasti sklicevale, ko se je šlo za uradno priznanje te organizacije.
Kljub vsem manevrom titofaši-stov in dnevnemu lajanju pobesnelega 'Primorskega dnevnika" je bi-1 la na nedeljskem zborovanju zasto- ; pana, potom velikega števila dele-1 gatov, večina kmetovalcev_iz oko-1
in Muslin. Tov. Slavec | činah.
zborovalcem pozdrave Tajnik tov. Grbec Marij je podal nato kratko in izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju zveze, njenih težkočah in ovirah, na katere je vedno naletela pri vseh oblasteh. (Nadaljevanje na 6. strani)
Ado Slavec je prinesel Izvršilnega odbora Zveze enotnih sindikatov in vseh strokovnih zvez. Z ostrimi besedami je obsodil raz-bijaško «zborovanje», ki so ga titofašisti istočasno organizirali na Op-
lice in podeželskih občin. S svojo j udeležbo so naši kmetje potrdili zaupanje do svoje organizacije, ki je bila ustanvoljena 14. maica 1949 in ki se je v 9 mesecih obstoja, kliub vsestranskim oviram ii-spešno borila za splošne koristi vseh kmetovalcev.
Po otvoritvi zasedanja sta bila izvoljena v delovno predsedstvo tov.
fašizem v 25. letih svojega političnega banditizma proti Slovencem.
To izjavo bomo boljše razumeli, če si ogledamo dejstva, ki nam jpo-trjujejo, da klerikalna vlada ne samo ne spoštuje osnovnih načel o pravicah narodnostnih manjšin, ki jih predvideva italijanska republikanska ustava, marveč ne spoštuje niti onih načel demokracije in strpnosti, ki jih moremo zahtevati od vsakega državnega organa vsaj v besedah demokrtičnih držav.
Pred nekaj tedni smo objavili, da je demokristjanska vlada prepovedala posečanje slovenskih srednjih in osnovnih šol učencem, čijih starši so optirali za italijansko državljanstvo. Zaradi tega se ogorčeno slovensko prebivalstvo goriške province naslovilo prošnjo na oblast, s katero je prosilo, naj bi mogli otroci posečati slovensko šolo vsaj do zaključka šolskega teta.
Te dni pa je prišel odgovor: vsi slovenski otroci iz optantskih družin so morali zapustiti slovenske šole do 18. t. m. in so se morali javiti v italijanske šole. Izvzeti so oni, ki posečajo naslednje razrede:
V. razred osnovnih šol, III. meščan- ki se nj ske, III. srednjih, V. gimnazije,' blodnje III. liceja, IV. učiteljišča.
Srednje šole je moralo zapustiti: 8 učencev meščanskih šol, 12 srednješolcev, 5 gimnazijcev in li-cejstov, 7 učiteljiščnikov. Število osnovnošolcev, ki so morali zapustiti slovenske šole nam še ni do podrobnosti znano.
Ta protidemokratični, svojevoljni in za jezuite značilni ukrep je do skrajnosti ogorčil goriško demokratično prebivalstvo. Otroci, ki so morali zapustiti šolo so se razjokali, matere pa so dovolj jasno pokazale svoj srd nad to nesramno zapovedjo. Najbolj ogabno pa je dejstvo, da bo zaradi tega mnogo teh učencev ostalo brez šolanja, ker jim je sedaj težko ponovno začeti učenie v drugih šolah in ker se zavedajo protidemokratičnosti tega nečuvenega vladnega ukrepa.
Vsekakor pa je oni visoki funkcionar prefekture pokazal linijo, ki jo zasleduje demokrisjansku vlada, da bi spravila iz Goriškega vsako sled Slovencev. Samo nekaj je oni funkcionar pozabi i poveda
venskih šolah.
Toda o navedenem vprašanju demokristjani in njim slični šovinisti niso spregovorili zadnje besede. Ogorčenje, ki vlada ne samo med slovenskim, marveč tudi med italijanskim prebivalstvom je preveliko, da bi vse poteklo po demokristjanskih željah.
Goriška federacija Komunistične partije Italije je o tem dogodku takoj obvestila komunistično parlamentarno skupino. Taka nesramnost ne sme ostati brez posledic, ker goriški Slovenci nočejo ostati v brezpravju. Zadnja beseda pri-tiče ljudstvu!
MORILCI
Lov na stolčke v Rimu
KPI VODI BORBO
proti policijskemu režimu
RIM — Po ostavki De Gasperije-ve vlade pokoijev in umorov se je začel v demokristjanskih in satelitskih krogih tek na stolčke. Toda že v začetku so se pojavila nekatera nasprotja med demokristjani na eni strani in socialdemokrati, republikanci, liberalci na drugi strani. Zgleda pa, da se bo vseeno vlada sestavila iz predstavnikov vseh štirih strank in da se bodo tudi tokrat uklonile manjše stranke pohlepnosti klerikalcev.
KPI je objavila svoje zahteve, za katere se bo ljudstvo borilo: odstranitev De Gasperija in Scetbe, demokratizacija javnega življenja in policije.
Ce bi imperialisti skušali izrabljati partizansko ime za svoje umazane in zločinske vojnohujskaske načrte, bi naše ljudstvo prav do-oro razumelo, da se tega imena ne morajo dotikati ljudje, ki so krivi partizanskih pokoijev v Grčiji, Španiji, Indoneziji, indokini, Burmi, Indiji, Malaji, itd. Kekli bi, da nimajo nobene pravice uporabljati tega imena ljudje, ki so naj-večji sovražniki partizanske osvobodilne borbe in njenih pridobitev.
Toda imperialisti niti rie mislijo na kaj takega in odkrito razkazujejo svoje sovraštvo proti partizanom, uprizarjajoč procese in gon.ie proti njim, preganjajoč jih na vsakem koraku.
Na tako skrunitev partizanskega imena pa mislijo najzvestejši in najpodlejši imperialistični hlapci: titolašisti
Hlapec, izdajalec, opričnik ima premnogokrat več nesramnosti in «poguma» nego sam gospodar. Zato se te dni tržaški titofašisti, da bi oskrunili partizansko ime m borbo, da bi vnašali razpoke v monolitni zid partizanske enotnosti na Tržaškem in da bi tako oslabili partizansko silo, z vso hlapčevsko vnemo pripravljajo na uprizarjanje neke od imperialistov sklicane «partizanske» konference.
Toda ali se morejo ljudje, ki su izdali načela, ki so vodila in vodijo vse partizane na svetu v oboroženo borbo proti okupatorjem in za katera so padli in padajo tisoči in tisoči junakov, sklicevati na partizansko ime? Ali ima pravico do partizanskega imena človek, ki je sokriv, da je peščica špijonov in zločincev s silo odtrgala Jugoslavijo od svetovne fronte miru in jo spremenila v vojaško in koncentracijsko taborišče, v imperialistično odskočno desko proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije? Ali ima pravico do partizanskega imena človek, ki je v svojem izdajstvu prišel tako daleč, da je postal vneti pristaš one tolpe, ki je umorila Arso Jovanoviča, lija Bulatoviča in tia stotine drugih partizanov, nosilcev «spomenice leta 1941», t. j. one spomenice, ki jih je označevala kot najboljše sinove Jugoslavije? Ali ima pravico do partizanskega imena človek, ki je sokriv aretacij partizanov in presvetlih partizanskih borcev kot sta Zujovič, Hebrang in tisoči drugih?
Ali ima pravico do partizanskega imena človek, ki je sokriv največjega izdajstva v zgodovini osvobodilnega gibanja, izdajstva junaških grških partizanov in ki je odobril to titofašistično s prekletstvom ožigosano podlost? Ali so sokrivci proti partizanskega terorja v coni B vredni partizanskega imena?
Ne, ne, nikoli ne! Ti ljudje so navadni morilci, plačanci imperializma, najhujši sovražniki partizanstva in njegovih idealov, ti ljudje so Kaini in Judeži današnjih dni. Zato bo njihova takozvana «partizanska» konferenca, konferenca špijonov, morilcev, agentov imperializma in izdajalcev.
Konferenca Flecchie v Kinu ob morju
Jutri, v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri zjutraj bo v Kino ob morju zelo važna sindikalna konferenca, na katero so vabljeni delavci, kmetje in prebivalstvo.
Na konferenci bodo govorili tov. senator Vittorio Flecchia, tajnik Delavske zbornice Benetk , tov. Ado Slavec in tov. Ernesto Radich.
WASHINGTON Na tedenski tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister, Acheson dejal, da ZDA podpirajo francosko tezo o izročitvi Posarja Franciji. Politični krogi bonnske marionetske vlade so reagirali z obsodbo tega načrta.
E PUR SI MUOVER gospod škof..
Nekoč so bili papeži, ki so rekli ; svojo «ekskomumko» proti komuni-Galileju, da se sonce vrti okoli stom in demokratom m si je mislil, j zemlje in da ga bo zadela «strašna ' da bo s tem zavrl nezadržno na-
bozja kazen», če bo še vedno vztrajal v svoji «zmoti». Gaitiejte vztrajal v svoji zmoti, pajpež itn Vatikan sta vedno trdila svoje in kljub vsemu se je zemlja vrtela okrog sonca, kakor je to določila narava, ozirala na vatikanske
Prav tako so danes ljudje, ki si mislijo, da se vse vrti okrog njih: sonce, vesoljstvo, planeti, zemlja, vsi kontinenti, Evropa, človeštvo in narodi. Trdovratneži so, ki hočejo ukazati ljudem, na| hi "'Crjeli ua so popek sveta in ko se najdejo množice, ki se na te ukaze požvižgajo, stresajo svojo jezo nad njimi in Jim prerokujejo, da bodo deležne vsega zla tega sveta. Ko pa požvižgovanje traja dalje, se jezijo, da Jih je grdo gledati In zapovedujejo vernikom, ki hočejo v veri najti tolažbo, ne pa groženj, psovk, prepovedi in zlobe nekaterih njenih nevrednih služabnikov, naj slepo verujejo, da se okrog njih vrti sonce, zemlja, Itd. Kljub vsemu pa se večina ne zmeni za te ljudi in nihče se ne vrti okrog njih, če izvzamemo njihove nepregledne denarne in neprenosljive umazane, sebične namene.
Ker je Vatikan curii, da se ijùd-ske množice borijo za ona demokracijo In svobodo, ki Ji Je bil vedno nasproten, je privlekel na dan
predovanje in pomnoževanje ljudskega pokreta. Setiaj se je izkazalo, da se je krepko zmotil, kakor komisija, ki je pred Galilejem hotela postaviti zakone narave na glavo in se je zaradi blodenj nekaterih nazadnjaških protiljudskih elementov osmešila na veke, vekomaj.
Mislili smo, da je ta smešna potegavščina, ki skriva določene, dobro znane politične cilje, prešla v zaprašene arhive Vatikana •'jer so spravili na tisoče takih eKskoniun.k proti napredku. Toda ne. Škof <rn tin se je spomnil, Ja mo. a pove
ogenj otroke, žene in starce, pustošili pokrajine in morili milijone in milijone nedolžnih ljudi? Zakaj ni izobčil nacistov, ki so prav v Trstu, kjer ima svoj sedež, metali v žrela «človekoljubnih» krematorskih «kuhinj» v Rižarni na tisoče In tisoče nedolžnih ljudi? Zakaj ni izobčil onih, ki so obesili toliko ljudi vi ulici Ghega In streljali toliko talcev na Opčinah? Zakaj teh ne in nas pa z vso vnemo, ker pridigamo mir, ker hočemo, da se vsi narodi združijo v mogočno fronto miru, ki naj ustavi zločinsko roko, ki hoče zanetiti nov kontlikt? No, gospod škof Santin, povejte nam iz oči v oči, kaj se vam zdi o tem,
dati svojo besedo in je ukazal «iz- kar vam pravimo, ker ne razumemo, zakaj ste nas izobčili. Saj vedno zagotavljate, da ne želite no-
občenje» «Il Lavoratore», «Dela», «Unità Operaia» in «l’Unità». Nekaj dni nato, sem srečal nekega starega znanca in zvestega bralca «Dela», ki mi je dejal, da mu je nek duhovnik zagrozil, z «Božjo kaznijo».
Kaj pa škof Santin se Božje kazni ne boji? Zakaj se toliko boji demokratičnih listov? Zakaj ni izobčil tudi onih listov, ki vsakodnevno pozivajo na vojno, objavljajo platano propagando za uničenje sveta z atomsko bombo in pripravljajo vzdušje na novo klanje? Zakaj ni Izobčil fašistov, ki so ukazovali «žegnanje» svojih «galjarde-tov» in so s temi žegnanimi galjar-(’eti sli požigat vasi, metali žive v
benemu slabega. Ali pa Je nasprotno? «E pur si muove», gospod Škot Santin, «e pur si muove», toda ne okrog vas.
S. K.
Veličastna uveljavitev demokratov na Finskem
HELSINKI — Na Finskem, so bile volitve za državnega predsednika. Glavni kandidati so bili: de-sedanji predsednik Paasikivi, veleposestniški kandidat in kandidat Ljudske zveze, Pekkala. Zmagal je Paasikivi, toda velik korak naprej so napravili komunisti in socialisti, ki so prejeli preko 21% glasov.
ZAPADNA DEMOKRACIJA demokracija vojnih hujskačev
Načrti za "bliskovito vojno, v ameriški admiraliteti in letalstvu Dejansko ozadje prepirov med raznimi rodovi v ameriški vojski
FuveijniKi	in puinur-
sKin sil uiiueiiin uifcuv so se ok-lutiiti pif.teKiega ICIU uoigo m vztrajno prepnuii. iveKatere mior-luueije so pioune v javnost torez a voinu ne siucujnoj z zaupnimi pismi. ki so bila izmenjana meu n>en-reiduin, serom vrliovuegu poveljstva pomorskin su z-aruzemh orza v in uumiraiom rtauioruom, poveij-uiKom oroaovja v nliem oceanu in pouaumiraiom isuganoin, poveijm-Kom prve eskanre nhega oceana. Avtor n teh pisem ugotavljajo nazadovanje murate meu osebjem pomorskih sn in prihajajo au zaključka, da vlaoni program združitve raznih rodov vojske «slabi oienzivno silo vojne mornarice». Ker so te uradne «tajnosti» prodrle v javnost, je bila komisija za oborožene sile v predstavniški zbornici prisiljena, da voljna ali nevoljna začne preresetavanje položaja v mornarici. To je bilo prav tisto, kar so hoteli admirali.
Komisija je bila takoj napadena od velikega števila mornarskih oli-cirjev vseh stopenj. Vsi so se tožili nad vmešavanjem predstavnikov armade in letalstva v zadeve vojne mornarice. Napadali so tendenco razvijati druge rodove vojske na škodo mornarice itd.
Admiral Radford je imel pred komisijo dolg govor. Ostro je kritiziral program množične gradnje bombnikov «B 36» z velikim akcijskim obsegom, program, ki ga je postavil minister obrambe Johnson Radford je zatrjeval, da ti bombniki, ki so «brezkoristni za obrambo ne zadovoljujejo niti zahtev za ofenzivo»; ti bombniki so zastareli še jiredno se jih je začelo graditi in ministrstvo letalstva se vara, če predpostavlja, da je mogoče s pomočjo bombnikov «B-36» naglo zmagati vojno v obliki «atomskega blitzkrieg-a».
■Hazumeti moramo», je rekel Hadford, «da ne moremo lahkoverno tvegati, da bo zmagal vojno bliskoviti «atomski blitz».
Radford je predlagal, naj se nadomesti «atomski blitz» z mornariškim blitzom», češ da je uspešnejši. Ponovno je bil Kongres pozvan, da odpre mošnjiček ter da največjo količino dolarjev, ki je mogoča za nakup potrebnega o-rožja. «Tako bom imel možnost», je rekel «pogumni» admiral, premestiti svoja letala na področja «odkoder bo mogoče doseči Sovjetsko zvezo».
Kot vidimo, so admirali in tudi njihovi nasprotniki v ministrstvu letalstva pristaši hitlerjevske teorije o «bliskoviti vojni», ki je že pred dolgim časom uničena.
bila
Kje je torej treba iskati vzroke za nasprotja, ki so več kot polovico meseca stresala zidove glavnega
mesta ZDA?
Zgleda, da je program nakupa bombnikov «B-36» prišel že do tega, da je nakopičil več kot milijardo dolarjev v blagajnah letalske
družbe Consolidated Vuitee Air-craii Corporation, s katero je v lesam ponovnih suicih obrambni minister aonnson. Ta uspeh letai-sKih uruzu ne uu spati magnatom lopov, ki so dobavitelji vojne mornarice. Om so po svoji strani nio-uilizirali uannruie, ki so dvignili venk hrup, da bi obrnili tok kreditov v smeri tiustuv, ki dobavljajo vojni mornarici.
V	oy.ii monopon se ostro prepirajo za milijarde vojnih naročil, za milijarde, ki jih morajo doprinesti v potu svojega. obraza ameriški uavKoplače vaici.
V	istem easu ko vlada v deželah «zapaane demokracije» resnična m edina svoboda ter demokracija za vojne hujskače, v prav istem času pa ni nikake svobode in demokracije napram onim, ki zahtevajo mir, napram onim, ki govore, da se bodo za ohranitev miru borili, to je, napram delovnim in demokratičnim množicam.
Osrednje sodisče v Sidneyu v Avstraliji je obsodilo na tri leta ječe sekretarja Komunistične partije Avstralije, ki si je upal govoriti v korist miru.
Ko se je spomladi preteklega leta tisk avstralskih monopolistov pridružil siloviti protisovjetski kampanji, ki so jo pridružili vojni hujskači, je sekretar Komunistične partije Avstralije izjavil:
«Sovjetska zveza bo vodila vojno samo, če bo napadena. Ne morem si predstavljati, da pi bila Avstralija napadena od sovjetskih čet. Ce bi pa sovjetske oborožene siie v zasledovanju sovražnika vdrle v Avstralijo, bi avstralski delavci nedvomno dali dobrodošlico sovjetskim silam, kot so to storili delavci Evrope, ko jih je prišli sov-jetaska armada osvobodit izpod oblasti nacistov.»
Ta izjava je spravila v bes avstralske reakcionarje, ki služijo po svojih močeh ameriškim vojnim hujskačem in jiodiiirajo njihove načrte. Na ukaz ministrskega predsednika Chifleya je javni tožilec začel proti Sharkeyu sodni postopek s tem, da je klevetniško razlagal poziv sekretarja KP kot «poziv na izdajstvo». Ta gnusni proces je trajal 6 mesecev. Avstralski režiserji tega procesa so v celoti posnemali fašistične razprave sodnika Medine. Nekaj dni po koncu razprave proti komunističnim voditeljem v New Yorku so avstralski sedniki obsodili Sharkeya.
Obsodba sekretarja Komunistične partije je izzvala proteste avstralskih delavcev. Velika protestna zborovanja so se vršila v pristanišču Sydneya. 18. oktobra so rudarji osmih rudnikov v Novem Gallesu proglasili stavko v obrambo Sharkeya. S svoje strani zahtevajo tudi delavci v železniških delavnicah na progi iz Sydneya osvoboditev Sharkeya.
Delavci Avstralje se zavedajo, da ukrepi proti Sharkeyu tvorijo del
reakcionarne kampanje ne samo proti Komunistični partiji, voditeljici gibanja za obrambo miru in ue-moxracije, nego sploh proti vsem demokratičnim in naprednim silam dežele. Avstralski parlament pripravlja celo vrsto prutideiavskih in protidemokratičnih zakonov. Bolivija pristopa preiskavam in pohodom v delavske četrti.
Kot je razvidno slede avstralski reakcionarji naukom ameriških vojnih hujskačev in rabljev. Pozabljajo, da je nemogoče nataknili nagobčnik narodu, ki zahteva mir.
Primer Avstralije ni bil osamljen primer na zemljski obli Tudi v Evropi, v sosednji Italiji in malo bolj oddaljeni Franciji so bili slični poizkusi. Po podpisu Atlantskega pakta sta Thorez in Togiivtti izjavila, da ljudstvo Francije in Italije ne bo nikoli sodelovalo v napadalni vojni proti Sovjetski zvezi. Tudi v Franciji in Italiji se je ob tej priliki oglasilo reakcionarno časopisje, ki je
bilo sestavljeno besedilo resolucije ki naj se objavi na lepakih. Besedilo ni bilo nikakor žaljivo ali oienzivno, nego sila blago, morda preblago. Vendar je ZVU prepovedala objavo lepaka, ker ne more dovoliti, da bi se borba za mir na našem ozemlju razširila in zavzela večje oblike. Ravno tako so bili aretirani nekateri tovariši, ki so zbirali podpise v prid resolucije za ohranitev miru, ki naj bi bila poslana na Organizacijo združenih narodov. Tako imamo tudi pri nas v celoti potrjeno, da je zapadna demokracija, zapadna svoboda, demokracija in svoboda za vojne hujskače in izkoriščevalce.
Ali je tudi to
"informbirojevska
------laž?"-------
Narodni plesi sovjetske mladine v Kirgiški republiki
-f
Tudi titovsko časopisje mora priz-zahtevalo, I nuvati vedno slabše rezultate dela
da se postavi bodisi Thoreza, bodisi Togliattija pred sodišče, zaradi «izdajstva domovine». Seveda so kapitalistični časopisi upali, da bodo zmešali pojme in prikazali «uomo proti imperialističnim napadalcem» kot «izdajstvo domovine», kot so to naredili njihovi avstralski pajdaši. Vendar je demokratično in napredno gibanje v Italiji in Franciji, kot v vsej ostali Evropi premočno, da bi vojni hujskači uganjali, kar se jim zljubi. Tako so ostale pobožne želje reakcije v Evropi le na papirju, a kot mogočno svarilo narodom, ki razločno kaže cilje imperialističnih vojnih hujskačev.
Tudi pri nas v Trstu ni mogla tuja okupacijska uprava zaostajati za svojimi zapadnimi vzori «svobode vojnim hujskačem», a po drugi strani storile vse, da natakne nagobčnik demokratičnim silam v obrambi miru. Ob priliki kongresa Partizanov miru našega ozemlja je
na vseh področjih proizvodnje. Tako je beograjska «Borba» 12. januarja 19Ò0. napisala članek o šumarst. vu pod naslovom «Neizkoriščene možnosti», V njem čitamo med drugim sledeče:
«Preteklo leto je bila mahanizaci-ja zelo slabo izkoriščana skoraj v vseh predelih razen v Sloveniji. Medtem ko so motorne žage v Sloveniji delale s preko 100% planirane kapacitete, pa je bilo v Bosni doseženo le 7%. Traktorji v Bosni in Hercegovini so bili izkoriščani za 85%, a na Hrvaškem za 15%. (če bi te odstotke preračunali v energijo, potem je ostalo v traktorjih neizkoriščenih 62.000 konjskih sil)... Sovražni elementi so imeli korist od tega ...».
Odpor gozdnih delavcev proti titovskemu izkoriščanju
Titova fašistična policija priganja v Srem revne kmete in čestokrat tudi delavce ter drugo osebje iz raznih podjetij na takoimenova-no« prostovoljno» sekanje gozdov. Da to ni «prostovoljno» delo, opazimo ker titovci z orožejm v roki stražijo delavce, da ne bi zbežali: z dela.
pino 600 delavcev na sekanje gozdov, 140 delavcev za natovarjanje in iztovarjanje, za prevoz pa večje število konjskih zapreg in komjonov. Delavcem so titovci povedali, da bodo nasekana drevesa odposlali delavcem po mestih, ki jih bodo rabili za kurjavo. Na ta «izkustva preteklega leta kažejo, na£jn so delavce hoteli prepričati, da frontne brigade vkljub nesebičv dofim so ^ drugi strani v velj„
nim naporom niso dale tistih uspe- kih količinah izvažali v inozem-nov, ki jih je bilo pričakovati» ...; stvo.
Zivljenski pogoji tamkajšnjega ljudstva so nevzdržljivi. Ljudje prebivajo po starih in komaj stoječih bajtah, prenočujejo kar na zemlji z nekoliko slame, hrana pa je obupna: plesnav koruzni kruh z redko fižolovo brozgo. Delavci so pa obvezani delati celo 14 do 16 ur dnevno S silo prignani in lačni Nedavno so titovci prignali sku- j delavci so v začetku zelo slabo
delali, ko so pa uvideli, da
ko so pa uvideli, da se posekana drevesa izvažajo v Anglijo, so pričeli s protesti ter zahtevali, naj se jih takoj pusti domov. Jasno je, da delavci niso dosegli svojih zahtev, zato so stopili v stavko.
Pobesnela titofašistična drhal je takoj pripeljala kot pomoč še dva kamjona udbovcev iz Novega Sada, misleč, da bo s tem zadušila stavko. Aretirala je dva delavca, ki sta bila osumljena, da sta organizi-
rala stavko. Toda vsa početja tito-faSistov niso ustrašila našega ljudstva. Ko je udbovec Mirkov Djuri-ca na vse grlo kričal in skušal ustrahovati, da bo dal vse aretirati, da bo vse poslal v rudnike in zagrozil, da ne bodo videli več ne sonca ne dneva, mu je v odgovor eden izmed delavcev dodal: «Delajte kar hočete, nič vam ne bo pomagalo!» Iste noči pa je zbežalo z dela veliko število delavcev.
Evo kaj so naši ljudje govorili: «Vemo, da nas bodo aretirali in mučili, toda delati ne moremo za ljudi, ki so našo državo podvrgli kremplju suženjstva in zatiranja.»
Titova banda fašistov ima namen posekati vse gozdove v Sremu, da bi tako onemogočila borbo partizanov proti krvnikom Tito - Ranko-vič kar jim pa na noben način ne
IZ DOŽIVETIJ TRŽAŠKIH SINDIKALISTOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Zlata Praga ■ prestolnica srečnih ljudi
Od 11. do 16. decembra 1949 se je vršil v Pragi kongres českoslova-sxih sindikatov. Kongresa sta se udeležila tudi dva predstavnika ES iz Trsta in sicer tov. Radich in Marega. Ob tej priliki sta ostala ved časa na Ceškoslavaškem z namenom, da se podrobneje seznani ta — kar je bil namen tudi dele gatov iz drugih držav — s tam kajšnjimi razmerami. In evo kaj nam tovariš Radich pripoveduje o vtisih in doživetjih, ki jih je bil deležen na Češkoslovaškem:
Iz Trsta smo se odpeljali po Fon-tabeljski železnici preko Avstrije v Prago, kamor smo dospeli po 30 urni vožnji 10. decembra ob 22. uri. Ze med vožnjo od Češkoslovaške meje dalje smo se prepričali, da vlada tam tak red kakršnega srečamo le malo kje. Oba s tovarišem Marego sva bila brez denarja ičeških kron, namreč) in seveda nisva mogla placati voznine. Na-
vaškem. Med drugim je povedala tudi, ua je po rouu Tržačanka ter da živi že dvajset let v Pragi.
držav je plapolala tudi tržaška rdeča zastava s helebardo.
Poslopja velesejma so bila ob tej
pred Kolodvorom je naju čakal priliki razdeljena nekako v tri od-
avto, opremljen z radioaparatom, a na radiar ju sta plapolali češka in pa naša — trazaška zastavica. Odpeljali smo se v hotel «Aicron», kjer je bilo organizirano stanovanje za tuje delegate. Tov. Janovska je naju suha naj se nemudoma malo osnažimo ter se tuKoj napotimo v veliko «Palačo oddiha», kjer je bila pripravljena slavnostna akademija na cast tujini in domačin delegatom sindikalnega kongresa. V veliki dvorani so bili zbrani že vsi delegati. Mi dva z Marego sva namreč zadnja prišla. Tam je bil tudi predsednik Svetovne sindikalne zveze tov. Di Vittorio ter predsednik ministrskega sveta Češkoslovaške republike tov. Antonin Zapo-tocki ki je obenem tudi predsednik Zveze čeikih sindikatov. Akademi-
čelnik vlaka nama je takoj žago-, jo sta izvajala veliki sindikalni ortovii, da bo vseene vse v redu. In res, čim smo dospeli v Prago je bila preskrbljena potrebna izmenjava denarja in sva lahko načel-
kester ter ìznran pevski zbor. Oba sta izvajala češke tolklorne pesmi in plese.
Tudi tu smo, opazili, da vladata
peronu plačala vo-1 velika red in organizacija. Takoj
niku vlaka na znino.
Cim smo dospeli na kolodvor, dasiravno je bilo že pozno, je bilo razglašeno po mikrofonu, da je dospela delegacija Enotnih sindikatov iz Trsta. Ne malo sva bila začudena nad tem. Približala se nama je tovarišica Janovska ter naju nagovorila v tržaškem narečju. Povedala je, da je od Osredjega sindikalnega odbora določena, da naju spremlja ter nama nudi vso po-I moč za časa bivanja na Ceškoslo-
smo bili deležni velike gostoljubnosti in iskrenega tovarištva, ki sta doma predvsem pri Cehih.
Naslednje jutro se je pričelo delo sindikalnega kongresa. Zborovanja so se vršila v prostorih praškega velesejma. Na pročelju velikanske zgradbe so plapolale zastave vseh listili držav, katerih sindikalni predstavniki so prisostvovali Kongresu. Poleg zmagovitih zastav Sovjetske zveze in nove Kitajske, ter drugih demokratičnih
delka. V prvem je bila organizirana garderoba, pošta in brzojav, prodajalnice časopisov in knjig ter razstava daril, ki so jih j?oslale kongresu številne tovarne, delavske organizacije, posamezni delavci ter druge organizacije iz vse uržave. V drugem delu je DUa pripravljena velikanska restavracija za cesKe delegate. Teh je bilo namreč nad 4.0U0. A v tretjem deiu je bua prirejena velikanska dvorana za zborovanja. Povsod je vladala najouljša organizacija. V restavraciji so za časa kongresa morali pripraviti hrano za nič manj kot 6000 oseb. in vendar je bila vedno in povsod naj večja točnost. Nikjer nobenega prerivanja, nobenega prerekanja. Ob tej priliki so mi misli nehote zbežale v naš Trst .. .
V veliki sejni dvorani je bila pripravljena za vsakega delegata posebna miza, na kateri je lahko pisal. Na njej so bili nastavljeni vsako jutro ves študijski material ter
borba za ohranitev miru v svetu, uorba proti vojnohujskaški pohti-ki svetovnega imperializma ter politiki, ki jo vodijo monopolistični krogi Združenih držav Amerike. Iz vseh govorov in referatov je bilo ìuzviuno, da se češkoslovaško delovno ljudstvo ter njegovi sindikalni voditelji zavedajo velikih nalog, ki Jih čakajo na polju realizacije velikih načrtov. Vsestransko je treba podpreti gospodarski in kulturni razvoj delavskega razreda, ter čimprejšnji in čimpopol-nejsi prehod k socializmu. Jasno je, da imajo sindikati v državi kot je Češkoslovaška, kjer je velika industrija, trgovina in promet že nacionalizirana, veliko nalog in odgovornosti pri nadaljnem razvoju in procvitu. In baš namen kongresa je bil ta, da se zboljšajo obstoječe razmere v vseh ozirih.
Važne referate so na kongresu imeli tudi voditelji raznih katoliških in socialističnih organizacij. Evo dokaz, da na Češkem ni ni-kakega sledu o domnevnem »komunističnem terorju», ki ga kovajo v svojih bolnih in histeričnih glavah
lej odpravil izkoriščanje človeka po človeku, istočasno pa je dvignil proizvodnjo v državi. Jeklena in ostra disciplina, ki so jo kapitalistični industriji« vedno držali v svojih tovarnah in ki je delavce tlačila kot manj vredna človeška bitja, je bila zamenjana z novim redom tesnega sodelovanja med delavci in voditelji tovarn; med kmeti in obrtniki ter organi vlade.
Naše čitatelje bo brez dvoma zanimalo kakšno je vsakdanje življenje češkoslovaških delavcev. Kes je to vprašanje brez dvoma zelo važno, ga ni mogoče v par vrsticah opisati, zato ga bomo obravnavali v naslednjem poglavju. Danes pa se bomo še malo seznanili s toliko opevano «zlato Prago».
Ze od nekdaj je slovela «zlata Praga» kot mesto, ki mu ga ni para na vsem svetu. Mesto samo je kot en sam velikanski park, sredi
bo uspelo. Kali gozdove,
Tudi hitlerjevci s° da bi uničili Pat1 6 ne 1- ruske gore. Izkazalo pa se. V da v svojem delu niso uspeli. kJ stvo sremske pokrajine bo sku?~d z ostalimi narodi Jugoslavia »Jj, vodstvom komunistov znalo do ._ meija uničili iašistično band0 lo-Rankoviča.
DOPISNIK SHEMAC
Strah Miovcev pred ljudstvo^1
Kako
se tltuvci boje las#® ^ ljudstva in čutijo negotovi ko se^. bajajo izven svojih tako dot>r° struženih palač so nam dovolj ^ no pokazali anglo-ameriški špo Djilus Rankovič in Velebit. ■ V jeseni so se skupno s sv°l , gospodarji ameriškim in angl** ,
poslancem udeležili velikega
okflB!
v Deliblatskoj Peščari. Po - .p je Udba prejela povelje da j,
lira teren V tudi prišla okrepitev iz Udbe v Beogradu. Sledile
kratkem času i^j(
vilne aretacije po mestih; na tiu in po gozdovih pa so
tet*
wl

L
J
ti
»61;
Bolj
e-ivj
Si
'%
'oiUl
%
X
Bi
H
'lin
s
'Mi
Si
stavljene zasede. Titovci so 'P*\j|i vo zbirali ljudi ki bi jim 5 $ kol priganjači pri lovu. Cep*** <\i titovci vsakega posebej «pretesi in «obdelali» so jim prep°v'e $ priti s puško ali s kakim d&fj
lovskim orožjem. Oni bi m o*®1	, t\
Kot v običaj ili srednjega	liSi
zamenjati pse titovskim It1® ^ jem. Kadi tega se mnogi Pr,s^čd’
« niso hoteli udeležiti jova- Nje tem ko je Udba povzela vse j» in izvršila številne aretacij*' (e. isti dan po okoliških mestih tj-stah, po katerih bi Sli na rji, tovi spijoni s svojimi gosp0* ^
*t\
‘N
bili raztroseni številni letak) .g.
rolami: «Dol s titovskimi y cil», «Doi z angloameriškinii *,,!», ni!», «Smrt titoiašistični ^liP1
«Narodi Jugoslavije so za	io
m Sovjetsko zvezo!» Let»1)' u<)-povzročili veliko zmedo m*d ^ bovei enemu je celo padle *** pi sel, da postavi vprašanj«, morda ludi pot minirana?	M
Raztrošeni letaki in zmed» Mi udbovci so izzvali med priDa f6 veliko zadovoljstvo in veseli je zelo razbesnelo obenem P3^'

vsi referati, preteklega dne. Obču-1 zapadni imperialisti in njihovi pro-
dovanja vreden je bil tudi urad za prevajanje. Vsak delegat je namreč dobil vse gradivo, pisano v jeziku, ki si ga je izbral.
Otvoritvene seje se je udeležil osebno tudi predsednik Češkoslovaške republike Klement Gottvald. imel je tudi priložnostni pozdravni govor. Glavne referate pa so imeli drugi sindikalni voditelji.
Jedrc vseh govorov, študijev in referatov je bila borba za izvršitev državnega petletnega načrta,
pagandisti. Na Češkem tvorijo mali trgovici, mali industrije!, kmetje in obrtniki z delavci trden in soliden blok, kateremu je uspelo pred dobrim letom strmoglaviti vse načrte imperialistov s katerimi so se hoteli polastiti oblasti ter z nova zasužnjiti delovnega človeka, skratka napraviti to, kar so napravili v Franciji, v Italiji in v drugih dr žavah.
Prehod oblasti od kapitalističnega v socialistični sistem je za vse-
vijo veseli in po duši plemeniti ljudje. Biser stare Prage je vsekakor Vaclavov trg, ter zgodovinske Hradčane. V glavnem so, kot po vsem kapitalističnem svetu stanovali nekoč, in vilah li
tiranega delavskega razreda.
(Nadaljevanje sledi)
dobili odgovor, da se lev
si ~	V-,,-	»____ ___Ul., «OO«11 ul,
in da bo na teren prišla “P0^!' izvedla preiskavo med P
ki bo vdei.
Udbovci niso mogli na nob* ji11 .	, čin nikogar izslediti. Ljud»1'; Jji
r’ a- ud°bn|h palačah, prezira in sovraži, niti ena b „jii ljudje-pijavke, k, so žive- ne pride iz ust ,judi> ke,
na račun žuljev ubogega in za-, škodovati borbi za uničenje T»‘
.k,ikC'	«UMA*
STUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE
Pred 26. leti je umri Lenin, vendar ni danes na vsem svetu človeka, ki ne oi poznal njegovega imena. Nihče si danes ne drzne klevetati njegovega imena, ker je veiicma njegovega dela neoporečna, ker ni mogoče napadati čistosti njegove vere, ker je njegov nauk potrjen v vsej resničnosti uanes bolj kot včeraj v samem razvoju revolucionarnega delavskega gibanja, v vedno bolj očitni dekadenci buržoazne družbe, ki jo je on mojstrsko analiziral.
Vsaka pravična borba v najrazličnejših deželah sveta, vsak pojav napredka, vsaka zmaga delavskega razreda so povezani z njegovim imenom, z njegovim delom, ki živi v akciji milijonov in milijonov delavcev vseh ras in vseh narodnosti. S to zmagovito borbo človeštvo časti svojega velikega učitelja.
Lenin je mnogo napisal, mnogo je govoril in vse to je zbrano v knjigah, ki so prevedene v vseh jezikih. Njegovo delo je sedaj dediščina za študij vseh in za komuniste je dolžnost, da iz nje črpajo nauke in izkušnje. Enostavni stil, jasnost njegove logike naredijo njegova dela dostopna vsem ki jih začno čitati. Ni ga težko razumeti, ker naletimo na to, kar on piše ali govori v vsakdanjih izkustvih, ker odgovarja dejstvom in resnici, ki postanejo z njegovo pomočjo jasne in znane. Za komuniste je poznavanje Leninovih misli, njegovega načina mišljenja ob najrazličnejših prilikah, nujnost in dragoceno najpotilo.
Lenin je bil najzvestejši in najdosledneiši učenec Marksa in Engelsa, katerih naukov se je navdahnil v celoti in brez pridržkov ter uresničeval, nadaljeval in razvijal te nauke v novih značilnih jpogojih imperialističnega razdobja, zaključne laze umirajočega kapitalizma. Tako je ponovno postavil na pravilne temelje marksistična načela, ki so bila potvorjena in speljana z dosledne poti od reformistov.
Analiziral je vse značilnosti razdobja imperializma, kar je bilo tudi potrjeno v zgodovinskem poteku teh let In vidimo posebno za Trst (morda bolj kot v drugih deželah) dragocene zaključke, ki jih moramo povleči iz vsakdanje borbe proti imperializmu in njegovim hlapcem.
Kar se tiče marksistničnega pojma diktature proletariata, mu je dal Lenin konkretno obliko s sovjeti; razvil je in uporabil posebne oblike zveze delavskega razreda s kmečkimi množicami in je določil ter razjasnil razlike med proletarsko in buržoazno demokracijo.
Lenin je zatrjeval možnost uresničenja socializma tudi v eni sami deželi, ostvarii je in dal življenje socializmu v eni sami deželi, ki je Bila obkrožena od kapitalističnih držav s tem, da je zlomil najslabši
LENINOVO ŽIVLJENJE
v borbi za napredek človeštva
obroč v imperialistični verigi, ter se boril proti vojaški intervenciji kapitalističnih držav, ki so jo poskušali obkoliti, da bi jo uničili. Ustvaril je gospodarsko politiko zveze med industrijsko proizvodnjo in ko-lektivizirano poljedelsko proizvodnjo.
Na vsaki stopnji socialistične revolucije je podčrtaval važnost hegemonije delavskega razreda kot garancijo za uspeh v vsem socialističnem gibanju.
Lenin je študiral, uredil in dopolnil marksistični nauk v narodnostnem in kolonialnem vprašanju, pokazal njegovo tesno povezavo 7. borbo proti imperializmu in njegovo vlogo kot dopolnjujoči člen splošnega vprašanja mednarodne proletarske revolucije.
Dal je življenje in razvil Komunistično partijo, določil organizacijska načela, njeno vlogo v raznih stopnjah razredne borbe delavstva tei ustvaril iz nje to, kar piše Majakovski: «Možgani razreda, moč ìuzreda, slava razreda». Ime Lenina je za vedno povezano z imenom Partije, v vsej popolnosti, v vsem razvoju, po katerem stopa v vseh deželah sveta.
Ko pa se spominjamo Lenina, ne zadošča, da se spominjamo in dilanio njegova dela, ne zadošča, da spoznavamo v njem velikega učitelja, če ne spoznamo značilnosti njegove osebnosti, ki predstavljajo sijajen in neprekosljiv vzgled, ki mora navdajati vsakega komunista. Nihče ni mogel bolj očrtati lasnosti Lenina kot njegov veliki učenec Stalin, ker ga ni nihče boljše poznal in ljubil in ni nihče znal boljše povleči naukov in iz njegovega življenja vzgled in izkušnje.
Zato se v Stalinovih besedah lahko boljše ocenijo Leninove lastnosti kot komunist in človek in on nam jih mnogokrat in v raznih spisih in govorih opisuje.
Lenin je bil politična oseba jasnih pojmov, neupogljive volje, človek, ki je znal vzeti v svoje čvrste voke najtežje položaje, ne da bi kdaj izgubil izpred oči cilj vsake akcije; bil je brez oklevanja, a tudi brez prenagljenosti, z jasnim in vedrim presodkom v vsakem položaju. Njegova kritika aktivnosti Partije je bila drzna, neustrašena,
stroga, pravična. Njegova borba je bila neusmiljena proti sovražnikom naroda, njegovi nasveti napram vsem, za katere je vedel, da so preželi z dobro voljo, so bili potrpežljivi in natančni. Dosledna logika Lenina je prevzemala poslušalce, kot priveže še danes njegove bralce. Popolnost njegovega razglabljanja je bila tolikšna do mu je dovoljevala enostaven jezik, ki je pristopen vsem.
Nikake poze, nikake ošabnosti, niti sence pomnjkanja skromnosti ni bilo v njegovih odnosih z drugimi. Bil je vesten, natančen, točen v vsagem aeiu m skromen v vsakem dejanju. Njegova gotovost je bila jiopolna, venoar ni bila to nikoli ostovost ianatikov.,, nego vedno gotovost v zavesti pravičnosti načel, ki jih je podpiral. Njegova navez-nost je bila vodilna nit, nezmotljiva voditeljica v najtežjih trenutkih, v trenutkih osamljenja in splošne oemoralizacije. V obrambi načel je upo-labljal svoj jpogum, inteligenco, vztrajnost in vero. Njegova vera pa ni bila abstraktna, to je bila vera množice, vera in ljubezen do naroda, spoštovanje in predanost delavskemu razredu. Od delavskega razreda se je stalno učil, čeprav je bil	njegov voditelj; učil	se je	s
tem, da je poslušal delavce, živel med	njimi, ne	da bi kdaj	niti	za
trenutek jiozabil, da mora biti komunist povezan z množicami.
Lenin je bil genialen kot revolucionar, a bil je še bolj navdušen in jasnoviden ter moder v najostrejših trenutkih borbe. Smešil je jo-kavce, zaničeval je pesimizem bolj kot	pretirani	optimizem:	znal	je
razvozlati nàjhujso zmedo, ne da bi izgubil mir	in1 pogum.	Tudi	v
uspehih in zmagah si ni privoščil niti trenutek počitka na lovorikah, niti trenutek samozadovoljstva, niti zase niti za svoje sodelavce, nego le utrjevanje zmage in uspeha ter predvidevanje razvojev.
V vsem svojem življenju je Lenin ves čas študiral, kako dati delavstvu najpopolnejše orožje; postavil je temelje in utrdil vso struk-tuio Partije, boril se je za to orodje, da bi bilo čim bolj popolno, da bi bila vsaka njegova vloga, vsakh njegova stran zagotovljena tako, da bi bil neizbežen uspeh v borbi, tako da ne bi nič moglo rušiti harmonične celine Partije. Lenin se je požrtvovalno boril, da bi obranil Partijo in nejno strukturo pred vsakim napadom, pred vsako sabotažo, pred vsakim atentatom proti njeni enotnosti, ki jo je smatral kot najdragocenejšo zenico svojega očesa.
Pri vseh teh sposobnostih, pri vsej tej genialni in silni inteligenci je imel Lenin še drugo redko lastnost - globoko človekoljubnost, veliko ljubezen napram ljudem. To ljubezeE mu danes stotine miiljoov ljudi vrača v svoji borbi,	LAURA WBISS
s
c
ž: ii
%
S!
:>«
S
S
?»
.
*
Čitalnica v Moskvi
®tQjski preiskovalni zapori v Špalerni ulici, kjer je bil zaprt Lenin
•jsb •- 'e bil genij kot voditelj ^it£| V'*ke partije, kot voditelj in j^iti .de*avskega razreda. Bil je ‘1 s. J novega kova — navaden ! O», povezan z množicami vezmL pravi voditelj ~~ Navadnih množic, «orga-* je ®ga odreda» teh množic, ki X^.nvigal v borbo za njihovo 'Di,cijo. Istočasno je bil naj-
bQnjost celice v kateri !• sedel Lenin
razvijati v vseh smereh. Govoril je, «da mora biti marksova teorija svobodno uporabljana, ker daje ta teorija samo splošne vodilne smernice, ki se bodo uporabile na poseben način v Angliji, na drug način v Franciji, zopet drugače v Nemčiji, a drugo pot uporabe bo našla Rusija. Napačno bi bilo vztrajati na starih marksističnih rešitvah, je mislil Lenin, če zahteva izpremenjeha situacija nove rešitve problemov. Vedeti je treba za uporabo marksističnega načina raziskovanja v analizi (razčlembi) novih zgodovinskih pogojev in novega položaja.
Lenin — orjak med znanstveniki, neprekosljivi učitelj dialektičnega materializma je drzno odstranil zastarele in neuporabljive poti in se lotil ter rešil nove probleme, ki jih je življenje postavilo.
Niti eno polje znanstvenih ali praktičnih naporov v borbi delavskega razreda za emancipacijo ne najdemo, ki bi ga Lenin ne obogatil s svojimi velikimi idejami. Niti enega dogodka, ki ima ob koncu 19. in prvi četrtini 20. stoletja kako važnost v življenju narodov niti enega samega dogodka na polju znanosti in revolucionarne borbe množic delovnega ljudstva, ni na katerega ne bi Lenin vrgel sijajno luč svojih del.
Lenin je dal silen doprinos ideološkemu zakladu marksizma iz izkušenj novega razdobja. Razvil je
marksizem in ga Je dvignil na novo
in viSJo stopnjo. On je ustanovitelj leninizma. Navedimo klasično Sta-
Leninovo delo živi v borbi milijonov delovnih ljudi
POVEST A. KONONOVA
Pot v Kašino
Leta 1920, so prebivalci vasi Kašina postavili svojo električno centralo.
Tisti čas je bila to zelo težavna stvar: najpotrebnejšega blaga ni bilo dobiti — še žebelj je bil postal v vasi reo kost.
In evo, v takem času so jeli kasinski kmetje sam:, s svojimi lastnimi močmi in iz lastnega «agiba graniti eiektrlcno centralo. L veliko težavo so dobili nekaj kolutov teietonsaega kaoia. z.elo Uebei je bil, zvit iz tenke žice. Razvili so ga po tleh in ga jen razpielati s kleščami in golimi rokami. Razpietn so ga in uuoin mnogo zite.
Iz gozda so pripeljali hlode, jih razžagali na o rogove in jih gladko ostrugali.
Zdaj je bilo treba dobiti še električni stroj dinamo.
Ce v tistih časih ni bilo lahko kupiti zeoelj koliko truda si šele imel, da si dobil dinamostroj!
Katinski kmetje so se odpeljan v Moskvo. In kamor koli so prišli, povsod so začeli razgovor s tem, da ima, evo, Lenin načrt, kako bo napeljal elektriko po vsej dežen; torej ravnajo prav po tem Leninovem načrtu.
In Kašinci so, čeprav ne takoj, vendarle dosegli svoje: dobili so dinamostroj.
Pripeljali so ga v Kašino in ga namestili v veliki lopi.
Po vst?j ulici so postavili drogove, napeli žico in dali v vsako kočo po eno električno žarnico.
Ko oa je bilo vse dogotovljem, so poslali Leninu pismo ter ga povabili na odprtje elektrarne.
Pismo so poslali, toda uspeha se niso nadejali: kje bi se Leni« pripeljal, saj ne utegne . . .
Vendar so se jeli pripravljati. V naj večji koči so postavili dolgo mizo in klopi, vse, kar je bilo qdveč skrinje in postelje pa znesli ven. Nakuhali Ih napekli so pogoščemja, kolikor so mogli.
Prišel je dan odprtja elektrarne 14. november.
Kmetje že sami niso vedeli, ali naj čakajo Lenini ali ne.
Tedajci pa se je na cesti pokazal najemni avtomobil.
Otroci so mu prvi stekli naproti. Avtomobil se je ustavil. V njem sta sedela Vladimir Iljlč in Nadežda Konstantinovna.
Vladimir Iljlč je vprašal otroke:
«Kje je tu pri vas elektrarna?»
Otroci so se razveselili:
«Popelji nas, pa ti pokažemo.»
Lenin je posadil otroke v voz in so se odpeljali.
V	veliki koči so ga sprejeli kmetje.
V	koči se je pričel razgovor. Lenin je povedal, da je Rdeča armade premagala belogardiste, in čestital kmetom na tej zmagi.
Kmetje so mu jeli pripovedovati o svojih zadevah.
Lenin je z zanimanjem poslušal. Kadar je pripovedovalec obmolknil ga je Lenin spodbujal:
«Nu, in potem?»
Lenin je imel izvrsten spomin: takoj si je zapomnil, kako je komu ime, in je potem klical stare kmete po njihovem in očetnjem imenu: Aleksej Andrejevlč, Vasllisa Pavlovna. Starim ljudem je bilo to močno
Razgovor je bil tako za Lenina kakor za kmete tolikanj zajemljiv, da ni nihče opazil, kako se dan nagiblje h koncu. Vznemirjal se je samo eden — fotograf. Ta se je bil pripeljal, da sname Vladimirja Iljiča s kmeti vred, in je zdaj ves čas s skrbjo mislil na to, da bo kmalu večer: snetje se utegne ponesrečiti, ker bo premalo svetlobe Nazadnje se je odločil:
«Vladimir iljlč, kmetje bi se radi slikali z vami.»
«A . .. nu prav», je Lenin odvrnil, sam pa je nadaljeval pogovor Se deset minut je prešlo. Za oknom se je jelo mraciti Fotogral je obupan rekel:
«Se nekaj minut pa bo prepozno za snemanje!»
Vladimir Iljlč ga je pogledal. Do snemanja mu ni bilo, toda Lee in je spoštoval tuje delo: lotograt se je bil pripeljal iz mesta, zapravil je bil čas.
in Lenin je rekel:
«Nu, pojdite na dvorišče in se pripravite. Midva z Nadeždo Konstantinovim takoj prideva.»
Fotograf je planil z aparatom na ulico In ga jel postavljati. Kriz je imel z otroki: pridrli so od vseh struni in vsak je hotel sedeti prav pred ajjaratom.
Tudi Vladimir Iljlč in Nadežda Konstantinovim sta prišla iz koče. Fotograf jih je posadil v sredo, okrog njiju pa je jel posejati kmete. A tudi tu so se vmešali otroci: motovilili so se pod nogami in silili kar najbliže k Vladimirju Iljiču. Fotograf se je ujezil, ceš: vsi morajo sedeti pri miru, če ne, bo slika pokvarjena.
Vladimir Iljlč je takisto jel miriti otroke. Pokazal jim je na aparat:
«V tistole črno luknjico glejte».
Otroci so jeli strmeti v luknjico aparata. Fotograf si je vrgel preko glave dolgo črno ruto in tako obmrl.
Lenin mu je rekel:
«Nikar mi ne premrazite otrok».
Ljudje okrog njega so se zasmejali:
«Nič ne de, naši otroci so zdravi, zdržali bodo.»
Otroci so se spet zagibali: govorili so o njih! Tedaj fotograf ni več strpel in je zavpil:
«Mir!»
Lenin se je nasmehnil, in tak, nasmejan, je bil tudi potem na fotografiji...
Potlej se je začel na trgu miting.
Sredi trga je stal visok steber in na tem je visela nova električna svetilka, ki je niso bili še nobeokrat prižgali. Steber je bil ovit a železnimi jelovimi vejami in rdečimi trakovi. Pod svetilko je stala mizica.
Okrog stebra pa so se bili zbrali kmetje ne samo iz vasi Kašina, ampak tudi iz drugih sel in vasi. Mnogi so bili prišli od daleč.
Lenin je stopil k mizici in začel govoriti:
«Vaša vas Kašino spušča v pogon električno centralo. Znamenita stvar! Ali to je šele začetek- Naša naloga je storiti, da bo vsa naša republika preplavljena z električno lučjo . . .
Ko je Lenin končal govor, je godba na strune zaigrala «Internacionalo». In tisti mah je v lopi, kjer je stal dinamostroj, montei vključil tok.
Na trgu je zasijala električna svetilka, po kočah so mahoma zasvetile žarnice.
Prej so kašinski kmetje žgali v svojih domovih majhne smrdljivke na petrolei; te so z medlim, zelenkastim plamenom komaj-komaj goiele Zdaj pa jc nekdo rekel, ko je gledal žarko električno luč:
«Pa je tudi nam zasvetila Iljičeva žarnica . . .»
Lenin se je jel poslavljati od kmetov.
Poslovil se je in stopil k automobilu. Bilo ie že povsem tema. mrzli novembrski veter je pihal ljudem v obraze.
Ko so se bili že oddaljili, se je Vladimir Iljič ozrl. Zadaj, sredi temnih polj, so se žarko svetila okna kašinskih koč.
Nepregledne množice na dan Leninovega pogreta 27. januarja 1924.
STVAR LENINA
JE NEPREMAGLJIVA
I eninovo življenje in delo sta ne- | večji genij vseh časov in vseh na-. Jiva od dela velike in herojske rodov, gospodar vseh zakladov člo-n, Viške partije, ki jo je on usta- j veškega znanja m človeške kultu-' 11'	j re, ki je popolnoma obvladal ne-
^ninova rojstna hiša v mestu Uljanovsk je sedaj spremenjena v muzej. V njej je živel Lenin od 1878. do 1887. leta
ie bil genij revolucije. V premagljivo orožje revolucionarne-irii bitkah, ki so se odvile v no- ga proletariata — marksizem.
>lu lazc*°bju, razdobju vojn in re- | Leninova revolucionarna aktiv-^‘onarnih preokretov, je Lenin nost v izpreminjanju človeške druž-'jfložl na čelu širokih ljudskih v s lL'; Pod njegovim vodstvom je
iijV'h zmagala velika Oktobrska I vsebino je privedel dp pravega vi-f'ijaaEtična revolucija. Ta revolu- ; ška. Stalin pravi: «Lenin je in osta-ioviPreds,avlja preokretnico v zgo- j ne najzvestejši in najdoslednejši L..!11 človeške družbe, od stare Marksov in Engelsov učenec, ki te-dr alistiérre k novi socialistični | mel.il popolnoma na načelih mark-l'	sizma».
bc je temeljila na granitnih temeljih marksizma, katerega celotno
^liulija 1917. se je moral Lenin skriti pred preganjanji socialdemokratske vlade na Finsko, v Razliv
“ boljševiška revolucija je iz-Prvih dve sto milijonov preliv zemeljske oble krempljem HtjjJPtperialistične vojne, imperiala j®1ethu peklu. Sledeče revoluci-d|e * govoril Lenin bodo osvobo-"ttia?Stal° človeštvo iz pekla im-li^‘stičnih vojn in iz kapita-
^k(>V‘C0 ‘mamo biti ponosni in se l»v0\ s,hatrano srečne», je Lenin r‘t> «da smo bili prvi, ki smo VL61*1 koncu svea uničili divjo s»e( kaPitalizem, ki je preplavljala 5 krvjo, gonila človeštvo v W.‘n barbarstvo in bo kmalu in i«	poginila; ni važno, če bo
k° divja v svojih smrtnih kr
Lenin je obravnaval vsak odlomek, vsako misel, ki so jo izrazili ustanovitelji znanstvenega komunizma, z največjim spoštovanjem in je strastno razkrinkaval tiste, ki so pridigali «svobodo kritiziranja» marksistične teorije, da bi zakrili vtihotapljanje buržoaznih idej. Neizprosno je raztiinkaval one, ki so bili v besedah za Marksa in Engelsa, a v dejanjih so izdajali marksizem. Lenin je obranil in obnovil avtentične misli Marksa in Engelsa in jih očistil vseh mogočih oportunističnih odklonov in potvorb.
Vendar pa je Lenin stalno ponavljal, da marksizem ni dogma, neg onapotilo za akcijo, da se mora biti markistična teorija nadalje
linovo delinicijo:	«Leninizem je
marksizem razdobja imperializma, razdobja proletarskih revolucij. Točneje povedano:	Leninizem je
teorija m taktika proletarske revo-i lucije sploh, teorija m taktika diK-j tature proletariata posebej». Stalin je poKazal enotnost in doslednost | nauKov Marksa in Lenina ter si-! jajno osvetlil nove doprinose, ki j jin je Lenin dal zakladnici marksizma.
sellinovi nauki so svetilnik, ki ! razsvetljuje pot zmagovite borbe delavskega razreda z.a emancipacijo. Leninove misli so postale, povzele ou množic, velika sila za reorganizacijo družbe nu osnovi socialističnih načel. Leninizem je zastava milijonov proletarcev in delovnih ljuui* na vsem svetu.
Lenin je bil zvest srn ruskega naroda. Bil je zelo ponosen na svoj narod, ki je ustvaril ogromno in močno državo, jo uspešno obranil pred ponovnim vdorom sovražnih vojsk, ustvaril cvetočo in bogato kulturo ter velik napredek v zna nosti in umetnosti. Lenin je bil silno ponosen na ruski narod, ki je ustvaril najbolj revolucionarni delavski razred na svetu, razvil globoko sovraštvo proti vsakemu narodnostnemu zatiranju in ustvaril prvo socialistično državo sveta, Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki temelji na bratskem sodelovanju vseli narodov.
Pod vodstvom Leninovih naukov je Boljševiša partija strnila svoje vrste in dvignila delavski razred in kmete v borbo proti carski tiraniji in kapitalizmu. Pod Leninovo zastavo je delavski razred Rusije zavzel trdnjavo kapitalizma in trium-firal v bitkah velike Oktobrske socialistične revolucije. Pod Leninovo zastavo so sovjetski narodi tekom državljanske vojne potojkil tolpe belogardistov in imerventistov. Leninovo ime je združeno z zmagami sovjctskili narodov na vseh poljih: na vojaškem, gospodarskem, kulturnem in diplomatskem, ženinovo ime je povezano z ustvarjanjem in utrjevanjem sovjetske države, z ustvarjanjem in uresničevanjem velikega načrta izgradnje socializma v Sovjetski zvezi. Z Leninovim imenom na ustnicah stopa delavski razred Sovjetske zveze k velikemu cilju komunizma, smelo premaguje vse ovire na svoji poti in odstranja vse sovražnike socializma.
Življenje, aktivnost in velika dela Lenina nas uče, kako naj se uspesno borimo za stvar komunizma. Stalin nas vzpodbuja, naj se «spominjamo» naj ljubimo in študiramo Lenina našega učitelja in voditelja»; on nam govori, naj se «posvetujemo» z Leninom, naj či-tamo njegova dela pri reševanju velikih ali pa malih problemov.
Stalin je podal sijajno oceno Lenina v svojem govoru za splošne volitve, ki so bile 11. decembra 1937. v Sovjetski zvezi. Opisal je, kakšen mora biti javni politični delavec leninskega tipa.
«Ljudstvo mora zahtevati od svojih poslancev», je Stalin govoril, «da morajo biti na svojih mestih politični liki Leninovega tipa; kot javni delavci morajo biti tako jasni in natančni, kot je bil Lenin. Biti morajo tako pogumni v borbi in tako neizprosni napram sovražnikom naroda, kot je bil Le-i nin; biti morajo prosti vsakega pa-mcarstva, vsake sence paničarstva, če se začenjajo stvari zamotavati in se pojavljajo na obzorju nevarnosti, kot je bil Lenin; biti morajo tako modri in previdni v odločanju zapletenih vprašanj, ki zahtevajo široko orientacijo in temeljito pretentan je vseh dobrih in slabih strani, kot je bil Lenin; biti morajo tako pravični in pošteni kot je bil Lenin; ljubiti morajo svoje ljudstvo tako, kot ga je Lenin ljubil».
Leninov povratek v Petrograd po zmagi Februarske revolucije
VELIKA PRISEGA
"Mi komunisti, smo ljudje posebnega kova. Ustvarjeni smo iz posebnega materiala. Mi smo tisti, ki tvorimo armado velikega proletarskega stratega, armado tov. Lenina. Nič ni višjega kakor čast, pripadati tej armadi. Nič ni višjega kakor naziv člana partije, ki je ustanovitelj in voditelj bil tov. Lenih...
Ko nas je zapuščal, nam je tov. Lenin naročal, naj čtivamo enotnost naše partije kakor zenico v očesu. Prisegamo, ti, tov Lenin, da bomo častno izpolnili tudi to tvojo zapoved !...
Ko nas je zapuščal nam je tov. Lenin naročal, naj čuvamo in krepimo diktaturo proletariata. Prisegamo ti, tov. Lenin, da ne bomo stedili svojih sil za to, da častno izpolnimo tudi to tvoj > zapoved !...
Ko nas je zapuščal, nam je tov. Lenin naročal, naj z vsemi močmi utrjujemo zvezo delavcev in kmetov. Prisegamo ti, tov. Lenin, da bomo častno izpolnili tudi to tvojo zapoved !...
Tov. Lenin nam je neutrudno govoril o nujnosti prostovoljne zveze narodov naše dežele, o nujnosti njihovega bratskega sodelovanja v okviru Zveze reoublik. Ko nas je zapuščal, nam je tov. Lenin naročal, naj utrjujemo in razširjamo Zvezo republik. Prisegamo ti, tov. Lenin, da bomo častno izpolnili tudi to tvojo zapoved !...
Lenin nam je cesto poudarjal, da je okrepitev Rdeče armade in njeno izboljšanje ena najvažnejših nalog naše partije...
Prisezamo torej, tovariši, da ne bomo štedili sil za to, da okrepimo našo Rdečo armado, našo Rdečo mornarico...
Ko nas je zapuščal, nam je tov. Lenin naročal, naj ostanemo zvesti načelom Komunistične internacionale. Prisegamo ti, tov. Lenin, da ne bomo štedili svojega življenja za to, da okrepimo in razširimo zvezo delovnega ljudstva vsega sveta - Komunistično internacionalo ! „
Prisega boljševiške partije svojemu voditelju, Leninu, ki jo je izrekel Stalin v dneh žalovanja po Leninovi smrti
WSHCgeiiOg OUPŠHHOE «TS%ilSHli
r
r- r

f*
"•i '<W
•crui t.v*

Evidenčni list odd3,-ka javne varnosti s fotografijo V. I. LENINA, ki je bil sestavljen |p° njegovi aretaciji v noči na 9. december 1695.

!
is
Tito ašisHčna “skrb,, za delavca in kmeta
V	začetku tedna jc bilo v leglu titofašizma cone ti, v Kopru zasedanje Beluamove «ljudske» oblasti.
Na tem zasedanju je kljub vsej demagogiji in kljub vsemu ivazar-stvu prišlo do izraza obupno gospodarsko stanje, v katero so tito-fašisti pahnili ta tlel istrske zemlje.
Eden izmed delegatov na zase- j rianju je dejal, da kaže proračun \ našega okrožja icone ti, op. ur.) glavno skrb ravno za delavca in kmeta».
Oglejno si torej to «glavno» skrb titolasisticne oblasti in bomo mogli takoj ojiaziti, da ti «prečisti revolucionarji» Mussolinijevega in Hitlerjevega kova nesramno in na debelo lažejo, ker sami pobijajo svoje laži.
V	svojem zanimivem, nam zelo dobrodošlem poročilu je iašisiem hijerarh, Petrič najprej ugotovil, da je bil gradbeni plan izveden samo z 89,24%. To je bila zanj bridka ugotovitev, ker se titotašisti navajeni na najnesramnejše falziiicira-nje resnice, številk, itd. Za njih je v resnici matematika «mnenje», ne pa dejstvo. Ce pa so mogli sami priznati, celo v svojih lalziticira-tiih številkah, da «ne gre», pome-nja, da jim zelo huda prede.
Toda kakšna so ta «planska in izvenplanska» dela, na katera se toliko baha gospod Petrič in ki naj bi po navedenem «delegatu» izpričala «glavno skrb za delavca in kmeta»? Ko nam gospod Petrič pove imena teh del, se vprašamo, alr smatrajo, da je toliko nevredno to nesrečno ljudstvo cone B, če ga pi tajo z očividnimi «zafrkacijami». Ta velikanska skrb za delavca in kmeta so torej: radijska postaja v Kopru, vinske kleti v Kopru in U-magu, kopališče v Portorožu.
Nato se dotika svoje velike «zasluge», «obnove» vodovodne centrale na Rižarn. Nam pa je bilo vedno znano, da ona vodovodna centrala ni bila nikoli porušena in da je ni bilo treba obnavljati To skrb so že imeli partizani, ki so preprečili, da bi nacisti porušili vodovodno centralo na Rižani. Vsekakor ima laž zelo kratke noge.
Toda «najglavnejšo skrb» so «posvetili» na industriji. Vsa «velikanska» industrijska proizvodnja cone B se je omejila na to, da so (zdelali nekaj tisočev stehlenic likerjev in sirujiov, nekaj ribjega pudinga in opek, za katere niso niti izginili plana. To je vsa industrija cone B: ščetke, nekaj ribjega pudinga, likerji in sirupi za UDBovce, ki potrebujejo nekaj «krepkega», ko hodijo na pohode proti ljudstvu in na «zdravljenje» internacionelistov. Istočasno pa se bahajo, da so v letu 1949. zaposlili 180/, več delavcev od prejšnjega leta. Nikoli pa niso hoteli povedati, če je pet let po vojni, brezposelnost v coni B izginila. Te laži se ne upajo izreči, ker bi bila preveč gorostasna in bedaška in ker že vrabci na strehi vedo, da brezposelnost v coni ti je zelo visoka in jo moremo primerjati brezposelnosti cone A in da so to brezposelnost sami zavestno in načrtno povzročili. Kdo se ne spominja rušenja Izolske, Koprske in Piranske industrije, Kdo se ne spominja, da so ukradli coni ti vse aajlepše in najboljše stroje, zmetali na cestni tlak nekaj tisočev delavcev in jih prisilili, da si iščejo dela in kruha v coni A? Toda naši ljudje ne vedo, da se je to zločinstvo nadaljevalo in stopnjevalo, ker so one stroje, ki so jih ukradli ljudstvu cone B, zvozili v Jugoslavijo in jih lepo pustili v nekih barakah, kjer so že nekaj let izpostavljeni slabemu in lepemu vremenu in so že popolnoma uničeni.
Vse to zakaj? Ker so hoteli uničiti silo proletariata cone ti, ga prisiliti, da zbeži iz cone B in tako odstraniti največjo nevarnost, ki bi jim pretila v trenutku, ko bi bili razkrinkani kot fašisti, sovražniki ljudstva, imperialistični hlapci in izdajalci ljudske oblasti. To iznaka-ženje značaja cone B so načrtno izvedli in danes nam je to jasno. Izvedli so ga tudi, ker so hoteli, da postale cona B njihov «raj in ker so dosledno s svojim fašističnim nacionalizmom in rasizmom hoteli prisiliti vse Italijane na beg. Njihovo geslo je pač: «Daj Lahu po repu».
Toda vrnimo se na titofašistične «glavne skrbi za delavca in kmeta». Ena izmed teh glavnih skrbi ni industria, kakor bi mi revni ljudje mislili. Ne, to je samo vaba za vrance v Jugoslaviji. Cona B je
pac AoKupirano» ozemlje in ne srne b.ti ae:e,.na niti teh ilemagoskiii kvant, ui so autore za Jugoslavijo. Za cono ti je vazen . . . turizem, ua, prav turizem, Kaaor ua ne 01 bue po vsem svetu znane tovarne ken zerv v Izoli, kakor ua ne ui bue nikoli obstajam laujcueinive v lvo-pru, Piranu, itd.
Ne, vse to ne briga titolašistov. Njih brigajo turizem m viruxe meti. z-ato je Petne s svečanim glasom ugotavljal, da so pove-au za Ottz postelj notelsko zmugij.vust, uà so zgrudili 289 no vin kuu.a v kopanjem, da obnavljajo ««., hote, v ixupzu, drugega pa «uio,,..ju» v ritrailo, itd. Niti Buje niso -sia.e «nepreskrbljene» s . ■ . hoten.
Nato pa se dotika zen, «.e-nimne-ga sektorja: sontva. tu viu.nio z.o-Cinstvi) teli ljuui, ko se bauu,u, u„ so ucenci v hrvuisK.h suiuu iu«-utll Za suU/g, V siOVellsKt so/», .11 v ltaujansKiu za d J». Z.akaj la i .muka? On pravi, ker «so paun vzruk. lasisucaega raznarouovuiiju». ivn po pravimo, ker je titofašisticno raznarodovanje nadomestilo ltanjansKu lusisticno raznarodovanje. Zato bi mogli vsaj iz sramu molCati o številkah šolstva šolah, ker je zeio čudno, da je porast na italijanski soli tako nizek.
Nato pa so javili okrožni proračun za leto 19a0. dohodkov prexo 405 milijonov din, izdatkov pa skoro 654 milijonov. Izdatki presegajo dohodke za 250 milijonov din. Smešno je, ko nek «delegat» ugotavlja, da se v Kapitalističnih deželah izdatki krijejo s posojili iz tujine, ko pa je ta proračun preveč zgovoren in nam priča, da je proračun, ki je karaKterističen za kapitalistične dežele. Kako bodo krili deficit? Z zrakom? Ne, z «dotacijo JA». To pa ni posojilo marveč «dotacija».
Vsekakor smo v tem bežnem pregledu, opazili, kakšna je ta «glavna skrb za delavca ia kmeta» v coni pod titofašistično okupacijo.
Te skrbi so . . . likerji, hoteli, kopališča, vinske kleti, ščetke in kaj sličnega. Nič drugega. Iz tega torej vidimo, da je ljudstvo cone B zapuščeno zločincem, ki ne samo ne skrbijo zanj, marveč hočejo z vsemi sredstvi ugonobiti ostalo, gospodarstvo cone B, da bi nekako «dokazali», da cona B ne more živeti sama in da je nujno potrebno pomoč iz Jugoslavije- Coeia B je torej vzorna slika okupiranega ozemlja po kapitalističnih in imperialističnih četah. Tam skrbijo samo zato, kako bi čimprej napravili iz ljudstva pasivno čredo, ki ne bi imela nobenih svojih idej in ki bi se prostituirala okupatorjem, no-siteljem one «atomske» svobode, ki smo jo tudi mi deležni na našem področju. Z drugimi metodami izvajajo torej titofašisti Marshallov načrt uničenja in razrušenja vsakega krajevnega bogastva. So pravi in vredni učenci Trumana, Cannona, Vandenberga in drugih vojnih hujskačev. Nekaj razlike pa je le med nijmi in njihovimi učitelji: titofašisti izvajajo vse to z vso brutalnostjo in brez prizanašanja, medtem ko njihovi učitelji so vsaj toliko «delikatni», da se še vedno sklicujejo na «štiri svobode».
SIKAMI
Veličasten pogret) o. žrtev po.icijskega pokoija v Medeni. Ude ežilo se ga je nad ilU.OCO oseb.
Zaradi velikih polemik, lu jih delajo imperialisti, zlasti pa titovci, v zvezi S člankom, ki je bil objavljen v glasilu 1U objavljamo izvleček istega na tem mestu.
Ko je klika ameriških militaristov doživela propad svojih imperialističnih teženj na Kitajskem in na Koreji, je osredotočila vso pozornost na Japonsko, kot bazo vojaških avantur, naperjenih proti Sovjetski zvezi in demokratičnemu gibanju vseh azijskih dežel. Z raznimi pretvezami poskuša zavlečeva- i ti sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko zato, da bi lažje opravičila svojo nadaljnjo zasedbo te dežele. S podpbro japonske domače reakcije poskušata klika zadušiti demo- ! kratično gibanje, zatreti Komuni- ! stično partijo in sindikate ter postati popolni gospodar na Japonskem.
Ze danes vodi vso gospodarsko politiko Japonske-’izključno le ameriška Vojaška klika. Vse gospodarstvo Japonske je popbinoma v služ-ui napadalnih- ameriških načrtov, imerikanci gradijo številna vojaška zračna m pomorska oporišča na japonskem ozemlju, obnavljajo . ojno industrijo, ponovno oboro-. ujejo japonsko militaristično kli-vO m spreminjajo državo v bojno polje za vojaške avanture. Da je / resale! tako, je potrdil Mac Ar-ihur v neki izjavi, ki jo je objavil ondonski list «Daily Mail» dne 2. marca 1949 Ta izjava se glasi:
«Na otoku Okinava sem ukazal •raditi 25 letališč, kjer je prosto-. i za 3500 bombnikov. Sedaj je Tihi ean pravo anglo-amerisko jezero . . .».
Ameriška revija «Pacific News Weèk» je odkrito priznala, da je poglavitna naloga novega ameri-
l>olitika demokristjanov krivec
vseli zZočincv nad italijanskimi delavci
Zločinov so sokrivi vsi, ki zločince zagovarjajo - Na vse provokacije bodo italijanski delavci odgovorili z večjo enotnostjo v borbi za svoje pravice - Modenški dogodki se ne smejo več ponoviti !
skega načrta, spremeniti JaP°rij11. v aritisovjetsko . vojaško in *®1 sirijsko trdnjavo.
rUdi Japonski list «Ma*®1*^ oiumboun» _,e z zadovoljstvom **•!: lavijcu,' da se Japonska natrij*! prvi vrsti v borbi proti komuno1 v ten razmerah je potrebno, 0 japonaKi deiavci imajo pred se jasen in odločen delovni prog1* Urgan.zavije Komunistične Pa»! Japonske, sindikatov in vseh de
moral"
l»
Kraticmh sil Japonske, Združiti rie.avce ter razkrinkati
lonizacijske načrte tujih miPelj
-lov na Japonskem ter protilj
ud®"
in izdajalsko vlogo japonske iea^ urie. Uaiot.no se morajo boril1
-urit6’
demokratične vlade, za pravične mirovne
Emilia, velika pokrajina Srednje Italije, Je danes, kot ob nastopu Mussolinijevega fašizma, tarča pro-tiljudskih in predvsem .orotidelav-skih izpadov italijanske reakcije od neofašistov pa do De Gasperijevih demokristjanov. Vsa ta reakcija na-perja vse svoje sile proti rdeči trdnjavi — proti Emiliji.
Emilia je dala že za časa pojava tašizma velik doprinos v borbah za ohranitev demokracije, se večji delež pa je dala za časa oboroženega upora proti nacitašizmu.
Modena, mesto, v katero so te dni obrnjene oči vsega delavskega razreda zaradi nezaslišanega pokoija sestih delavcev, je žrtvovalo za časa osvobodilne borbe 1280 najboljših borcev in je odlikovano z zia-I to kolajno. 7 najboljših borcev je bilo tudi odlikovanih z zlato kolajno za partizanske zasluge, in v tem odlikovanem mestu se je pretekli teden znova pocedila nedolžna kri borcev za boljšo bodočnost delavskega razreda. Zloglasna Sceibova policija je po nalogu kvestorja iz Modene streljala na delavce med demonstracijo. Policijske svinčenke so pretrgale nit življenja šestim mladim delavcem — šestim mladim borcem. 30 delavcev pa je bilo ranjenih pri tem napadu. Policija je streljala na množico delavcev, da-siravno je ta demonstrirala neoborožena in kvečjemu le s transparenti.
Mar so ti «brezpravni» delavci «motni javni red» s tem, da so zahtevali delo in kruh?! Ne niso motili Javnega reda, ampak dega-sperijeva črna vlada noče — in dejansko tudi ne more — nuditi dela niti kruha italijanskim delavcem. O-na hoče, da ostanejo delavci brez-
poselni, da njih družine stradajo, da se otroci deiavcev potikajo po cesti kot brezpravna raja; skratka, da priprosto delovno ljudstvo ostane se nadalje brezpravno m poslušno nečloveškemu Kapitalističnemu izkoriščanju.
TTiti malo ni dvomiti, da bi se bil zločin dogoon siucajno, Kajn bil je že v naprej pripravljen z namenom, da oi usirasn oeiavce in udušil vsaktero njihovo zahtevo. ua je bilo dejansko tako, dovolj Jasno potrjujejo reakcionarni m buržoazni italijanski listi in revije, ki poskušajo s svojim cinizmom zagovarjali ri v nanje policije in seveda ludi ravnanje lastnika tovarnt, vnetega fašista Orsija.
List «Globo» je n.pr. zatrjeval, da je bilo zapretje tovarne nujno zaradi ozračja, ki so ga ustvarili sindikalni organizmi, radi veiikm sabotaž pri delu in radi številnih stavk. Zaradi teh dejstev, tako zatrjuje omenjeni list, ni lastniku Orsiju preostalo drugo kot, da odpusti vse delavstvo in tovarno zapre, ter Jo nato čez nekaj časa znova odpre in sprejme na delo le nekaj «zanesljivih» delovnih moči.
Jasno je, da so te trditve popolnoma izmišljene in skovane v glavah reakcionarnih kapitalistov. Celo sam lastnik tovarne Orsi, ki je vnet tašist, je nedavno izjavil, da se je proizvodnja zadnje mesece dvignila od 1800 na 2300 q. mesečno. Nad 8000 izrednih delovnih ur je bilo opravljenih na mesec, kar pomeni, da bi za to delo bilo lahko zaposlenih okrog 40 novih delavcev.
Jasno je, da vsa reakcija ob podpori demokristjanske črne vlade skuša na vse načine oslabiti in pa-
ralizirati delavsko gibanje tam, kjer je najkompaktnejše in je torej najmočnejše, in ker tega ne zmore mirnim potom radi prevelike odločnosti in vstrajnosti delavcev, se poslužuje vladnih, policijskih strojnic Toda delovno in sestradano ljudstvo se je naveličalo potrpežljivo čakati na milost in nemilost. Od svoje borbe ne bo odstopilo, pa čeduti bo moralo prestati še večjo preizkušnjo, zapečeta borba mora biti izvedena do konca!
Povrnimo se nazaj h komentarjem drugih italijanskih reakcionarnih in od vlade podpiranih listov.
Uemokristjaniski list «Italia» navaja v svoji polemiki o krvavih dogodkih v Modeni naslednje:
«Sile Javnega reda so se znašle pred skupinami tanattkov, podpiranih od desettisoč glave množice, ki je bila pripravljena za «pogrom». Prvi streli so prišli iz množice demonstrantov in šele na to je odgovorila tudi policija ... Ti incidenti so bili zaželeni od rdečih sindikalistov ... Spričo prave militaristične mobilizacije delavstva je bila vladna sila prisiljena postavili se v bran in Je povsem upravičeno, če je uporabila orožje ...»
Ali niso vse te besede pravo odobravanje zločina?! So pa tudi ponovno potrdilo, da so incident izzvali in pripravlilj demokristjani zato pa ga danes tako vneto zagovarjajo in zvračajo vso krivdo na delavce in na sindikalne voditelje.
List «Popolo» je mnenja, da žalostni dogodki iz dne 9 Januarja po-1 polnoma opravičujejo vse ukrepe, ki so jih povzele oblasti v Modeni.
Napad na Združene tovarne v Modeni je samo en člen velikega
načrta napolvojaških operacij . • .».
«1 Tempo di Milano» je zelo «iznajdljiv» v poročanju o krvavih dogodkih. Med drugim navaja naslednje:
«Duh nezakonitosti in nasilja daje samo svoje sadove». Pohodi upo-litično-sindikalnih organizmov se ponavljajo samo z namenom, da bi spravili vladno suo, uo tega, da mora seči po samoobrambi, če noče biti poražena ... Nihče ne more kričati, ne da bi bila prej uvedena preiskava, da jc kriv tisti, ki se jp paradi dolžnosti postavil po robu tistim, ki so kršili postave ... ». Nadalje se zgraža nad dejstvom, kako si morejo nekalere osebe prilastiti pravico, da paralizirajo ves železniški promet med Severno in Južno Italijo.
Komentator lega lista pa je šel še dalje. Napisal je celo, da poslanci opozicije, ki so se zbrali v Modeni, niso niti malo pomislili na dejstvo, «da Je baš v Modeni bila pred prelitjem krvi šestih delavcev in nekaj patriotov (zanj je 128U patriotov le nekaj!) bila prelita kri številnih ' nesrečnežev ...» Kdo so ti nesrečneži? To so fašisti, ki so rovarili in pobijali napredne delavce skozi celih dvajset let! in to so torej za te buržuje nesrečneži! Seveda neofašisti so zvesti tradicijam starih fašistov.
V teh bornih zelo skrajšanih izvlečkih komentarjev reakcionarnih
italijanskih listov, je dovolj jasen dokaz tega, kar smo že zgoraj omenili, namreč, Ua se skuša reakcija braniti na vse načine, tudi za ceno nedolžne krvi ubogih delavcev.
V zadnjih dveh mesecih je Sceibova policija štirikrat uporabila o-rožje v borbi proti delavcem. Jasno je, da ni to prvi zločin, ki ga je pa policija zagrešila — kakor ludi ne zadnji — vendar pa tako nezaslišanega prelitja krvi nedolžnih delavcev se ni bilo v Italiji.
Uemokristjanski in drugi reakcionarni «leaderji» postavljajo v zadnjem času italijanski delavski razred v nevzdržen položaj. Odjemanje demokratičnih svoboščin, vedno večja brezposelnost, nova zapret Ja tovarn ter vzpostavljenje protide-lavskih zakonov, so dejstva, preko katerih ne more delavski razred mirnim potom.
Zaman so vsi poizkusi italijanske reakcionarne in marshallizira-ne vlade, da bi prikrila zločin, ki ga je predvsem ona zakrivila. A zaman je tudi seganje po orožju z namenom, da bi se postavljala po robu delavskemu razredu. Italijanski delavci ne morejo še nadalje vzdržati v tako kritičnem in nevzdržnem položaju. Zato pa nastopajo, kljub vsemu terorju in kljub vsej protizakonitosti, vedno bolj odločneje in vedno bolj enotno v borbi za obrambo svojih življen-skih interesov.
neodvisnost Japonske, za ustvu
skien^
pogodbe *>*.
odlašanja, za takojšnjo uniakO* ameriških zasedbenih čet tel trajen nnr med narodi.
Voditelji delavcev in ljudski ^ triotl Japonske morajo razume11' se Japonska ne bo mogla dv*8 in postati velesila toliko časa, kler se ne bo otresla imperia*12 in se ločila od imperialist^11"^ zavezništva: dokler ne bo stw na pot demokracije in soci8*1 ... in dokler ne bo vodila linije nega sožitja in utrditve miru ^ narodi. Ce bo Japonska stop**8 to pot, bo njena bodočnost sre če pa tega ne bo storila bo oS^ to, kar je danes, namreč, revno dje v rokah svetovnega imper,a a ma ter bo oropana svoje sv0® ia neodvisnoosti.
Vendar pa nekateri voditelj munislične partije Japonske s jimi težnjami dokazujejo, da 1,1 ^ jo namena izvajati te važne ioge. Ti voditelji ne poznaj0 ** polnoma pravega programa, zat° zavajajo japonske delavce na 28 šena pota.
•ne
ti je Japonske Nosaka (Okano)»/-,
•odi11 *
sSvo-
MLADINSKA BES EDA

Prosvetno delo
lonjerske mladine
Dva prizora"iz življenja italijanskih kolonov. Na prvi sliki vidimo s slamo pokrite bajte.^v katerih živijo, tisti,ki redijo s_ svojimi žulji izkoriščevalsko gospodo. Na drugi sliki vidimo kolona, ki
V1U1IUU 3 81UIUU pUMHO kJVAjvo, V *"*101111	‘--- V J .	--
io. Na drugi sinu viaimo Koiona, ki obdeluje posestvo duhovnika Lucia Tasca in ki mora hoditi po vodo več kilometrov daleč. No take ljudi stieljo demokrščanska policijo, ko zahtevajo svoje pravice.
Kmalu po objavi Resolucije i. U. so pričeli razni «kulturniki», kot Drago Pahor in drugi, besedičiti, da smo se oddaljili od svojega na-I roda, zanemarili našo kulturo in, i da je slovenska mladina pozabila na svoj materinski jezik. Vse to njihovo lažnivo besedičenje pa je izviralo iz same jeze in besa, ker se mladina ai pridružila njihovi tolpi poklicnih izdajic in političnih pustolovcev.
Kot na političnem, tako so ostali ti imperialistični plačanci popolnoma razočarani tudi na prosvetnem polju. Kljub njihovim «prerokbam», se prosvetno delovanje ni ustavilo, marveč je krepko napredovalo in se jačalo.
Najbolj razveseljivo pa je to, da se je tudi naša mladiaa pridno oprijela prosvetnega dela. Mladinci in mladinke iz Trsta, okolice in podeželja postopoma aktivno pristopajo v naša prosvetaa društva, jačajo pevske zbore, ustanavljajo nove in marljive dramske skupine in vsestransko pomagajo starejšim kulturnim delavcem.
■X/XZV- XZXZXjX/XZV/XZXZXZ'
SESTRICA MOJA
Naj navedemo za danes le en kookreten primer mladinskega kulturnega izživljanja. To je brez dvoma Lonjer.
Minulo je le par mesecev od dneva, ko se je posvetno delo v Lon-jerju razdvojilo in že se je tamkajšnje prosvetno društvo krepko pojačalo in zaživelo je novo razgibano prosvetno življenje. Lonjer-sko prosvetno društvo spada danes v prve vrste najaktivaejših in najboljših društev. Pri tem gre v veliki meri zasluga prav mladini. Lonjerska mladina je namreč organizirala številno dramsko skupino, ki je nastopila s štiridejanko «Uroki». V igri nastopa Iti mladink in mladincev, ki so svoje posamezne vloge dobro podali.
Ponos Lonjereev pa je brez dvoma tudi domači pevski zbor, ki se je kljub vsem poskusem sovražnikov kulture še bolj pojačal. V pevski zbor, ki šteje danes že 35 pevcev je pristopita Joajerska mladina v velikem številu. V zboru imamo lepo število 14 do 15 letnih mladincev in mladink, ki so se z vso resnostjo oprijeli prosvetnega dela. Zbor vodi 18-letni mladine etov. Cok Karel, na katerega je vsa vas in posebno še mladina, zelo ponosna.
/^✓X/X./X^ZXžX/XZX.žX/X/X
troško oko je tako čisto in pristno ogledalo otroka, da lahko be-J reš v njem vse, kar je napisano v njegovi duši. Ce je bilo nje-^ govo življenje trdo in je zasekalo v njegovo nežno dušico ridkost, postanejo njegove oči globoke ia nezaupne. Otrok, ki je pre-anjan, tepen in zaničevan ima nemirne, trdne in begajoče oči. Oči :roka, ki ima starše in raste na materinem krilu v topli ljubezni, so iste, iskreče se, sončne.
Ko se je ustavil vlak na tržaškem peronu je tu stala skupina lonirjev, obdanih od svojih staršev m tovarišev ter nestrpno čakala i katerega vagona bodo izstopili mali brezdomčki, katere ao prišli »kali, da jih odpeljejo na svoje domove. Končno so jih zagledali lajhni, drobni črni, so v začetku nezaupno gledali okoli sebe. Ko pa h je pionirka pozdravila v njihovem jeziku in jim prijazno stisnila rko, je bilo prijateljstvo sklenjeno. Nezaupanje je odpadlo. «Naše malice bodo vaše mamice», jim je dejala. Po bledih-ličkih so polzele solze lorda so občutili, kako hudo je biti brez mamice. Iz globokih črnih či jim je še sijalo južno sonce in v duhu so morda gledali pred ibo svoje mamice ki so se s solzami v očeh poslavljale od njih. Trda soda jih je prisilila, da ro prepustile svoje otroke v varstvo naših teter. Kje so zdaj njihovi domovi? Po obrežjih rek najdeš njih uni-»ne ostanke, kar jih ni poplava odnesla naravnost na dno morja.
Pionirka jim govori oni pa gledaje zamaknjeni predse in po licih m Se vedno polzijo solze. Trdo jih je prijelo življenje, da preizkusi jihove sile. Saj je pa tudi res bilo treba premagati precejšen strah, katerim je obdana skoraj sleherna otroška dušica — as katerim s sovražniki delovnega ljudstva še posebno obdali te bedne otročičke.
«Kaj h komunistom greste? Ali ne veste, da oni sekajo otrokom )ke? itd.». Zona te pretrese ob takih besedah in če pomisliš, da i ti nežni otročički morali premagati v sebi tudi to, ne gledaš več red sabo otroke, temveč junake
Podobne misli so menda obhajale skoro vse tovariše na peronu,
sjti aul# katero oko je ostalo «ubo. ______

Vendar otrok najlažje najde pot do otroške duše. Ob topli južini in v prijetni družbi so vizije strahov polagoma zbledele. Ko so jim tovariši prinesli še božična darila, kot jih doma niso bili deležni, so se jim oči srečno smehljale. Radovedno so kukale v vrečiče, da vidijo kaj neki je notri. Morda še nikoli v življenju niso dobili božičnega darila.
Naši pionirji pa so z nekim čudno tesnim občutkom čakali. «Katerega otroka dobim jaz, kateregati ? Jaz bi rada sestrico, jaz bratca. Ah, kako je lušna una mala svetlolaska Meni je pa tako všeč ona s črnimi kiticami». Vsi, so bili v svoji nebogljenosti tako ljubki, da res nisi vedel, za katerega bi se odločil.
Ob sprejemu brezdomčkov Kampanjske poplave v Trstu, 4. januarja 1950.
In ko so ditali imeno, so trepetala vsa srca, v prsih brezdomčkov je že rahlo trepetal strah, kakšna bo neki nova mamica? V čakajočih pa, kdo bo moj otrok, se trica, bratec?
«Joj mamica poglej, ta bo moja sestrica» In že je pohitela k njej». Sestrica moja. «Rahlo jo je bezala po licih, kakor da se boji, «ia je ne bi preveč stisnila». Veš, ti boš moja sestrica Vse, kar imam jaz, bo tudi tvoje. Tudi mamica, veš. Poglej, to je naša mamica».
Kako naj ti ostane oko suho, spričo tolike ljubkosti.
Toda mala sestrica, je ostala sk >roda brezdomklna mamica. Se malo manjša je bila od nje, da je prav radi tega bil prizorček še bolj ljubek. Snela je s svoje glavice kapico in jo dala svoji novi sestrici «Tako. Pa še te kodrčke ti moram popraviti. Joj kako imaš lepe,
kodraste laske». Tudi rokavice ji je dala in morda bi si slekla se plašček, da jih ni poklicala mamica. «Pojdimo domov mala je utrujena od potovanja».
Kmalu so vsi odšli na svoje nove domove. Spali bodo na mehkih posteljah, dočim so doma ležali aa tleh poleg pohlevnega oslička, koze ali krave. Opoldne bodo jedli toplo kosilo, hodili bodo v šolo, učili se bodo. Doraščali bodo v ljudi, ki bodo luhKo čitali knjige in časopise in ne bodo verjeli historijam o «komunistih - zločincih», kajti spoznali bodo komuniste ljudi, spoznali njih ljubezen in njih težko borbo za napredek in mir v svetu. In nihče več jih ne bo mogel zaslepljati z lažmi. Kakor kremen se bo zasekala resnica v njihove mlade, zdrave duše.
In ko se bodo vrnili domov, bodo s ponosom povedali: «Bili smo v Trstu pri komunistih». Svetlo in srečno jim bodo žarele oči, ko bodo v sebi sklenili: «Tudi jaz bom postal komunist, tudi jaz bom postal — človek ...»
Kako bi zasenčili sonce. l ahko zapreš nekoga v klet in mu zamre-žiš in zastres okno. Toda tam zunaj sije vseeno sonce. V njegovem srcu žari spoznanje in upor, ki je močnejše od jeklenih verig. In kadar je dosti takih kleti, polnih upornih src, pride tja tudi sonce in njegovi žarki stalijo jeklene verige in vklenjene pesti postanejo zopet svobodne. In čimveč je teh pesti tem veličastnejše zažari sonce svobode. To je čudovito vstajenje vseh jasnih in čistih src, vseh vklenjenih pesti. To je dan obračunu in plačila vsem tistim, ki so verige skovali. Kajti njihova bedna zloba, ne prenese jasnosti sonca večna tema je njihov novi dom. Zakaj le pride dan ko zmaga pravica.
In to bodo spoznali tudi naš mali brezdomčki in ko :pojdejo domov, bodo ponesli v sebi iskrico le svetlobe in nihče jim je ne bo mogel več vzeti. Spoznanje je velika moč in kdor ga doseže, mu je
neizmerno zadoščenje v plačilo.
Znani voditelj Komunistični * je Japonske Nosaka (Okan< tresujoč notranji in mednarou-- . litični položaj, zatrjuje, da so na Japonskem vse nožnosti za® $e. ni prehod k socializmu tudi P°° ja danjim zasedbenim ražimom 1%l. se bo baš pod tem režimom P^j. godil marksizem-leoinizem talT1;Ciii šnjim razmeram. (Nosaka v sv0^ poročilu na 2. partijski konfel — januarja 1947).	ellt
riu mnenju Nosake,	c
sne ne ovirajo nalog Konu11113^] ne partije Japonske, pac P*^-bi oas te pripomogle k ueBio* zaciji Japonske	^
«rinsotnost zavezniških °el namen razorožiti Japonsko v°*(Vo istočasno pa osvuboaili Uu° i» izpod totalitaristične pold1116»,!!-utvanti novo demokratično sko. Zasedba po zavezniških c ,u nima nikakega namena spi®111
državo v koloaijo».
Nosaka trdi, da KomunističP^i tija Japonske lahko vodi razred do oblasti tudi jyod zaS t#1' nim rečimom. On pravi da PrI5gvia ske stranke imajo možnost za'ujl»’ večino mest v parlamentu, vZ^<oJe viti svojo vlado ter vzeti v ' P1 roke vso politično oblast; *Ter«1 pomenilo zrušiti birokratski in njegove sile Z drugimi ^ mi bi rekli, da proletarske st" jgr lahko pridejo do oblasti d6' toni parlamentarne poti ih * mokratičnih metodah».	y
Junija 1949. je Nosaka P°n%; odločno zatrjeval v svojem cilu na plenarnem zasedah) sli KP Japoaske, da je možno us (jd1 demokratično ljudsko vlad0 pod zasedbenim režimom. (t\t «Zasedbene čete se bodo umakniti z Japonske, ko bo stavljena ta vlada».	.jir
Tako je Nosaka prišel do za^' čka, da je možen neposred® y hod k socialismi! tudi mir®11^!*1 lom in pod zasedbo po ai®e četah.	pjti
Sicer pa je bil Nosaka ze.tl|tl1 razvil podobne teze. Ze v J»' manifesta Komunistične Part' p(1-ponske, ki ga je bil on sa v ji* pravil in objavil, kakor tud» u < kem članku, ki ga je bil buržoaznem listu «Mainitsy ^ bun» meseca maja 1946. je z tf
je spodporo večiae ljudstva
ih d»
govim prizadevanjem, m0^ Partija z mirnimi in demok?^ K1 mi sredstvi uvede socialni sl® tj£l bi bil popolnejši od kapita 1 ga sistema, to je socializem’ ■ ^ Nosakovo stališče, češ, bene čete favorizirajo niTa p® funkcije «mirne revolucije» -j j>' Japonske k socializmu, v pt>*. ponsko ljudstvo na zgrešen ter pomaga tujim imperiali® v y delu za pretvoritev Japonske .g|i? lonialni privesek tujega pc'1 za in za ustvaritev ognj*s
vojne na vzhodu.
Nosakovi poizkusi, da bi^
je on označil za «priia^^rl5KlJl marksizma
leniniZmaPr,)la%'
18-letni lonjerski pevovodja Cok Karel, ki je eden izmed najmlajših pevovodij na STO.
Pod njegovim veščim vodstvom je pevski zbor iz Loajerja že večkrat nastopil in sicer na Kontove-lu, v P. D. «Tomasi», Kinu ob morju, Podlonjerju, Ricmanjih in drugih vaseh.
Lonjerska mladina je lahko upravičeno ponosna na svoje dosedanje prosvetno delo in ai dvoma, da do v bodočnosti še krepkeje razširila vrste mladih prosvetnih delavcev.	P- I.
razmeram — po katerih na j v"; Japonskem po drugi svetov ^ m ni in pod odkrito zasedbo 1 perialističnih sil, obstojala Kt i za mirno spremenitev JaP,,n/ v žave v socialistično državo].nj|i|.
iizmr
ma niso aič drugega kot japonske antimarksistlčne > j(i * cialistične «teorije», ki P davno bile kot take TB,et\ Delavski razred ne pozna
te «prilagoditve» marksiziha^gr|#t
rij» pri delu za mirno sP i tev reakcije v demokracij0 perializma v socializem- 0l-|ja'llj-
"osV>;
Nosakova «teorija» je te"0gvšj favorizira imperialistične^^
■ ire
ce Japonske, ki poje hva n;-^,

riškemu imperializmu in taka namen varati japonsk množice.	vg
Kot vidimo, nima N°saK ^ j jt ri ja» ničesar skupnega z vie0^.f mom-leninizmom. Po svoji
Nosakova «teorja» antki® na in antisocialistična. 1(0 služi nikomu drugemu. rialističnim osvajalcem Je^(i)eP je zato antipatriotska *n 1	*
ska teolflja.	oPAzOV>^
Lenin o umcmo/Ti
H Leninovem vsestranskem in “Milnem delu zavzemata važno sto literatura in umetnost. Zna-H le' da je Lenin silno ljubil umet-,1 jo je podrobno poznal. Le-, Je dajal umetnosti skrajno važ-^°t eno najvažnejših sredstev
,T K(
Si1*
l0-politične borbe. j{ Vo Leninovih estetičnih pojmov ™eio strankinega duha v lite-jj, • Zdanov pravi: «Lenin je bil ijJ.’ je z največjo točnostjo for-pt'ra* stališče socialnih idej na-umetnosti in literaturi».
je postavil načelo prevlada duha stranke v literaturi, iz stališča literature na-
,Lenin
Stega
Siajoč
^Partiji, predstavnici napred-
Miallnh idej. Eden izmed naj-. tejš-
Sri l,vil kot
,^neiših Leninovih doprinosov li-‘ je bil prav ta, da je pu-
lti
prvi to načelo. Bodisi
«m,ulallsti» aii pripouniKi struji eui««t zaraui umetnosti», Ki so letn razdobju vladajoči*umet-l, I>1 ublikovalci (1890), so trdili, t,u llui'a biti umetnost vzvišena :,lr!jcl0vesKo družbo in njenimi «n razredi. Naturalisti so lltiij van nuj oo umetnost «nepri-CS UaJ mtl rie 0t>80Ja> niti ie, p 8 ali hvau, naj samo opisu-Hijj, 0 ui'ugi strani naj bi bila umet-iq6l 110 mnenju pnpadniKov struji kUjf111051 ''•“tudi umetnosti» vzvi-ttSi/ Sa>«ii seoi cilj. To so bue I li|e l.'l'nal ne estetične smeri, ki so It},:	Una brezbrižne za človesKo
([J ftja, ki niso verovale v silo lre,nlta' niti v možnost, da se iz-, e,1Uo socialni pogoji.
Sl
Vitlov
nauK o prevladujočem
it Za stranke v literaturi ne vžgani, zgodovinski razvoj brezbriž-te,y UZ:ovalcev> nego javne ueiav-li j st°je v prvih borbenih vrstah, W ai(tivnu udeležujejo preo-<t n življenja. Lenin je govoril, Sii cL«veka, ki bi se lahko polti,. na stran enega razreda in tlel J*u tod trenutka ko je razumiIldove odnose), ki se ne bi veti $eUsPehov določenega razreda, S$n n<i bi žalostil nad njegovimi Saj L 1(1 ne bi nastopil proti tega razreda, proti Sij k* mu preprečdjejo, da bi se %!: ’ s tem da širijo nazadnjaško H JseQje, itd».
1 iiu°^m naukom o duhu stranke Se ,raturi je določil Lenin na- : SdnIterature kot služabnika na- ' 'lij ®8a razreda, ki se mora bo-01 * vsemu, kar je nazadnjaku,-’ Troti vsemu, kar ovira zgo-u”slti razvoj.
v bila revolucija 1905. leta % “«h teku, je objavil Lenin Vtjj 1)0(1 naslovom «Organizacije S^e,‘n literatura Partije», v ka-Vle dal klasičen primer izvr-lLla Socialne vloge v literaturi. Nntnilc‘ in teoretiki buržoazne \ °sti so mnogo govorili o ab-V 1 svobodi umetnosti, ki ni od-% , °d nikakih socialnih pogojev, k	Proizvod igre navdahnjene-
'«it,jv etnika. Lenin je razkrinkal Sj6n° besedičenje ouržoaznih mo-VzL°v in pokazal njihovo bur-.bistvo. Govoril je:	«Gos-
Ni» Bisatelji ali ste svobodni na-'tit,, Sv°jim buržoaznim založnici» naPram svoji buržoazni pu-
' ' • Svoboda buržoaznega pi-\ ’ umetnika ali umetnice je a.krinkana odvisnost (kdor V ‘mkuje je hinavec), odvis-
H ‘ od
j''PodtT Vrebe zlatnikov, odvinost
'V
Upovalca, odvisnost od vzdr-1
Mnogokrat so najboljši predstavniki ruske in druge umetnosti, tudi če so bili oddaljeni od marksizma, z ogorčenjem govorili o podkupljivosti umetnosti v buržoaznem svetu. Pisatelj, ki ne prekine z buržoaznim svetom, ne more ustvarjati resničnih in velikih umetniških del, ker mora opravičevati nepravične socialne odnose zatiranja človeka po človeku: v drugih besedah povedano, on mora govoriti neizbežne laži.
«Biti v buržoazni družbi brez stranke», je podčrtaval Lenin, «pomeni hinavsko skrivati pasivni pristanek na stranko vladajočih izkoriščevalskih razredov».
iz popolnoma, urugacnega Stališča ìziiuja umeciiiK, rvi urani mie-rese ucia»l.cv. lijema m ireuu sk«'«-vati lastnin iuej z. lazinvillu gesli u neoiruiiKarsiv u. Uokiuio ae pn-uiuzuje uujiiujueantìjStyiiu ruzreuu, ixi ae uon za zrušitev teroristične- ; ga naZtianjasKega režima, za zmago naj višjih iiieaiov človeštva. ; luean proletariata so pleirieniii in cisti, razumljivi so vsemu delovnemu človeštvu. Pisatelj ali umetnin, ki je povezal svojo usodo s lemi lueau, se odKriio opredeljuje za ui uzuein napreueK.
Leam je pokazal, da dobi umet-riK s iem, oa se nasloni na naceia m aulì buijsevisive partije, s tem ua postane Doreč za visone uieaie su-eianzma resnično svooodo. «Ta ii-leratura bo svobodna», je pisal Lemu, «ner ne bosta v ec pohlep po uoDicKU in stremuštvu om gommi sili, ki bosta dovazau vedno nove sile, nego ideja socializma in simpatije delavcev».
Obzorje takega umetnika je mnogo širše od obzorja buržoaznega umetnina. Njegov svetovni nazor mu dovoljuje, oa globje prodre v socialne probleme, razpolaga z naj raznovrstnejšimi ustvarjalnimi silami.
«Ta literatura», je govoril Lenin, «bo svobodna, ker ne bo več sluzila napihnjenim junakom, niti «de-settisočem privilegirancem», ki se dolgočasijo m trpijo zaradi zamaščenosti, nego milijonom in desetinam milijonov delavcev, ki so cvet dežele, njena moč in bodočnost».
Buržoazni teoretiki na polju u-metnosti so poskušali pogosto prikrili razredna nasprotja, razpravljati o mirntnn sodelovanju razredov in prikazati preteklo zgodovino kot nepremično vodo. Boreč se proti tej nazadnjaški in lažni teoriji, je Lenin pisal v članku «Kritične opombe k narodnostnemu vprašanju»: «V vsakem sodobnem narodu sta dva naroda ... V vsaki narodni kulturi sta dve narodni kulturi». V svojem članku o «Nacionalnem ponosu Veliko-Rusov je ugotavljal, da je kultura vladajočih razredov, kultura ene desetine prebivalstva Nasprotno pa je demokratična kultura, kultura devet desetin prebivalstva, to je kultura milijonov in milijonov ljudskih množic. Demokratična kultura se poraja v borbi proti kulturi vladajočega razreda. «V vsaki nacionalni kulturi imamo elemente (tudi če so še tako maloštevilni) demokratične in socialistične kulture, kajti v vsakem narodu obstajajo izkoriščane delovne množice. Življenjski pogoji teh množic neizbežno porajajo socialistično in demokratično ideologijo». Zato odgovarja borba vsakega naroda za lastno svobodo, borbi in interesom vseh narodov vseh dežel.
Borba za pravičen socialen sistem določa v svojem razvoju «dosledno (iemokratično vsebino, socialistično vsebino vsake nacionalne kulture». In Lenin je pokazal, da je prav ta napredni del posameznih narodnih kultur oni, ki predstavlja del mednarodne kulture, ki jo je proletariat ustvaril v borbi za brezrazredno družbo.
Po zmagi velike Oktobrske socialistične revolucije je stopilo načelo prevladujočega duha stranke v literaturi na novo stopnjo, na višjo stopnjo. Vprašanja literature niso bila več del ec aktivnosti Partije proletariata, nego so bila dopolnilo državne politike delavskega razreda. Lenin je govoril: «V družbi, ki je temeljila na privatni lastnini ustcnrja umetnik svoje blago za tržišče, on potrebuje kupce. Naša revolucija je osvobodila umetnika teh tako prozaičnih pogojev, njihovega jarma. Ustvarila je iz Sovjetske države zaščitnika in odjemalca umetnosti . . .».
Razkol med liberalci in klerikalci
ter prvi početki delavskega gibanja
nastopila z jugOSiOv^nSKiin programom KOl pl v a	Lut^zva
i jC IliOcuo uit.1 epiia ai V i V OJ ili V i ùluli Uiaiwii C
Vse SiUveiisKo ueiaVMvo. in a a on-leienci tela iliuti v Ljx.uijani si je postavila za svoj kuu^m naiuuiiu-politicm smoter «pupumu naruuiiu zuruzilev vsen ougisiovauov ne gieue na različnost imena, veie, pi-
Tipični dom pivškega furmana z «lojterncami» na dvorišču
Politična nasprotja med Slovenci , med «klerikalci» in «liberalci» je so se poglobila, ko je bila leta 1883 ' zaživela svoj polni razmah.
ustanovljena konzervativna, do Tekom te dobe je vznikla misel, | ..unnica, m se "jcluouuu um ep na m Nemcev strpna vladna stranica proti ki bi bila postala usodna za vse | jjuvezmu lej pa je nastopila radikalna stran- naše nadaljnje življenje, če bi se ka pod vodstvom dr. Ivana Tanča- Lila uresničila. Okupacija Bosne-
.	. Hercegovine je zopet močno poživilu a. Do popolnega preloma met| ,	*	.
.	.	...	. ; : la vprašanje . jugoslovanstva in
obema stranicama je prišlo z nasto-1
pom dr. Antona Mahniča, ki se je dala celo pobudo zamisli, da bi se
zavzemal za prevlado katoličanstva I vpeljala hrvaščina kot uradni in _	.
v vsem javnem, političnem, umet- i književni jezik tudi pri Slovencih: ■ save M aiaiektov an jezikov, ivoi n ustnem in znanstvenem življenju, j Slovenci naj bi se torej pohrvutili ! j ,Jell velikega enotnega narod.« »ire-Najostreje je začel nastopati v 1 a zamisel se pri Hrvatih ni izgu-, .	. bila tudi pozneje, saj so celo še
«Slovencu» m kopici drugih casopi- ugtaM za ča-a njihove «Nezavisne
sov proti slovenskim liberalcem m	Hrvatske» žalostnega spumi-
celo proti premalo katolisko-radi-| na trdlJ. da smo slovenci eplanin. kalni duhovščini kakor na pr. proti. Hrvatil) kakor so jim bili Cr.
S.monu Gregorčiču. Razkol je bil	( Krdeči Hrvati». Ta zamisel
Dopoln, ko so ustanov.h knmerva-	na51a med Slovenci niti toli-
uvci leta 1890 v Ljubljani «Kato- kQ ()dmeva kot nekdaj ilirizem. lisko politično društvo», kjer je	.	,
,	,	,	_ Toda ze se je začela prikazovati
poleg drugih vedril zloglasni dr. nQ obzorju naše£.a političnega in Šušteršič; leto pozneje so pa na- . .	^ živ|jenja nova sila, real-
rodni nepred n jak i ustanovili svoje , „ejija< življensko-stvama, ki se je ««Slovensko društvo». Dolgotrajna m ; neštetokrat tako pogubna borba
KO SO ŠE FURMANI VOZILI
POLJSKE PRIDELKE NA TRG V MESTO
Do pred par desetletij niso imeli pri na« n.n odetim, mu lovuini avtomobili, oogve kakšne važnosti, iz Dliznjega in oddaljenejšega podeželja so številni vozniki vozili v mesto najrazličnejše poljske pnaei-txe urva, laKounenovane «laške» ter
oglje- 'lem voznikom smo pravih «umani.
Bivaki in kraški iurmani so turali večinoma s konji, nenateri pa z voh. Brkini in Čiči pa so se za turanje posluževali predvsem revnih «Kravčet».
Kazen iz vasi na spodnjem Krasu, ki so blizu Trsta, so odhajali furmani zdoma v zgodnjih popoldanskih urah. Pivčani, ki so najoti-daljenejši pa že pred poldne. Materija, Vreme, Štorje so bile nekake prve postaje ali počivališču, kjer so se turmani za nekaj časa vstavili, da se je živina malo odpočila in okrepčala. Kozina, Lokev, Sežana, Opčine in Frosek pa so bili kraji, kjer je moral furman prenočiti m živino dobro nakrmiti. Tudi sam je tu navadno večerjal. Mnaogreue naj omenim, oa so :>e furmani najbolj pogostih z dobro pripravljeno polenovko, (stakvizem), Fo večerji so navaano osiau v gostiim pozno v nož. Le nekaj ur so se zavalili na vozove
Moj nono mi je dejal, da so Mu- j pivanja in zapravljanja. Ta pot pa ( Far sto metrov za skupino fan-nove «kelnarce» v Lokvi posebno I ni bila dolga in kmalu jo je do- tov pa sia korakam uva njihova rade slišale to-le staro furmansko končal s tem, da je zapravil vse tovariša, malo bolj «korajžna».
imetje.	: Men«antarča je hoieia tudi ta dva
i'unnan ,e murai biti trezen,
:	so ga razni useii.>au.i n« trgu
iutxo opeiianu, ua „e uho groza.
J’, «šensah» (mesetar,,) so b.u ze.o zfla' Pr‘b,lžala sta se >'• Posneto
; pretkan, v svojem pos.u m «e u.,u «a““atiia ler 11 »00rala vso mer‘ po tre tm o se paziti pica njuni. nancijo. . .
oo povratku iz mena se „e iu- t vua mar mislite, da Jo je to pro-
pesero:
Zvončiliči zvončilajo, končki v staici razgetajo; čas je končke futrati, pa še leži pri ljubici.
Ljubica je b’ la zgodaj vstala, končkam futer napravljala, firkelc ovsa al’ pa dva, da se v Ljubijanco peljeva. Tam po Ljubljane! sva hodila, sladko vince sva točila, v eni lepi kamerci, v enem /lahnem kevderčki. Lepe so ljubljanske frajle, k’ imajo pisane gvante, koravde svetle, firtaf plav na avbi pa en lep bel
n u isti način prestrašili, toda ni se ji posrečilo. Bila sla prekoraj-
: kuj tanko spoznalo k«msn* «e boa	,a upropastilo? is e. Drugi
; kupčija, ce je ona uoura so ohi se-j uan je bda ze na p0u z novim brevetta vsi furmani dobre volje m so i
i incuoili masla in jajc.
: si tudi kaj boljšega privoščili; «e pa je bita slan« je uno nasprotno. 1Vu01" se j® Pftvadn merkancijt ati To je pac razumljivo. Kakor kol« i tur«iiju ga ,e te stežka opusih. Ni
I
spočetka nepazno ,a vedno trdnejše vgnezdila med Slovenci: že desetletja je slovensko delovno ljudstvo trpelo zaradi izkoriščanja razvijajočega se kapitalizma. Tekom osemdesetih iet pa so se tudi pri nas pojavili početki socialnodemokratskega gibanja. Seveda sta mu takoj napovedali najostrejšo borbo obe meščanski stranki, liberalna in klerikalna a od strani vlade je bilo to gibanje kar naj-brezobzirneje preganjano. Vse pa ni moglo zastrašiti delavstva in leta 1890 je moglo praznovati prvič svoj delavski praznik — 1. maj, a leta 1893 se je vlada prvič bavila z votivno rei ormo, m naj oi uma možnost uueiez.be pri vontivah tuoi nepremoznmi slojem, t. j. ueiavsi-v u Ta votivna monna je bua izvršena leta loti/ z ustanovitvijo pele kurije. Razvoj uogouKov pa je sei svojo pot m tuoi volivm zakon iz leta 1897 se je moral žaram svoje nesodobnosti umaknili novemu, sodobnejšemu. Predarne bi pa zašli, ce bi hoteli podrobneje razpravljati o tem vprašanju; tu posecno, Ker more najti čitatelj neKaj zadevnih podrobnosti v našem listu štev. 80 od 21. ■ IH. 1949, stran ti.
V svojem stremljenju po nadvladi sta se obe slovenski meščanski
'til
V
Operno in baletno gledališče v Minsku
in če ni bno mraz, vsaj malo zadremali. ze ob dveh ah najkasneje ob treh ponoči pa so ponovno vpregli m odrinili v mesto. Cim bolj zgodaj’ je lurman vpregel, tem v ec je veljal; sramota pa je bila za tistega, ki je zadnji pridrsal na trg. Vsi so se mu smejali.
Večer, ki so ga .prebili v znanih turmanskih gostilnah je bilo posebno kratkočasen in zabaven. Tu ni manjkalo raznih sinešnic, ter pripovedovanja o vseh mogočnih stvareh. Sicer pa ni čuda. Tu so se zbirali stari znanci, ki so furali že mnogo let in so marsikaj doživeli. Furmansko življenje je bilo sicer lepo m kratkočasno; združeno pa je bilo tudi z velikimi napori in žrtvami. Tudi nevarnosti so bile zelo številne. Foieti je furmane žgala vročina, pozimi pa brila ostra kraska burja. Tudi sneg in led jim je delal neprijetnosti. Fovrh vsega lega pa so se večkrat na samotnih cestah pojavili tatovi ter obrali trdo prislužene denarce,
Vendar pa furmani niso bili Cmeravi in strahopetni, V številpi in •dobro razpoloženi družbi so se pošteno zabavali Zelo radi so prepevali. To so vam bili nekateri res pravi pevci! Feli so tako, da se je soba tresla...
; je bilo, se je venuar vsem mudilo sa v.havna zima m mraz, uiti po-| hi domov.	,ctje m vročina.
I a furmani so se vozile v mesto	k , udl ie spadal tudi moj i stranki posluževali vsakega sredst-
tudi številne prekupčevalce. Mi	,	. I va. Agilnejša klerikalna stranka je
; srno jim dejali «merkainartei». v	;	110,1 J" ze oa lllladl “°* je v zl‘j	razpredla	svoje	delovanje	med
voza! mesto so nosile prodajal jajcu,	'	*'m-ne kmečke pru-eiue v	mesto,	kmetskim	življem	in	se	pie imenu
l inasto in sir; a iz mesta so nosne	KOnko lepiii m zanimivih,	a tudi
ua deželo najrazličnejše stvari od /a.ohinli uogodkov je doživel na ! Kave, olja in maa, pa uo sukanca	etiti, /.gochio se je ueio, da	mu ,e
■n šivank. Seveaa bi uružba v fur-	,,10,.iia burja sredi Gaberaa	odnesla
manskih gostilnah ne bila popoma, ^o.n voz sena. Drugič so ga zame bi je ne bile uopo.njevaie tuui ■ je,, ve;iki snežni zan.eti sredi po-iiieikaihaice. To so vam /naie po-1 lia	,e s težavo prerival na-
i venati vsega.	prej. Toua vse to ni bilo nič bu-
I T,P|ten P‘™ei tovrs‘“« prek up-j zanj> ,la,p10tno, znova mu je i čevalke je bila neka zena z Bar-1
'dajalo poguma.. .
! ke, ki je ostaia zvesta sta-1
! rim tradicijam tudi, ko so stekli I til1 -ie /e slar> skora-i devetdeset-! po naših cestah avtobusi. Miti mari leten, ko se je še rad spominjal ji ni bilo zanje. Raje je prisedala nejteidi dogodkov izza časa svoje-na furmanske vozove, saj jo je' ga turanja. Mi smo bili tedaj še : poznal vsakdo, ki je ie	| 2:ei0 majhni. Mnogokrat nam je o
S "pionirjem,, na glavi so nekoč hodile ‘merkantarce, v mesto
Čestokrat je pojočemu furmanskemu omizju plačal neznanec liter dobre pijače. Seveda so se Jurmanom šele potem zares odvezala grla. Sami si sicer niso mnogo privošči i Sicer nočem reči, da so bili skopi, a nihče se ni bavil s tem napornim poslom zato, da bi skromen zaslužek na tak način zapravljal. Casi so bili namreč pretrdi in kriza prevelika. S prislužentmi denarci je bilo treba oskrbovati hišo J in plačevati davke. Le malokateri l izmed njih se je spravil na pot po-
bu na cesti, vsakdo jo je rad spte-jei na voz. Te zenske ni bilo niti malo strah, fo noci je hodha prav tako brez skrbi kot po dnevi. Ce pa je le imela priliko, je kakega potnika ostrasiia. Evo kaj je napravila nekoč na pustni torek zvečer:
iz Lokve se je vračala skupina Motovunskih in Skoteijskih fantov. Bili so malo vinjeni, pardon, korajžni, a ne prevet, ze omenjena je tedaj šla peš v mesto. Tega dne ni bilo na cesti nobenega furmana. Premišljevala je, kako bi jih ostrasiia. Sicer pa ji ni bilo treba dolgo premišljevati, saj je vedno mislila na take «Spase». Ustavila se je pred pokojpališčnimi vrati ter začela vihteti neko bela ruto. Fanti», videč to, so se tako prestrašili, da je bilo groza. Razbežali so se na vse strani kot blisk.
Aha, si je mislila, pa sem jih tudi tokrat...
tem pi .povedoval, kot pripoveduje vsak ded rad svojim vnukom to kar je sam doživel. Med drugim nam je dejal tudi nasiendje:
«Naši stari očetje so nam pravili, da bodo prišli časi, ko bodo pod usojmeo železne kače lezle, ko oo cesta oo cesti speljana čez Kras. Tedaj bodo tudi železni ptici po zraku letali, golobradci pa bodo pravico sodili. Takrat pa bo slabo na svetu. Vidite in to je danes. ..»
Danes ni več sledu o starih furmanih. Spodrinili so jih moderni kamioni. Sicer pa tudi če bi furmani se obstojali, bi vendar ne mogli več furati v svoj «furmanski» Trst .kajti ;< je obtožen od belih Količev preko katerih ne more in ne sme brez dovoljenja nihče prestopiti. . .
FURMANOV TONE
vala v «ljudsko» stranko, medtem ko je liberalna ali «narodna» stranka iskala vernikov med meščanst-| vozu. Toliko ta kot ona sta se v političnem oziru često povezali z Nemci. Ljudska stranka si je kmalu priborila popolno premoč in je malone neomejeno zavladala. Razmerje mandatov obeh strank na državnozborskih volitvah ieta 1907 je bila naslednja (LS ljudska stranka, N S — narodna stranka):
na	Kranjskem	LS	10;	NS	1
na	Štajerskem	LS	5;	NS	2
na	Goriškem	LS	2;	N S	1
Na Koroškem, v Trstu in Istri se obe struji tedaj še nista razcepili in sta nastopili z enotno listo.
Začetkom 20. staletja se je med Slovenci zopet okrepila jugoslovan-
! mirno, da se konstituiramo ixul ; enoten narod, ne glede na vse Lineino napravljene urzaviaopravne m politične pregraje, «.eieci sKupuu nacionalno, avtonomno aunurnu življenje kot svobodna enota v popu morila demokratični kumeaerucij« larudov».
»eie tri leta pozneje se je zganila Ljudska stranka: zdruzna se je s nrvatSKO «Stranko prava». Na skupnem sestanku oktobra ltiiz v Ujuo-ijani sia obe stranki sprejeti resolucijo: «Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. »Vsled tega hočemo pristaši Stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke Skupno sodelovati v duhu in pravcu programa Stranke pi-ava za edinstvo, pravice in svobodni razvoj hrvatsko-siovenskega naroda v okviru habs-sburške monarhije».
Da bomo mogli bolje ocenit« kravjo kupčijo, ki so jo tedaj sklenili slovenski klerikalci v «blagor» slovenskega ljudstva, si oglejmo na kratko program Stranke prava ali kratko «pravašev», čigar vodja je bil tedaj dr. Ante Starcevič. «Pra-vači» so predstavljali najradikal-nejči nacionalistično - šovinistični element v Hrvatski; njihov politični program, ki jim ga je zvaril isti Starčevič, je temeljil na veli-kohrvatski zamisli, ki ni priznala niti Srbov niti ostalih Jugoslovanov, ampak samo Hrvate; težil je po «Kraljestvu Hrvatski», ki naj bi segalo «od Nemcev do Macedo-nije in od Donave do morja», torej vse po jugoslovanskih narodih zasedeno ozemlje. Iz te Stranke prava so izšli za stare Jugoslavije hrvatski ustaši zločinskega «pogiav-nika» dr. Ante Paveliča, poznejšega duceja tako imenovane «Nezavisne Države Hrvatske», postavljene leta 1941 od Hitlerja in uničene od narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov leta 1945.
No končno se je tudi «jara gospoda» okoli slovenske Narodne stranke izrekla v aprilu 1913 za zedinjenje vseh Jugoslovanov, seveda v okviru Avstro-Ogrske monarhije.
Nadaljni razvoj političnih dogajanj v Slovencih je prekinila prva svetovna vojna, ki je uničila stari trhli «mozaik narodov», habsburško Avstrijo, na čigar podrtijah so se osnovale nove, narodne države.
BREJSKI
XXX
V prihodnji številki bomo objavili podrobnejše poglavje o razvoju tržaškega mesta in luke. S tem oo zaključen zgodovinski pregled slovenskega naroda, ki smo ga objavljali na tem mestu od 6. av-
ska težnja Značilno je, da je javno i gusta 1949 dalje.
X»' * -f >'
«TU m ;•

MIRA MAR - BISER TRŽAŠKEGA ZALIVA
Valentin
Ratajev
Sorski se je naglo obrnil 'X čelado S ,nl2Pocl Sidraj
v Prvi vrsti na požgani travi. ______
dai je čas mlačve», — je razložil s voj infsiisedom."
>co ie prešinil smeh Pa so morali umolkniti.
\jQ°.ni nič smešnega», je nekdo rekel godrnjaje ■
V Za to. Zdaj je res čas mlačve». s	je še dalje sedet, kakor da se ni nič zgodilo, dvignil je
Vft,0 lice in prostodušno gledal glavnega poveljnika, mižoč pred
«To'
7. nadaljevanje
in zagledal nizkega pešca z veliko ki nikakor ni bila v pravem razmerju z njegovo čelade so štrlela klapouha otroška ušesa, zunaj in so črna od romunskega prahu. Mirno je sedel s podvitimi
«vsi se za-
j>bi Va**i, vojaki!» — je prišel i i »
(1,'i^i °renski. — «Svobodni dr-	) , -j 'Jr/
J»	Revolucija vam je ^ * ‘! M
V	zgodovina pa je polo- to
CSaij .v vse roke. Vi boste «I	k ndar 80 med vami iz-
sv\v*č , terim je osebna blagi-,redna kakor veliki ideali k Vh, '-ejte enega izmed njih!»
čLs6 j^Cu in temu je bilo že žal,
CSj^ešai v pogovor s pred-

, Poveljnik je z živčno 'li i'-,Z®rožil svojo zdravo roko
th1*1? i, nai storimo
tehdiln- ■— «Lejte enega tej 'zdajalcev! Povejte vi
-ijM Mar
ga izročimo revolu-š) demS°di5ču? AIi naj ga takoj ^.Vej 0 Pstreliti kot izdajalca?
ktfto v,1 » So molčali in se ne-^ Dočutili-
e*6flei se je obrnil in strmo
— je vzkliknil ne-Nd, 0 in napravil tragično
iz
Povejte vi sa-s tem člove-

ob	žaliivo odgovoril mali vojak, vstal s tal in pritisnil
« V imenu revolucije vam zapovedujem, da pojdite. Pojdite domov. Odvzemam vam častni poklic vojaka ruske vojske. Svobodni ste».
Pešec se je prestopal z noge na nogo, zmedeno obračal glavo z ene strani na drugo, vrhovni poveljnik pa je spet premeril skupino z meščanskim pogledom.
«Morda je tu še kaj strahopetcev? Ce so, naj tudi oni odidejo domov. Svobodni so. Mi se bomo se prezirom obrnili od njih. Revolucija ne potrebuje Izdajalcev. Odidite!»
In zdaj se je zgodilo nekaj tako nepričakovanega, da Semjon po tem še dolgo ni prav prišel k sebi. Poleg njega je stal že starejši prostak Videnko, ki je pripadal Sernjionovi bateriji in se drugače ni z ničimer kaj posebno izkazal. Imel je veliko družino, slabo je pisal in je vedno molče gonil svojega konja. Njegovo lice je bilo ves čas, ko je Kerenski zboroval, mučno, namrščeno kakor lice kakšnega bolnika. Obenem pa je poželjivo vpijal vsako besedo vose. Ze nekoliko-krat je kazalo, da hoče nekaj reči. Ko pa je Kerenski izgovoril poslednje besede: «Revolucija ne potrebuje izdajalcev, odidite!» •— in za čas pomolčal, je Videnko namah prečudno skremžil lice, pokazal >:<;be, pljunil in rekel precej glasno:
«Naj gredo vsi oni s svojo vojno v . . Nato je tak, kakršen je stal v prešitem plašču z uzdico v roki, obrnil oznojeni hrbet in odšel peš z bojišča v hersonsko gubernijo.
X. POGLAVJE
Prostovoljec Samsonov
Osmega julija zvečer se je pričela topniška priprava. Več kakor sto baterij lahkih in težkih topov je grmelo tri dni brez konca in kraju na majhnem območju ene same divizije. Vojaki so oglušeli. Tri dni je zemljo pokrival težek dušeč dim prav kakor živo srebro. Z neba tri noči niso jenjali sijati bliski. Nemške žične ovire in pregraje so bile do temelja uničene s peklenskim ognjem. Iznenada, ob raz-svitu enajstega julija, pa je nastala popolna tišina. Pešadija je zapustila okope. V poslednjem naletu, ki je bil strahoten v svojem molku, je ruska vojska vdrla v prvo črto bavarskih okopov. V dvajsetih minutah je osvojila tudi drugo črto. Nemci so zapuščati baterije. Polje, razorano od granat, so pokrivala trupla visokih Bavarcev, ki so se jim izpod razpetih plaščev videle volnene jopice. Ležali so v različnih legah, z obrazi zaritimi v razorano zemljo, ki je smrdela kakor sežgan glavnik. Čelade s sivo prevleko in bodala so se valjala' naokrog. Rusi so prebili tudi tretjo črto ter so se pričeli utrjevati. Tisti
mah pa jc z desne strani iznenada udaril po njih ogenj šrapnelov. To je bilo nepričakovano in, kar j c glavno, tudi povsem nepojmljivo. Prvi mah so celo mislili da naša baterija se ni mogla preložiti ognja naprej in da po nesrečem naključju bije lastne črte. I zdima šrap-cieiov, ki so eksplodirali, so se začuli obupni kriki. Proti nebu so letele signalne rakete. Toda ogenj ni pojenjal, rie več: od trenutka de trenutka se je stopnjeval in postajal vedno hujši. Med ljudmi, ki so ležali na odprtih Leti brez sleherne zaščite, je nastala zmeda. Srapneli so doletavali bogsigavedi od kod, zadevali so zelo natačno in kosili cele oddelke. Pešadija je jela bežati in se zmešala z rezervo. Kmalu so se med njo pomešale tudi baterije, ki so tačas menjale svoje položaje. Brez reda pomešani ljudje, konji, zaboji s strelivom, topovi in sanitetni vozički na dveh kolesih — vse je bilo zavito v črni dim eksplozij; vse skupaj je bil en sam grozoten prizor. In nihče ni ničesar razumel. Praporščaki so tekali med vojaki in mahali z revolverji. Pričela se je popolna zmeda, ki je ni bilo tako lahko ustaviti. Tačas so Nemci privlekli rezerve in prešli v protinapad. Borba je brez presledka trajala pet dni. Šestnajstega julija je bilo vse končano. Rusi in Nemci so brez moči stali drug nasproti drugemu na svojih prvotnih postojankah.
Pozneje so ugotovili, da se je zgodilo tole: tisti čas, ko je ruska pešadija prešla v napad in osvojila tri črte nemških okopov, se je zadržala samo romunska divizija in je že s tem s amin razgalila desno rusko krilo.
To je izkoristilo sovražno topništvo, ki je od strani, skorajda izza hrbta udarilo po Rusih. Višje poveljstvo na to ni bilo pripravljeno, zmedlo se je in ni izvršilo vsega potrebnega. Tako so vojaki s strahotnimi izgubami plačali generalsko zabitost.
Od samega pričtka vojne ni bilo v Semjon'ivi bateriji toliko ranjenih in mrtvih. Dva topa in štiri zaboje s strelivom je razneslo na drobne kosce. Osem baterijskih vojakov je obležalo negibnih kakor lutke, oblečene v črne krpe in v lepe škornje, njih voščeno bledi obrazi pa so se zarili v trdo romunsko zemljo. Dvanajst mož, ki so jih v vsej naglici povezali z rožnatimi povoji, so odpeljali na sanitetnih vozičkih. O pešadiji ni kaj povedati. Njene izgube so bile neizmerne. Od nekaterih bataljonov je ostalo le po nekoliko mož.
Zahtevali so nadomestka. Toda nadomestek je slabo prihajal. Na poti na fronto so vojaki bežali iz čel Enote so izpopolnjevali brez slehernega načrta s čimer koli, največ z ranjenci, ki so se vračali iz bolnišnic, in z neizkušenimi mladiči zadnjih vpoklicev. Ti so prinašali s seboj stroge zahteve zaledja. Po bataljonih je mrgolelo bo-ljševikov.
Poveljstvo baterije se je prav tako od temelja spremenilo. Bilo je povsem drugačno kakor pred mesecem. Častnikom niso več verjeli. Sovražili so jih. Mrzili so vse tiste, ki so hoteli nadaljevati vojno.
Iz bolnišnice se je iznenada vrnil prostovoljec Samsonov, bivši študent, zelo priljubljen med vojaki. Bil je ranjen že šestnajstega leta. Vrnil se je obrite glave, suhljat in čvrst, rahlo se opiraje ob palico. Njegove mladinske oči so se pognumno smehljale. Malomarno se je zglasil pri naredniku in takoj odšel v šotor poveljstva telefo-nistov-izvidnikov, kjer so ga imeli v spisku kot mlajšega korporala. Vso noč je v šotoru gorela venka petrolejka, prav tista, ki so si
jo brižni telefonisti nabavili že konec petnajstega leta v poplavljenih okopih drugega gardnega zbora. Odtod je zvenel smeh, razgovor, balalajka. Nihče v vsej brigadi se ni mogel s prostovoljcem Samsonovim kosati v igranju na tem glasbilu. Kakih štirikrat so pristavili k ognju znameniti tele-lonistovski čajnik, velik kakor vedro, ki so ga bili prav tako našli v rovih istega gardnega zbora pod Smorgonjo. Vsa baterija se je zvr-sčala v gosteh pri prostovoljcu, da bi čula novice iz zaledja. In bilo je kaj čuti1 Kod se le Samsonov ni potikal ves ui čas: bil je v Moskvi, v Petrogradu in v Odesi.
Naslednji dan je vsa baterija govorila samo o boljševikih in o Leninu, z najliepšimi besedami pa je psovala Kerenskega. Iz rok v roke je šel partipski listič «Vojak». Tkačenko je poklical prostovoljca k sebi. vtaknil roxe za pas, izjpostavil nogo in je dolgo molče in predirno gledal v njegov mladi obraz z lepimi, termnimi, skorajda črnimi očmi Na mah je ves zardel in zacpil:
«Kdo ste vi, ki agitirate tukaj v bateriji?»
«A kdo ste vi tu?»
Tkačenko je malce pomisli in rekel:
«Predsednik baterijskega komiteja».
PONESREČENA «BABICA» —
Titofašistična razbijaštvo delav-sko-kmeskih vrst je iz dneva v dan besnejše. Zadeli so z učitelji in nadaljevali z drugimi delovnimi strokami. Toda vsi njihovi pohodi so se končali s klavrnimi rezultati. Lahko si predstavljamo, kako se je Babiču od same onemogle jeze napel žolč. Toda vse polomijade jih niso spravile iz ravnotežja So pac ljudje trde kože, ki jih prezir in zaničevanje ljudstva ne doseže. Saj so za svoj «trud» bogato plačani. Titofaši-sticni Grazioli ne štedi z denarjem, Titlerjeva blagajna je vedno dobro založena. Ob cvenku Judeževih grošev se porajajo v titotašističnih buticah novi načrti za razdvajanje delovnega ljudstva. Pač njihova najvažnejša naloga, ki so jo prejeli od svojih imperialističnih gospodarjev. Njihova najnovejša zamisel «ustanavljanja» neke takozvane «Kmečke zveze» je ponoven in ponesrečen izrodek od same jeze prekipevajočih možgan iirerja Babiča. Po petih letih «drnjoha-nja» so se spomnili, da obstajajo na našem ozemlju tudi kmetje,, spomnili so se tudi, da so kmetje večinoma Slovenci in ravno to Jim je prišlo prav. Pa hajd na delo! «Primorski* je imel nalogo lajanja proti naši Zvezi malih Iiosestnikov, ki obstaja že od marca 1949. Nič za to. Ustanoviti
je treba novo, da bodo pač za-padni zavezniki zadovoljni. Tisočake v roke, visoko doneče obljube, na levo in desno udbovski «prijateljski obiski j?o obmejnih vaseh, priprave v zasebnih hišah, avtobusi in kamjoni po vseh vaseh — in titofašistična organizacija je «ustanovljena». Vodijo jo «najboljši ljudje» — tako piše «Primorski». Seveda, vodijo jo med prvimi štiri slamnati možje, ki so vseh devet mesecev obstoja naše Zveze krepko «drnjohali» Ti bodo seveda branili interese naših kmetov. Vodijo jo «strokovnjaki» a la inž. Cok, ki si je posebno pri kmetijski zadrugi pridobil številne «zasluge» in zahteva sedaj za svoje «požrtvovalno» delo mastno odškodnino. Evo vam kdo so «prijatelji in zaščitniki» kmetov. Kmetijska zadruga je postala sedaj preveč mršava kost, izbrati si je treba pač bolj šo. Toda vse lajanje «Primorskega» je zaman. V ulici Trento se ni rodilo nobeno «mrtvo» dete. Nasprotno, to «dete» se prav dobro razvija in je bilo v nedeljo krščeno. Nam so mrtvi porodi popolnoma nepoznani. Pač pa je za take dogodke pravi specilst špi-jon Ovre Bortolo Petronio. Njemu so se vsi dosedanji «porodi» ponesrečili in to kljub krepkim, prvovrstnim inekcijam in ubdov-skim «zdravilnim» pripomočkom. Smola je pač smola! Babič bo moral v najkrajšem času poskrbeti za novo babico, ker Bortolo bo brez dvoma prvovrsten špi-jon, toda v vlogi babice se je zelo slabo obnesel.
■PAVLIHOVE PUSTOLOVŠČINE V DOLINI» — Pod tem naslovom na dveh stolpcih prinaša «Primorski» od 17. t. m. «velevaž-no» poročilo o .. lutkovni jwed-Btavi v Dolini. Očividno so tito-tašisti pri kraju s svojo iznajdljivostjo in ne vedo več česa bi se še lotili, da zvabijo skupaj nekaj ljudi. Raznovrstne žive «lutke» iz štaba ul. Ruggero Manna so doživele povsod porazne «uspehe» in tudi ponočni «obiski» UDB-e nič ne zaležejo. Celo uboga Mara Samsa se je s svojim člankom o «dolinskih rojakih, borcih za Titovo petletko» prav pošteno «urezala». Vsa Dolina se še danes smeje na račun teh «Titovih socialistov. Tako so prišle na vrsto lesene lutke, za katere so kot piše «Primorski» — mali in tudi veliki Dolinci nad vse hvaležni. Prepričani pa smo, da so «veliki Dolinci» vsekakor bolj hvaležni Mari Samsi za njen «pavlihasti» članek, ki z daleka nadkriljuje «Pavlihove pustolovščine» potujočega podrepnika Marsiča.
ČASNIKARSKE PAPIČE — Titofašistični «Primorski» je začel, posebno v zadnjem času krepko posnemati demokristijan-ske «Ultime notizie». Klerofaši-stično večerno glasilo se prav posebno odlikuje po svojih «sen-zacionanlih» novicah, ki jih sko-ro dnevno objavlja pod ogromnimi naslovi na prvi strani. Seveda se te «senzacije» nanašajo skoro izključno na Sovjetsko zvezo in dežele ljudske demokracije. Tako so pred dnevi «Ultime notizie» poročale o nekih pogajanjih med Sovjetsko zvezo in Francovo Španijo. Seveda so se ta «pogajanja» porodila v praznih buticah patentiranih demokristjanskih pisunov. «Primorski» pa nikakor ni hotel izostati v teh «senzacionalnih» novicah, marveč se je takoj potrudil in serviral to časnikarsko «posebnost». To je pa res «čedna» druščina, ki si tako ljubeznivo izposoja časnikarske «bale». Ti-tofašisti morajo pač biti klerofa-šističnim «Ultime notizie» zelo hvaležni za prijazno reklamo največjih krvnikov in morilcev jugoslovanskih narodov. Prav gotovo niso pozabili, da so «Ultime notizie» prinašale z velikim navdušenjem in na vidnem mestu slike beograjskega Hitlerja, Himh-lerja, in Goebbelsa in drugih vidnejših predstavnikov «Trumanovega socializma».
TELESNA STRAŽA — Videli smo gospoda Boštijana Žagarja, «vsesplošnega» upravnika «Založništva tržaškega tiska». Ali mislite, da je bil morda g. Boštijan v družbi kake elegantne dame iz «boljših krogov». Nikakor ne, gospod «minister titofašlstičnega tiska» se sprehaja v vami in zanesljivi družbi velikega in dobro rejenega psa volčjaka, ki ga spremlja celo na njegovih službenih potih. Ali je to zadnja novost buržoazne elegance? Ali hoče g. ■oittjan posnemati Titlerja ali
|
Titofašistične "prerokbe, se niso
uresničile 3gg
KMETJE SO POKAZALI zaupanje do svoje organizacije
No občnem zboru je Zvezo molih posestnikov položila račun |o svojem delu Doseženi so bili izdatni uspehi - Ovire merodajnih oblasti - Bodoče naloge - Odobren je bil statut „- Izvolitev novega odbora - Polnopravna legalizacija
DOVOLJ JE
PROVOKACIJ OZNE!
Proseško in kontovelsko prebivalstvo preprečilo titofašistični provokatorski podvig - Jutrišnji titofaši-stični občni zbor je zbor UDBovcev in pretepačev
(Nadaljevanje s 1. strani) Namen te organizacije, ki je bila ustanovljena na Kongresu kmetijsKe strokovne zveze ES je da ščiti interese malih ih srednjih posestui-kov, najemnikov m polovinarjev. Do takrat so bili namreč slednji organizirani v kmetijski strokovni zvezi ES in zaradi tega so oblasti osporovale sindikalni organizaciji pravico do obrambe kmetovalcev. Toda to je bil očividno le izgovor, ker so pač dobro vedeli, da združuje naša organizacija o-gromno večino vseh kmetovalcev. Isto tako je Zveza malih jposestni-Ikov, že ob pričetku svojega delovanja naletela na vrsto ovir, čeprav je odbor poslal Uradu za delo vse potrebne listine za uradno priznanje. Urad za delo je izjavil, da ni mogoče pripoznati Zveze malih posestnikov, ker je pač pod okriljem ES in kot taka ne mora braniti interesov kmetovalcev, ki so istočasno delodajalci. Proti temu krivičnemu stališču, ki je imelo očividen namen, da ovira redno poslovanje organizacije je, pri merodajnih oblasteh tajnik zveze osebno protestiral. Tokrat so zahtevali izjavo ES, da je zveza samostojna organizacija. Toda tudi to ni poma-
galo. Končno so odbili zahtevo za uradno priznanje, češ, da so v novi prošnji, ki je bila naknadno vložena navedeni vedno isti odborniki in da ima zveza svoj sedež v prostorih Enotnih sindikatov.
Kljub vsem oviram in dejstvu, da ni bila Zveza uradno priznana pa beleži ta kmečka organizacija v devetih mesecih obstoja znatne uspehe. Med veleposestniki miljskega okraja in polovinarji je bila, na dolgotrajno prizadevanje Zveze sklenjena in podpisana nova polo-vinarska pogodba, na podlagi katere so dosegli polovinarji znatna zboljšanja. Ta pogodba je bila citirana celo v uradnem glasilu «Con-federterra» kot vzgled vsem italijanskim veleposestnikom in ministru za kmetijstvo. Nadalje je bil podpisan sporazum oz. pogodba za poljedelske delavce, ki je rešila kočljivo vprašanje malih posestnikov. Na številne intervencije naše zveze je gradbeno podjetje SICELP po dolgotrajnem zavlačevanjiu končno izplačalo prizadetem posestnikom pripadajočo odškodnino. V kratkem bodo pričeli izplačevati odškodnino za zemljišča, ki so jih zasegle tukajšnje oblasti. Tudi škoda, ki so jo povzročile vojaške e-
Naj prekinijo gonjo
proli partizanom in demokratom
RAZŠIRJENA AMNESTIJA NE ZADOVOLJUJE ZAHTEV IN HOTENJ DEMOKRATIČNIH MNOŽIC
ZVU je izdala ukaz št. 1 o razširitvi amnestije italijanske republike na Tržaško ozemje. Toda ta razširitev se tiče samo amnestije, ki jo je italijanska zbornica sprejela 22. decembre pr. 1. ob priliki svetega leta. Tudi to amnestijo pa VU ni razširila v popolnosti, ker odpušča samo dve leti za kazni izpod petih let in tri leta za kazni nad petimi leti, medtem ko italijanska amnestija pravi, da se odpuščajo kazni izpod petih let in tri leta za kazni nad jpetimi leti.
Ta amnestija pa, ki jo je razširila VU, niti malo ne zadovoljuje zahtev tržaškega ljudstva, ker se je javnost zavzemala predvsem za amnestijo, ki bi napravila konec nesramnim prothpartizanskim procesom in gonjam. Slično vsaj delno amnestijo so sprejeli v Italiji 22. junija 194ti. VU pa se za raširjenje te amnestije ne zmeni, kakor je tudi ugotovila delegacija političnih preganjancev, ki je v ponedeljek imela razgovor z načelnikom pravnega oddelka VU, Voorhisom.
Na tem razgovoru je naša delegacija, ki so jo tvorili tov. Jakse-tich, Malalan, iCattaruzzi, Fon in Postogna, se je znašla pred že vnaprej pripravljenimi odgovori VU in na vprašanja, ki so jih postavljali, niso zato mogli dobiti konkretnega odgovora.
Predvsem je naša delegacija zahtevala naj se razširi amnestija italijanske republike z dne 22. junija 1946. in naj se neha s pristranostjo napram' fašistom, ki jim gredo oblasti na roko, ker jih pošiljajo v italijanske zapore, kjer so deležni amnestije, medtem ko se partizani za neke domnevne prestopke kruto obsojajo na visoke kazni.
Delegacija je prav tako postavila vprašanje ponovne zaposlitve onih tovarišev, ki so bili obsojeni od tržaških sodišč in ki so sedaj na cesti in nimajo nobene možnosti nastavitve na deloviščih.
Vsekakor je ta razgor dokazal, da VU nima nobenenega namena, da bi izpolnila zahtev političnih preganjancev, ki jih podpira veliki del prebivalstva Te zahteve so povsem upravičene, ker odgovarjajo željam in pravicam onih ljudi, ki so storili svojo dolžnost v NOB in so se junaško borili proti okupatorju.
Na vsak način pa je treba napraviti konec procesom in gonji proti partizanom. Do tedaj se ne bo nehala akcija našega prebivalstva.
VELIKI REPEN,
'artizani ne dopuščajo titovskih provokacij
Iz Velikega Repna smo prejeli slednjo resolucijo, ki je najboljši govor partizanov rašističnim zlo-icem Tita-Rankoviča.
Podpisani bivši borci in aktivis-NOB, ki predstavljamo večino rtlzanov in aktivistov v Velikem :pnu, ogorčeno protestiramo pro-nakanam in goljufijam, ki jih čejo uporabiti babičevci, titola-itični agenti na Tržaškem ozem-i, da bi v nedeljo 22. t. m. v naši isi odkrili spomenik padlim borni NOB.
prepovedujemo tem ljudem poča-tev imena padlih borcev, ker ti idje so izdali program in načela, katera je dalo življenje 1.700.000 »rcev; ki so si že za časa NOB
umazali roke s krvjo najboljših sinov našega naroda, ki so krivi ljudskega heroja Jovanoviča in stotine drugih doslednih borcev; ki odobravajo in podpirajo politiko Tita-Rankoviča, ki spreminjata Jugoslavijo v koncentracijsko taborišče in v imperialistično bazo za napad na ostale bratske slovanske narode in predvsem na Sovjetsko zvezo.
Ml, vaščani, ki smo prispevali z denarnimi in materialnimi sredstvi za postavitev spomenika padlim za svobodo, zahtevamo naj se odkritje istega počasti na dostojen način, ne da bi tej slavnosti prisostvovali razni špijoni OVRE, kot Petronio ter drugi kvalificirani tito-lašisti kot Ukmar, Laurenti, Vojo, Babič, Stoka itd.
Kadi tega zahtevamo naj se te veličastne proslave udeležijo le oni, ki so ostali zvesti meji, za Katero so oan parni norci svoja življenja in ki dosledno in zvesto sledijo svetovnemu demokratičnemu pokretu pod vodstvom Sovjetske zveze.
veliki Repen, 18. 1. 1950.
Sledi 41 podpisov.
dinice na zemljiščih in pašnikih je izplačana večini oškodovancev.
Naša zveza pa se še vedno bori za dosego izplačila odškodnine tudi onim kmetovalcem, ki so vložili svoje prijave po zapadlem roku. Isto tako se je naša organizacija zanimala za izplačilo vojne škode in neštetokrat intervenirala pri merodajnih oblasteh. Zveza bo vztrajala, da se prizna vojna škoda tudi onim, ki niso pravočasno vložili prošnje. Brez dvoma so vsem dobro znane številne intervencije te organizacije za napeljavo luči in vode v posamezne vasi in okoliške predele. Tudi v tem so bili doseženi vidni uspehi. Toda mnogo je še problemov, za katere se bo Zveza malih jposestnikov tudi v bodoče zavzela ter se borila za u-godno rešitev: izplačilo vojne škode, pravično odmero davkov, znižanje trošarinskega davka na vinu in živini, znižanje cene vodi za namakanje vrtov in njiv, znižanje cen umetnim gnojilom, semenom m drugim kmečkim potrebščinam. Nadalje bo treba poskrbeti za socialno zavarovanje in bolniško blagajno. Sedanje pristojbine socialnega zavarovanja so pretiran j visoke in od tega nimajo poljedelski delavci nikakih koristi.
V zaključku svojega poročila je tov. Grbec poudaril, da ie cilj Zve ze malih posestnikov združitev vseh kmetov našega ozemlja v močno in enotno borbeno organizacijo, ki £e bo le na ta način lahk > borila za življenski obstoj našega kmetovalca. V odgovor na klevete m natolcevanja «Primorskega» je lov. Grbec še poudaril, da je Zveza malih posestnikov dejansko dete, ki ima že pet let in ga danes krstimo. To dete predstavlja delo petih let vsega odbora in podpore naših kmetov. Po poročilu, ki so ga prisotni sprejeli z odobravanjem je lov. Grbec prečital statut. Ker so v zvezi včlanjeni tudi italijanski kmetovalci, ki so bili tudi prisotni, je tov. Muslin prečital statut še v italijanščini. y prisotnosti notarja so ga nato prisotni enoglasno odobrili. V teku krajšega odmora so se sestali jxisamezniki zastopniki vasi in okrajev, ki so sestavili kandidatno listo za novi odbor.
Na jjodiagi predložene liste je bilo enoglasno izvoljenih 17 odbornikov in sicer:
Pertot Pavel, Milič Anton, Švab Valentin, Tence Kristjan, Germek Just, Gruden Franc, Koren Franc, Kodrič Franc, Gec Viktor, Marsič Ivan, odopivec Josip, Škerjanc Josip, Škerl Mirko, Ličen Josip, Millo Nerina, Milič Edvard in Sodnik Justina. Odbor si je nato izvolil iz svoje srede tajništvo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Švab Valentin, podpredsednik Kodrič Franc, tajnik Milič Anton p. d. Kovač, podtajnik Grmek Just.
ZA KAKŠNE INTERESE se bije babicevski župan?
pa tržaške «segnorine», ki jim je pasja druščina nad vse priljubljena? Ali se morda g. Boštijanu ne tresejo hlačke? Seveda, če človek nima mirne vesti . . . Toda ko se bo začelo . . . tudi g. Boštijanu Žagarju ne bo njegov pes prav nič pomagal, >
Na seji repentaborskega občinskega sveta, ki je bila 26. decembra pr. 1. so razpravljali o kraju, kjer naj bi se zgradilo občinsko poslopje. Na predlog enega izmed svetovalcev SIALI se je večina izrekla z 11 glasovi proti 4 za graditev poslopja med Velikim Repnom in Colom, medtem ko so babičev-ski svetovalci, pod vodstvom župana Bizjaka in beli svetovalec Furlan do skrajnosti zahtevali, naj bi se poslopje zgradilo, kjer bi mogli imeti čim več koristi od tega nekateri vaški bogatini
Zgleda pa, da župan noče priznati volje večine, ker je postal pristaš, ako ne pobudnik, nekega protidemokratičnega manevra, podpisa-joč resolucijo, ki zahteva, naj se občinsko poslopje zgradi tam, kjer bi imeli korist od tega nekateri gostilničarji.
Ta protidemokratični postopek gospoda župana pa se ne omejuje na podpis resolucije. V soboto 14. t. m. je obiskala občino skupina visokih častnikov VU (med katerimi je bil najbrž tudi gen. Eddleman). Nihče od sveta in celo od odbora ni bil obveščen o tem obisku, tako da so častniki slišali samo županovo mnenje.
V nedeljo 15. t. m. pa je prišel na obisk conski predsednik Palu-tan in ob tej priliki so člani odbora prejeli neko vabilo v katerem se pravi, naj pridejo na občinski sedež, «če jim je ljubo». Slučajno je bil prisoten tudi kak svetovalec, ko se je po maši gospod Paluan raz-govarjal z županom. Ta ga je ponovno prosil, naj bi se interesiral, da bi se «višji forumi» zavzeli za gradnjo občinskega poslopja po njegovi želji,
Prav tako je župan v ponedeljek 16. t. m. ponovno govoril o zadevi z dvema inženirjema iz Genio Civile. To se je dogodilo v prisotno-sit nekaterih svetovalcev. Inženir ni baje niti razumel, kakšna je županova želja.
Zaradi vsega tega se prebivalstvo repentaborske občine sprašuje, če je županov mandat spravljati v pozabo voljo večine, skušajoč z raznimi zvijačami, ki zelo smrdijo po osebnem interesu, prezreti vsako obliko demokracije in ljudskega hotenja.
VU je proti interesom miljske občine
V sredo zvečer, dne 18. 1., je tov. Pacco, miljski župan sporočil zbranim svetovalcem občinskega sveta, da je Vojaška uprava odbila, da prepusti občinskemu jrodjet-ju v zakup avtobusno zvezo Cam-pore-Trst .
To dejanje je v nasprotju z obstoječimi zakoni, ki določajo, da ima javno podjetje vedno prednost pred - privatnimi interesi. Ta namerni diskriminacijski akt proti demokratični občini je sličen ukrepu ing. Antonelisa iz oddelka za prevoz. Prilastil si je pravico, da prepove miljski občini pravico jemati v najem nekatere avtobuse, ki naj dopolnijo obstoječe prometne zveze. Prepoved je bila začasno ukinjena le na direktno interven-cijo tov. Pacca. Posledice protiljud-skega ukrepa g. Antonelisa bi se veda nosilo prebivalstvo, ki bi prišlo ob obstoječe prometne zveze v najtežjem zimskem času. Ves občinski svet je soglasno obsodil delo ZVU in g. Antonelisa Sestavljena je bila komisija iz jpredstavnikov vseh strank, ki siaj protestira pri predsedstvu Cone in Zavezniški vojaški upravi.
15-letna tov.ca Blažič Marija iz Ricmanj, marljiva razprodajalka demokratičnega tiska. Tov. Marija proda tedensko prilično 70 izvodov «DELA»
Na zahtevo ogromne večine članstva je bil v petek 13. t. m. sklican občni zbor prosvetnega društva «Ivan-Vojko» s Prosekn-Kontovela, ki bi se po sklepu celotnega odbora moral vršiti že pred dobrim mesecem. Toda na komando iz tito-fašističnega glavnega štaba so pro-seški titovci to preprečili s pomočjo policije, kakor smo že poročali v našem listu.
Ljudstvo, ki je zelo navezano na svoje društvo, je zato v velikem številu prišlo do Prosvetnega doma na Proseku, ki ga je pa na svoje veliko presenečenje našlo zaprtega in zabarikadiranega od znotraj. V dvorano je s ponarejenimi ključi vdrla tolpa 47 znasiih titovskih razgrajačev, ki so bili večinoma popolnoma pijani. Njihov kolovodja Ljubo Stoka jih je še pred «junaškim nastopom» vzpodbujal v dvorani: «Preprečiti moramo vidalijevcem občni zbor, naj stane kar hoče. Tudi, če kdo obleži mrtev».
Kmalu po osmi uri se je zbralo pred domom nad 200 ljudi, ki so hoteli na občni zbor, in prihajali so vedno novi. Ko je ljudstvo uvidelo to provokacijo titofa.šistov, s katero naj bi prepričili težko pričakovali občni zbor, se to pot ni umaknilo, temveč odločno zahtevalo, da se občni zbor v redu izvede. Ko so prišli v dvorano, so v njej zagledali «cvet» proseških razgrajačev in provokatorjev, med njimi tudi več agentov OZN-e. V resnici so se titofašisti z vsem besom vrgli na došle ter jih poskušali vreči
iz dvorane. Med drugimi so dejansko vrgli z odra predsednika in druge odbornike društva. Vendar so to pot slabo naleteli. Napadena množica demokratičnega članstva je nastopila z vso odločnostjo in dobesedno pometla vseh 47 nasilnežev iz dvorane. Zal pa se zaradi te oznovske provokacije ni mogel več vršiti občni zbor, ker je veliko članov zlasti žensk, zaradi tega odšlo domov.
Na to so S tokovi pretepači in oni falotje, ki jim iz Trsta dajejo tajna navodila, tudi računali. Par dni pred dogodkom se je namreč z avtomobili pripeljala na Prosek lepa druščina titotašističnih firerč-kov, med njimi tudi dva predstavnika «kulture»,
Za vsako ceno hočejo titofašisti preprečiti pravilno izvedbo občnega zbora, ker se zavedajo, da danes predstavljajo le še neznatno manjšino v društvu in še to le najslabše elemente, ki v vasi ne uživajo nobenega ugleda. Zato so za jutri sklicali na svojo pest občni zbor, kamor nameravajo pustiti le svoje maloštevilne pristaše, preprečiti pa hočejo dostop vsej demokratični večini, ki z nad 600 člani predstavlja 3/4 vsega članstva.
Jasno je, da občni zbor, kamor večina članov nima dostopa, ne more biti veljaven. Toda v tem vzdušju imperialističnih provokacij v tržaški koloniji uživajo titofašisti vsestransko podporo okupacijskih oblasti in bi mogla tudi neznatna manjšina oznovskih provokatorjev dobiti priznanje policije. '
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Sobota 21 Neža.
Nedelja 2 Vincencij (Vinko).
Ponedeljek 23 Rajmund.
Torek 24 Timotej.
Sreda 25 Tatjana.
Četrtek 26 Polikarp (Prvi kraiK ob 5,39 uri).
Petek 27 Janez Zlatoust- ^
Povprečna dolžina dneva 9 W 20 min.
Vremenski pregovor:
C e na Vinka sonce sveti
bp dosti sladkega vinca v kle
Zgodovinski dnevi:
21. 1. 1924. je umrl največji 8^ človeštva, ustanovitelj 1 jestske zveze, Vladimir Lenin.
23. 1. 1878 se je rodil na Vini« P nik Ooton Zupančič.
25. 1. 1863. se je rodil v TrčnK® v Slovenski. Benečiji P6 Ivan Trinko
M
RADIO
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Prvi uspehi enotne borbe industrijskih delavcev
Delavska enotnost je zlomila kapitalistični odpor - Delodajalci pristali na zboljšanje mezd - Nadaljuje se borba za povišanje draginjske doklade - Obnovite sindikalno izkaznico za l. 1950
Po dveh tednih odločne in enot-
ne borbe so v ponedeljek indu-
strijski delavci končno dosegli prve uspehe, lndustrijci so pristali na pogajanja in sprejeli obveznosti glede prilagoditve plač sedanjim življenskim prilikam. V bistvu so pristali na sporazum, ki je bil podpisan avgusta 1949, katerega pa niso hoteli do sedaj uveljaviti. Toda odločno stališče, ki so ga zavzeli delavci posebno v zadnjih tednih, je prisililo delodajalce na prvi umik. Odločna in enotna borba delavcev industrijske stroke je to pot zlomila kapitalistični odpor. Sicer so skušali v nekaterih tovarnah ustrahovati delavce z raznimi grožnjami, kot n. pr. v tovarni Mediano, kjer je ravnateljstvo objavilo neko izjavo v kateri grozi delavcem, da bo izvedeno zaprtje podje-
tja in to v primeru, da ne bi hoteli delavci pristati na nadurno delo. Toda tudi te grožnje, ki so še jasneje razkrinkale pravo lice kapitalističnih izkoriščevalcev, niso dosegle pri delavstvu nikega uspeha. Industrijski delavci so dokazali, da jih take grožnje in pritiski ne strašijo. Očividno je, da so se tega končno zavedali tudi industriici, ki niso pričakovali take delavske odločnosti in enotnosti.
S podpisom tega sporazuma stopijo v veljavo določbe delovne pogodbe od 30. septembra, ki predvideva zboljšanja mezd industrijskih delavcev. V kolikor bi nastali v poedinih podjetjih eventuelni spori, ki ne bodo rešeni do 28. februarja, bo za rešitev slednjih posredoval Urad za delo. Za GRDA iti Tovarno strojev je že predvideno posredovanje Urada za delo.
Toda s tem še niso bile sprejete vse delavske zahteve. Delodajalci niso namreč sprejeli zahteve za povišanje draginjske doklade.
Na sindikalnem sestanku, ki je bil v torek je tov. Radich podal izčrpno pročilo o, poteku agitacije in pogajanjih z delodajalci, ki so obrodila prve uspehe te težke bor-
be.
Industrijski delavci so izrazili svojo odločno voljo, da bodo nadaljevali z agitacijo in to do sprejema ostalih zahtev. Te dtii se bo-
do sestali zastopniki Eti in DZ,, ki bodo skupno preučili sedanji položaj in zavzeti sklepe za nadaljni razvoj agitacije industrijskih delavcev.
V torek je bila v tovarni IRCO 2-ura protestna stavka. Stavkali so vsi delavci in uradniki v znak protesta, ker jim podjetje ni do da-
nes izplačalo božične nagrade za 1949 in niti one, Ki jim pripada še iz leta 1948.
Te dni se je sestal pripravljalni ■ odbor za brezposelne delavce, v j katerem so zastopani Eti in DZ. Cilj tega odbora je, da pride do medsebojnega sporazuma, ki naj privede vse brezposelne do enotne in odločne borbe. V teku sestanka pa ni prišlo do sj>orazuma in to zaradi dveh nasprotujočih si točk postavljenih predlogov. Ni dvoma, da bo prišlo tudi v tem sektorju do zaželjenega sporazuma, ki je nujno potreben za bodočo borbo brezposelnih.
XXX
Zveza enotnih sindikatov javlja, da je v teku obnovitev članskih izkaznic za leto 1950. Kampanja za obnovitev izkaznic mora biti obenem dokaz organizacijskih sposobnosti in delavske predanosti svoje-
mu razrednemu sindikatu. Članska izkaznica Eti ni samo dokaz o plačevanju članarine in sindikalne pripadnosti, marveč predstavlja obenem obvezo aktivne borbe za osamosvojitev delavskega razreda. Zaradi tega poziva ZES vse delavce naj dajo čtmpreje svoj pristanek tej razredni organizaciji tržaških delavcev.
Kulturna prireditev na Opčinah
V nedeljo 22. t. m. ob 16. uri bo na Ojpčinah v Prosvetnem domu gostovalo Prosvetno društvo «Vesna» iz Sv. Križa pri Trstu s svojim jazz orkestrom, ki ga vodi tov. Marjo Bogateč in pevskim zborom, ki ga vodi tov. Frančko Žerjal. Kot zadnja točka zanimivega sporeda bo zasiimiva folklorna enodejanka s petjem iz ribiškega življenja, ki jo je napisal v kriškem narečju tov. Justo Košuta.
NABREŽINCI IN KRIŽANI PROTESTIRAJO
ZBOLJŠATI JE TREBA potniški promet vlakov
Prebivalci nabrežinske občine in Sv. Križa so zelo ogorčeni zaradi •stalnega nereda pri potniških vlakih, ki vozijo v Trst. Ravnateljstvu žeieznic se namreč ruti najmanj ne pomiga, da m uaio na razpolago zadostno število potniških vozov. Posebno v jutranjih urah. ko se vozijo delavci iz Nabrežine in Križa na delo v Trst, je na teh postajah naval na vlak zelo velik. Da di prišli delavci do sedeža, o tem ni sploh govora Prava sreča je, c e se v tem navalu sploh prelijejo v potniški voz. Pogostoma se namreč dogaja, da morajo potniki čakati na drugi vlak in to, ker so pač vozovi že prenatrpani z ljudmi, ki morajo potovati do Trsta v nevzdržnih prilikah. Za delavce pa predstavlja to znatno izgubo časa, posebno pa delovnih ur in zaslužka.
Takemu stanju je treba vendai enkrat napraviti konec. Dolžnost ravnateljstva železnic je, da poskr bi za primerno število potniških vozov in to še posebno v jpondeljkih,
ko gredo delavci v velikem številu na delo v Trst.
NOGOMET
Prvenstvo Tržaškega ozemlja:
Sv. Mark - Sv. Ana, igrišče v Bo-ljuncu ob 8.30; Frausin - Primorje PK, istotam ob 14.30; Nabrežina -Costalunga, igrišče v Trebčah ob 10.30; Pristaniščniki - Arzenal, igrice v Nabrežini ob 8.45; FMSA -Rojan istotam od 10.45.
Počiva Skedenj.
Prvenstvo cone:
Hozandra - Primorje DZ, v Bo-ljuncu ob 10.30; Partizani A. - Vivoda, istotam ob 12.30; Trebče -Skoljet, v Trebčah ob 14.30; Vesna -Greta, v Nabrežini ob 12.45; Ko-lonja - Magdalena B, istotam ob 1430; Redivo - Ponzianini erranti,
na Proseku ob 10.30; Primorje PK B - Sv. Alojz, istotam ob 14. uri.
Počiva Nabrežina B.
KOŠARKA
Jutri, 22, t. m. bodo naslednje tekme moških čet za
prvenstvo STO:
Arzenal - Tomasi, na igrišču DSZ ob 9.30; Skoljet - ECA, istotam ob 10.45; DSZ ES - Sv. Alojz, istotam ob 12. uri.
Prvenstvo cone:
ACEGAT - Dijaki, na igrišču Tomasi ob 8. uri (moška četa); Sv. Mark - Partizani, istotam ob 9.15 (moška četa); Barkovlje - DSZ ES, na igrišču OSZ ob 8.30 uri (ženska četa).
V torek, 24. t. m. ob 20.30 uri bo na igrišču DSZ tekma moških ekip za prvenstvo cone Skedenj - Barkovlje.
V petek, 27. t. m. bodo naslednje tekme:
Magdalena - Skorklja, na igrišča DSZ ob 20. uri (ženska ekipa); Tovarna Strojev - Magdalena, istotam ob 21. uri (moška ekipa).
TEK CEZ DRN IN STRN
Lahkoatletski odsek ZDTV organizira jutri, 22. t. m. prvo tekmo in sicer v dveh skupinah Prva skupina za mladince od 14 do 18 let, druga skupina za tekmovalce nad 18 let starosti. Zbirališče sia trgu Valmaura pri ti. Soboti ob 10. uri. Odhod iz ul. Flavia (gostilna Pipan) in sicer ob 10.30 za mladince in ob 11. uri za starejše tekmovalce. Tekmovalna proga poteka v bližini ul Flavia. Mladinci tekmujejo na progi 1000 metrov, starejši tekmovalci pa na progi 2000 metrov. Tekmujejo lahko tudi športniki, ki niso člani ZDTV.
IZ PADRIČ :
Za 5 partizanov 12 “delegatov,,
Pod velikim naslovom, «V Pa-dričah sestanek Zveze partizanov» je objevil «Primorski» od 13. t. m. precej obširno vest iz katere iz-gleda, da so se v Padričah res se stali vsi partizani, obravnavali svoje probleme in si izvolili kar 12 delegatov. Toda laži «Primorskega» imajo pač zelo kratke noge.
Oglejmi si torej ta njihov «partizanski sestanek». Predvsen je treba ugotoviti, da je bilo prisotnih prilično 23 oseb večinoma žensk iz Padrič in Gropade in nekaterih vaščanov, ki imajo svojce v Jugoslaviji. Prisotni so bili tudi štirje partizani iz Padrič, ki štejejo vsi skupaj 24 mesecev partizanstva in le eden partizan iz Gropade Nemalo se je začudil titofašist Bole, ko je> zagledal to «ogromno množico» partizanov. Titofašistična podrepnica mu je hitela zatrjevati, da so poslali povabila «prav vsem» partizanom, nasprotno pa ni dosedanji odbor ZP njih nikdar povabil na svoje sestanke Zagonetka je le, kako so od 5 (petih) partizanov I izvolili kar 12 delegatov — kot to I trdi «Primorski». Ali so jih morda žrebali?
Tako je potekal ta «partizanski sestanek», na katerega seveda niso povabili pravih partizanov in ožje-j ga odbora ZP, ki šteje skupno 64 j mesecev partizanstva. Zakaj to?
Dočim je ožji odbor ZP iz Padrič ! najavil vse svoje sestanke na stendasi!, se titofašisti previdno skrivajo pred partizani in ljudstvom. Na sestankih pa se pogovarjajo le j o brezplačnih izletih v Jugoslavijo. Previdnost je pač lepa čednost, kaj ne g. Bole? Kaj pa če bi prišli pravi partizani? Pred temi vas je pa strah ker se zavedate, da bi razkrinkali vaše izdajalsko titofašistič-no delovanje
Ožji odbor ZP STO Padrič«
TRST II.
Sobota: 13 Glasba Jugoslovan* narodov; Iti.Ju Oddaja za nj'jn'el: še: Janko in Metka; 20.10 Éo®1 violinista Karla Sancina; 21 1,0 -, ni večer - Komorni zbor «SKb ček», 22.20 večerni Koncert.
Nedelja: ti.4.i Slovenske na^ rlJll pesmi izvaja na harmoniki Sancin; 11.30 Aktualnosti; 12 ^.jj. po željah; 16.30 Oddaja za naj®1 ( se: Janko m Metka; 19 Pogov0 -ženo; 20 Z narodno pesmi)0 Sloveniji; 21 Z domače knjišn® lice.	-
Ponedeljek: 13 iz ruskega » |t benega sveta; 18.30 Glasba ra jj narodov; 20 Športna kronika. Opera: Charles Gounod: «®al1 Torek: 13 Glasba po želja®’ v Angleščina po radiu; 20 Vl’* g8-koncert; 21 Vzori mladini -nini;; 22.40 Večerne melodi)6. * Sreda: 13 lz nemškega Sla5®61^ ji sveta; 18 Mamica pripoveduje^^).
Glasbsa raznih narodov;
(li-
ni koncert; 21 Razgovori P1- rl, krofonom: 22 Simfonični k°nC ^ Četrtek: 13 Slovenske nar'j1>r motive izvaja pevski duet, ®a moniko spremlja Marijo Sa»u J* Glasbeno predavanje; 19 Sl°v na za Slovence; 20 Radijsk1 — Leonov Maksimovič Navaden človek, igra v 4 °eJ .j) Petek: 13 Glasba po želja®' ^ Schramine! kvintet 19 Ang*6 fji po radiu; 20.30 Tržaški k° ^ razgledi; 21 Mojstri besede; 2 kofiev: Koncert za klavir 1° ster št. 3.
MOSKVA
(V srbohrvaščini) čas: 9.0° ^\. dol. 19.72; 25.08; čas 16.00 val ^ 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.99.	^
val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; ®“s ^ val. dol. 25,08;	30,80; 30,901	g»;
280,9; čas 21.30 val. dol. 25,0». p 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 V" ^ 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 377’V'
23.30	val. dol. 25.08; 30,801 JjjK
280,9; 377,4; čas 01, val. dol. * 30.96; 280,9; 377,4.	.	o»:
Razen tega vsako nedel)0
11.30	val. dol. 19.78; 25.08.	v»|.
(V slovenščini) čas: l»-*® v#l'
dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 22.0° , dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.9«i a tf6; 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,801 280.9; 377.4.
SOFIJA	v„i.
(V srbohrvaščini) čas: 1®’*, dol. 39,11; čas; 2,45 val. dol »91 zen ob sredah in nedeljah)^ _ PRAGA
(V srbohrvaščini) čas O'7'«^!1 dol. 31,4; čas 16,30-17 val dol , j.
V slovenščini) čas 17-17,1® Sp, 49,92; čas 17,15-17,45 val. dol (V srbohrvaščini) čas 20,3 val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 val-
St_________________________
Sekcija KP — Skoljet vabi d6g(o kratično prebivalstvo na Pr°Bj(* 31 obletnice smrti tovariša L* ^ ki se bo vršila v soboto 21- 1 ^l-rja ob 20. uri v gostilni to». Govorila bosta tov. 151 jjH' Stane v slovenščini in t°y- ()t> setich Giorgio v italijanščib^jj« tej priliki se bodo članom fa razdelile izkaznice za leto 1“
ljudska
PROSVETA
21. t. m. ob 20. uri gostuje -jih ska skupina iz Opčin v R*C[I' z Finžgarjevo dramo «Naša Vabljeni vsil
XXX	jo'
V petek 27 t. m. ob 19-3 ‘ Ljudskem domu v Skednjo .občni zbor Prosvetnega ^ & «Skedenj». Na dnevnem r pffl11 volitve novega odbora. Vstop
vabilu.
K
Prosvetno društvo «Zvez efli> Podlonjerja se zahvaljue P6 i* zboru «Rota» za gostovah)6, je priredil v Podlonjerju 1®’
Marija Maver iz Boljunco -6v 3 zahvaljuje boljunskem0
skemu zboru, vaščanom 111 čanom, ki so v tako velike1® spremili njenega sina Rudoli® na zadnji poti.
Odgov. urednik DUŠAN
Založništvo «DELA» ,0 1 Tiska Tip. Adriatica - Ri«”°	.
Dovolleai« A
Vsem, ki so spremili 11 predragega in nepozabnega -
RAJMUNDA ŠTRAja>®
na njegovi zadnji poti.	t
svojo iskreno zahvalo PoS je’’’ g zahvaljujemo KP in ostab jpi kratičnim organizacijam, * i2 P Brega in pevskemu zbor11 line.	.
Dolina, 21. januarja 19J Ar»!11 Žalujoča družina