In veiuUr $re! Po ustanovitrvi naše države smo si stavili kot najvažnej&o, inajbolj mijno, torej vodilno našo politično nalogo: političito in gospodarslto pametno ureditev naše drfave, da se bo vsafe državljan rss čirtil kot državljan in ne kot podanik, in da bodo na podlagi sporaeumevanja med Srbi, Hrvati in Slovenci nastalo razmerje, kjer bo imel vsak svoj siorazmeren delež na odgovorncsti in moči, na dolžnostih in pravicah. Šele takšno stanje namreč tvori pravo državIjansko vzgojo in zavest, ker rodi in trajno ohrani interes fci ljuberzen do ustvarjenega: do države. Velik in težak je ta naš politični cilj in malo je bilo rarumevaiija zanj, še manj pa volje, da se uresniči. Kljub temu niti za trenutek ne Slovenska Ijudska stranka kakor celota in ne njeno vodstvo, posebno pa ne njen voditelj niso omahovali, da 'bi se oddaljili od poti, ld vodi k cilju »M pa bi celo zapustili svoj lepi vz-or. f Dejanja govore. jNavidez smo §e približno tam, kjer smo bili v začetku, v resmci pa snvo stcrili velik napredek, ki ga ob dnevnem boju ne viaimo in ne čutimo tako jasno, kakor tedaj, če s paznim ofiesom premotrimo vso težko pot, ki je za nami. Irt to je potrebrvo, kajti deptva, dejanja, ki se ne dajo ne dajrti, ne izSbrisati, govore jasno ter so nam v največje aadoščenje in vspcdbudo. Stanje ob sprejetju ustave. Kako velik napredefe imamo zaznamovati, nam najjasmejše predoči stamje, kakoršno je v naši politični javnosti ^anes in kaikšno je bilo ob sprejetju ustave, torej leta 1920—21. Slovenci. Mi Sfovenci smo bili pclitičrto ra-zdvojeru, razkosani in raetepeni, loakor še nikdar poprej in nikdar poziveje. Nac «u«8to. da bi se vsi slcupaj zavedali, da pre za fundament: 9B ureditev r.ove države in rarzmejitev pravic in dolžnosti, jpa smo imeli volilno boiibo po gešlih, lcakcr da smo v drSa-vi, ki je že solidrvo vse to uredila pred stoletji! In tako emo se ločili v l>orbi za stanovslce in protistr novske poli-tične organizacije, za socijaliste druge internacijonale in BJomuniste, za verske in prativerslke, za kapitaliste in protisStepitaliste in bogvedi ka| še vse! Temu primeren je bil tu4i »uspeh« volitev in pomen ter veljavnost sJrOvenskih zactopnikov. To pač to karzalo na uspeh naše borbe niti do- kaj šele drugod! In dnjrgiV! V državi pa smo imeld dve sklenjeni veliki stranJd, ki *9|d ustvarili vidovdansko ustavo in sta bili odločeni, za njo se boriti. BiH so to »demokratje«, ki so staii tedaj pod pretežnim vplivom Priibičeviča in njegovih tovarišev in bili so to »radikaijv«, fci so odvzeli vodstvo Protiču ter se popolnoma kročili Pasiou. Hrvatje so stali ob stranv kločili so se sami h parlainentarne borbe, pričakujoč bogvedi 'kakšnega preobrata ter pomoči od ztmaj. Celo bosansld muslimani so bili na pol za vddovdansko ustavo, na pcl proti njej, torej razdvojeru, Jasna beseda, jasen načrt! V takšnem stanju je padla jasna, odločna beseda: Slovenska ljudska stranka je po svojem Jugoslovanskem klubu predložila jasen načrt ureditve naše države in g. dr. Korošec je v enem svojih najsijajnejših govorov tolmačil  ta načrt in njegovo. bistvo. Zahtevali smo deoentralizacijo državne uprave v vseh panogah, zahtevali sodelovanje in soodločevanje ljudstvai, zato zakonodajne samouprave, zaJhtevali glede pravic in dolžnosti državljanov, kakor izvira|o iz osrvo.vne krščansike dolžnosti do bližnjega. In ljudstvo v Sloveniji je to posluhnilo in — raznimelo. Zopet se je zbra- lo sk>vensko ljudstvo v ogromrd večini okrog- zastave čiste in poštene Slovenske ljudske stranke, pripravljeno tudi za najbolj trdi boj.  Nismo odnehali! Od tega svojega stališča nismo popustili in zanašali smo se v pravilnost in pravičn.ost našega stališča, pa smo irneli pxav, kajti drugi so šii vedno bolj na naše stališče in ne nvi na njihovc. Pim uspeh. Pošteno slovensko Ijudstvo je videlo pošten, jasen in pameten cilj! Mi nismo k>vili z drobtinami, nisnvo podkupovali, samo kaz.ali smo na grelie, napake in strašne posledice napak, pcučevali smo pojmovati državo in državljanske pravice in dolžnosti v smislu zapadnoevropskih kulturnih in naprednih držav. Mi smo op>ozarjali tudi, da bo boj trd in dolg, pa se nas je ifudstvo -oklenilo, strnilo je svoje vrste v organizacdjah Slover^i-e ljudske Stranke. Pcrazili smo vse nasprotnike doma tako temeljito, da so strmeli oni irt njihrovi zavezniki. To je gotovo prvi uspeh. Je tudi najvažnejši, Jcajti brez pclitične moči ni uspešne politične •borbef Drugi uspeh. Drugi uspeb v boiibi za uresničenje našega načrta o ureditvi države in draavljanskih. vprašanjih je bil, da snvo pridobtld za. naše stališče važen del Bosancev: vse muslimanske poslance, ki so poučeni od razmer v Bosni postali naži dobri in zvesti zavezniki. Kaloo prav so storild, pa kaže dejstvo, da jim je ostalo kljub vsem pritiskom ljudstvo že pri dveh volitvaib zvesto za ta naš program. Tretji uspeb. Uresničenju našega političnega cilja je bik najmo<cnejša ovira koalicija radikalov z demokrati. Odpraiviti tso oviro, omajatd ta silen zid centralizma, to je bilo delo največje važrvosti in najdalekosežnejšega pomena. In posrečilo se je! Ubtvaril se je taikoimenovani »Zaigrebški federay listički blok« (Radič, Spaho, Korošec) in preico njega se /e s pom-cčjo znanega »Markovega protokola« razbila koelicija radikalov in demokratov. Cetrti uspeh. Od radikalov oddvojeni demokratje so se začeH medseboj čistitL Pametni, pošteni in dskieni rodoljubi med njimi so začeli misliti, kako je škodljivo za državo, ako Slovenci in Hrvatje ne priznavajo sedanje ureditve in zato s<* se odločili za »sporazum«; izdelali so za svojo strartko pro*" gram, ki je znan kot »Marinfcovičev ptrcgrain« in na podlagi tega programa je nvoral nasilni centralist Piibičevič S svojimi madlžaroni in slovengkimi Žerjavovci iz strankel Pc-d Davidovačem stoječi del se nam je torej po programijg. po pojmcvanju o irreditvi države približal, zatc smo stopilt ž njim v zvezo. Ali mislite, da je tafcšen preokret v strankv ki je glasovjala za vddovdansko ustavo, lahko in v kratid dobi izvršljivo delo?! Ali izvršilo se |e in kro-g onih, ki pov šterw> in iskreno hočejo sporazum in ne na-sdlje, hočejo re» vizijo ustave, je vedno večji! Peti uspeb naše palitike je, da so se Radičevci odločili, da s svojinii zastopniki nastopijo v parlamentu — v narodni skupščinL Tudi to ni bilo lahlko politično delo, pcsebno še ne zaradi Radičevih osebnih lastnosti, ki so ga abtežavale. Sedaj fe uvršeno tako temeljito, da so Hrvatje zadnjič pri razpravi o verifikaciji izjavili: »Mi smo došli semkaj v parlainen~jmi cstanemo tu in nočemo stran ter odidemo samo, če nas — vržete venl« S tem je parlamentarrii Iboj, ki je političncsedaj edino mogoč, za uresničenje našega ciJja velko ugod1 nejši za nas. Torej Je brez dvoma to političen uspeW Šesti uspeh. Ko sedaj kljuib vsem podkupovanjem in naslljem ter varanjem niso združeni radikali, Piibičeviievci in Zerjavovci — PPŽ vlada — dcbdli odločHne večine, je irprevidefc velik del radjkatov in sod'eč po nekaterifi kjavah, tudi Pašič sam, da je treba začeti drugače: Radikali in Pašič govorijo sedaj o sporazumu in o revizip ustave, česar pr^ niso hoteli slišati, niti se o tem ratzgovarjati. Ne rečemov da stojijo že na našem stališču, ali dejstvo je, da se m»r priibližujejo, posebno še sedaj, fco so Radičevci napravilf tako temeljit preokret. Vprašanje. Predočite si dolgo in težko pot od tedaj, ko še je tret^ na slovenakih poslancev glasovala za centralistično ustannov- p* do današnjega drve in ¦upravičeno se vprašamo: ato je bilo mogoče pri razmeraj\ kakoršne so, doseči poEtično večje uspehe Slovenski ljudski stranJd in njenemu vodtetvu; kakor jifo je resnično dosegla'? Prijatelj1, ki je nestrpen ali nezadovoljen, naj nam pove, k&ko naj bi dosegli več ob tokšnih Tazmeraih, talcšnih ljudeliL, kakor odločujejo v drižavi, in tafkšni močiv kakor jc imamo v državi mi! Treba pre sojati moči frn trejba upoštevati ljudi ter njih mišljenje, v_gojo in hotenje! Sklepna beseda. Ne samo naš, temveč vsaik pošten in pravičen boj za visokim ciljem ]e težak in dolgotrajen. To nam lcaže zgodovina vseh demclcratičniih drtžav. In ker je dtejansko tako, e« prav nič ne bojiino, aiko bi se kak malodušnež ali ne6trpn-ei umaknil, saj verao, da se umakne le začasno, afco je pošten in pride zrapet k nam, lcer sam po sebi mora priti. Tako se je že zgodHo v preteldosti. Hvala Bogu, nam se ni bati! V naših vrstah so možje pošteni in požrtvovalnv možje trdnih živcev in trdne volje^ vajeni in izučeni v svoji življemjsk iborbi. Tu so v poštenem delu osiveli častitl|ivi starci, tu v lcrepki moški stoječi hrastiy in tu pri nas delaželjna in prekipevajoča mladina. In naše ženstvu je ravno takšno- Vse to nain je zanesljivo jamstvo <t& stranko, za narod, za državo in za zmago prarice ter poštervja. Preko bridkosti in težav gremo naprejl