plačana v gotovim Maribor, torek 22, oktobra 1935 Sfev 240 Leto IX XVI*. j Jll BORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2456 izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan IS. url / Velja meseSno prcjeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoStni čekovni rafiun St. 11.409 JUTRA ^BWPW!UWWMB!IWIWMI V ..Afriškem peklu" la vzhodni abesinski fronti neznosna vročina in pomanjkanje vode - Ma severni fronti orem:kan!e abesinskih čet - Nla lužni frontii: 50 Ubesincev mrtvih, 54 Btaflilanov ramenih - Postreljena italijanski vo-- Tis da krokodili pomagalo - V vzhodni Eritreie strašne bolezni LOiNDON, 22. oktobra. Na severni abesinski fronti se vrše dalje priprave za napade in obrambo. Italijanska letala, ki pregledujejo ozemlje južno od črte Adi-grat—-Adua-—Aksum ugotavljajo močno Premikanje abesinskih čet, ki pa kora* kajo zelo previdno. Poslužujejo se za pohode večinoma le noči, dočim so podne-vi skrite v gozdovih. Abesinci pridno ob Itreljujejo italijanska letala in poročajo •udi Italijani sami, da ne brez uspeha. Tako je neko letalo, ki je hotelo prodreti do Tanakega jezera, bilo tako močno Poškodovano, da se je moralo vrniti. Abesinci so vrgli na to fronto veliko šte vi!o čet in so številčno daleč v premoči •teti Italijani. Splošno sc pričakuje, da bodo koncem tega tedna ali pa v zadetku prihodnjega pričeli na severu no-V| večji boji. PAKIŽ, 22. oktobra. Na vzhodni abc-8>nski fronti napreduje severna italijan-kolona še vedno dalje, dasi se mora ),}riti z velikimi terenskimi težkočami, slasti pa s silno vročino in pomanjkanjem v°tle. Italijanska južna kolona sc je pa teta bojišču morala zaradi omenjenih težkoč in abesinskega odpora umakniti nazaj v Eritrejo. Italijani so se držali le še na gori Musa Ali, katero so pa Abe sinci ponoči naskočili in jo zavzeli. Pri tem so obkolili četo 700 italijanskih As* karijev, ki se je včeraj zaradi pofnanj* kanja živi! in vode vdala. Tako so Abe* ®*®ci sedaj gospodarji te obmejne gore 'n spet na meji italijanske Eritreje. RIM, 22. oktobra. Z južne abesinske /°ute poročajo, da so italijanske čete jiub deževju izvršile več napadov na . finske postojanke, zlasti v severni sme r' ob reki Vehi Šebeli in v smeri Dag-^fiji. Posrečilo se jim je razbiti abesin* ;{° fronto, pri čemer so ujeli nekaj Abe s'®cev, zaplenili dva topa, dve strojni-p’ dva tovorna avtomobila in več pušk. 1,1 tem spopadu je po italijanskem posilil padlo okoli 50 Abesincev in 14 •alijanov. 40 Italijanov pa je bilo ra* **Jcnili. Pri Gerlogiibiju so Italijani za-8edli več vodnjakov. . PZIBUTI, 22. oktobra. Na abesinski JUŽni fronti so Abesinci z novimi čela* ,u‘ zaustavili italijansko prodiranje v teeri proti Dagneriji. Cilj Italijanov na je pred vsem Gojrahej, važno kara* a®sko križišče. Tega se Abesinci dobro ‘l,vedajo. Zaradi tega pošiljajo tja vedno °Va ojačenja. s, ADIS ABEBA, 22. oktobra. Abesin* (j lt» ohlastvosn se je posrečilo v zadnjih i"®1« izslediti več italijanskih vohnnov ]y agentov, katere so takoj postrelili. ^ italijanski vohun je pri zasledova-^ 1 na begu skočil v neko reko, kjer so »>v |!.azlr8uli iu požrli krokodili. Iz So-'ai t PI'*l,ežalo v Abesinijo zopet več ‘aj5njih domačinov, prav tako pa po s> ’ uJo o pribegih tudi z vzhodne eritrej-\ n,eic. ABEBA, 22. oktobra. Odkar je ia^jStvo narodov ukinilo prepoved o do vsis’ *!ro*ja Abesiniji, prihajajo semkaj ,J vel'ki transporti orožja in mu* [r0tl^p^asti iz Evrope, pa tudi od dru« c,'atJ- ncak,1ie se- da 1>° Abesinija že v ^eljj,!iil VSilj za silo preskrbljena s po-111 ni°dernim orožjem za odločen odpor proti Italijanom. Pa tudi druga tr govina se razvija skoraj normalno, kakor da ni vojne. Abesinski tolar, ki je zadnje dni padel, se je zopet dvignil na prejšnjo višino. PORT SAID, 22. oktobra. Po poročilih iz vzhodne Afrike, razsajajo med Italijani, zlasti med delavstvom vedno bolj razne bolezni. V vzhodni Eritreji so obo Jeli delavci na očeh, pojavili pa so se tudi primeri zastrupljcnja krvi. Med delavci in tudi vojaki, zlasti na jugu, raz- saja malarija in se pojavljajo tudi neki izpuščaji, ki se nočejo zaceliti. Bolniki, ki jih vozijo nazaj v Evropo, govore o »afriškem peklu«. Abesinci sami poročajo, da muči Italijane povsod silno afriško podnebje in pomanjkanje vode, kar ovita napredovanje bolj kakor sam abe* sinski odpor. V Port Saidu, kjer živi mnogo tisoč Italijanov, ne morejo sedaj j dobiti nobenega delavca več za vzhodno Afriko in to kljub obljubam zelo visokih zaslužkov. Odločitev naj pade pri zelen- miri? LA V Al, SE TRUDI. LONDON, 22. oktobra. Zaradi mirovanja v Ženevi se splošno sodi, da se vrše sedaj tajna pogajanja med Londonom, Parizom In Rimom zaradi likvidacije italijansko abesinske vojne, zlasti La val se trudi dalje z vsemi silami, da bi dosegel svoj namen. Italijanski pogoji, ki so bili te dni objavljeni, pa nikakor ne morejo tvoriti podlane za sporazum Sedaj se skuša ugotoviti, v čem bi Italijani popustili in kakšne bi bile njihove minimalne zahteve. Važni bodo v tem oziru dnr r»o 31. t. m., ko bo znova pričelo c' ' Društvo narodov in skle Pati o ! 'ni uvedbi sankcij proti Italiji. Vse kaže torej, da obstoja še vedno upanje za končni sporazum. ODLOČILNI PETEK ... LONDON, 22. oktobra Opaža se, da postopa angleška vlada v zadnjih dneh pomirljivejše, kar se spravlja v zvezi z volitvami v angleški parlament, ki bodo 14. novembra In za katere se pričenja že sedaj agitacija. Danes bo v poslanski zbornici govoril zunanji minister Hoare o položaju in se temu govoru pripisuje velika važnost, najvažnejši pa bo v tem oziru petek, ko bodo govorili Baldwin, Chamberlain in Macdonald. Zanimanje je zbudil neki govor Loyda Georgea, ki je kritiziral sedanje postopanje Anglije napram Italiji. ANGLIJA * ŠPANIJA - PORTUGALSKA LONDON, 22. oktobra. Angleška diplomacija je pripravila trojno zvezo med Anglijo, Španijo in Portugalsko, katere namen je tesno sodelovanje med omenjenimi tremi državami na Atlantskem oceanu jn zlasti Sredozemskem morju. Ma Im demme fseOMke Ekstremi se zb ižu!eso ... „Hrvafsku probHem" kot ceniraSrt: državni problem -Kako ga jje treba razumeti Maček: Ako hrvatski kmet kliče: »Žive- D la Ilrvatska!«, nima v mislih kakšne uokvir: jene Hrvatske, ampak svobodno in pravično državno zajednico... zato je pametna rešitev hrvatskega vprašanja jedro naše notranje politike. Ljuba D a v i d o v i č: Nekateri trde, da hoče Maček našo državo razdreti, jaz Vam pa pravim, da on tega noče... Ali rešimo hrvatsko vprašanje, ali pa »e moramo ločiti. .. Pohorci: Hrvatsko vprašanje se mora rešiti-.. Kdorkoli ga bo skušal rešiti, mi smo pripravljeni sodelovati. . . Dr. Laza Markovič, ideolog J HZ: Edino rešim narodnih svoboščin lahko dovede tudi do pravilne r.cŠitve hrvatskepa vprašanja, tega osnovnega vprašanja naše notranje politike . • • 4 4 Ne domišljam si, da sem izjave odličnih političnih voditeljev iž štirih, odnosno iz treli različnih velikih taborov dobesedno tako citiral, kakor so bile podane, trdim pa mirne vesti, da so smiselno točno podane. Zanimiva in razveseljiva obenem je soglasnost in skladnost v temeljni tezi, da je »lirvatski problem« jedro celokupne tlaše notranje politike, os, okrog katere se vrte vsa ostala notra nje politična in celo gospodarska ter so- cijalna vprašanja, ter da je od nujne in srečne rešitve tega problema odvisen ves nadaljni razvoj našega državnega življenja. Razveseljiva, pravim, ker so sc trije politični ekstremi, vladni in dva o-pozicijska tabora, znašli na platformi »hrvatskega problema«, katerega rešitev smatrajo vsi trije za nujno državno potrebo. in pa, ker so obenem vsi trije pripravljeni na rešitvi tega pro-blema sodelovati. Vendar nič manj, ako ne še bolj razveseljivo je dejstvo, da je končno vsaj deloma odgrnena tudi zavesa tajinstve-nosti, misterijoznosti, ki je doslej zagrinjala nazore g. dr. Mačka in njegove o-kolice o tem, kako se naj reši »lirvatski« in s teni naš državni problem. Vse doslej je naša javnost živela pod utisom, da »hrvatski narodni pokret«, kakor imenuje dr. Maček svoje gibanje, gre za odcepitev Hrvatske od skupne jugoslovanske države, ali če že to ne, vsaj za tako rahlo samo federativno zvezo »svobodne hrvatske države« z ostalimi deli Jugoslavije, da bi Jugoslavija dejansko več ne bila enotna in edinstvena narodna država. kakršno je ustvaril veliki naš vit. kralj Zedinitelj, ampak samo še smešna karikatura narodnega in državnega edin- stva. Razile v inozemskih časopisih objavljene izjave g. dr. Mačka so te domne ve le še potrjevale. G. dr. Maček pa je na vsa zadevna vprašanja v naši javnosti dolgo časa trdovratno molčal in ni hotel podati nobene jasnejše izjave. Njegov »lajbek« je bil — po njegovi terminologiji — »zakopčan«. Šele te dni je stopil vsaj malo iz rezerve, je vsaj nekoliko »odkopčal« svoj »lajbek« in podal uvodoma citirano izjavo, da lirvatski kmet s klicem »Živela Hrvatska!« ne misli na kakšno »uokvirjeno Hrvatsko«, ampak da ima s tem v mislih državno zajednico, v kateri bi vsi državljani, Srbi, Hrvati 111 Slovenci, bili enakopravni ne samo pred zakoni, ampak v resnici svobodni, enakovredni in enakopravni tudi pred vlado in oblastmi ter bi kot takšni enakovredni in enakopravni činitelji tudi bili soudeleženi na vladi in v 'Upravi države in v vodstvu državnih poslov. To izjavo je podkrepil drugi vodilni član »Združene opozicije«, g. Ljuba Davido-vič, s svojo izjavo, da je prepričan, da g. dr. Maček noče razbitja Jugoslavije. S tem stopa reševanje »hrvatskega problema« v novo fazo. Zakaj če je izjava g. dr. Mačka podana iskreno, in za enkrat 'nimamo povoda o tem dvomiti, potem se razgrinja pred nami ta problem ne kot vprašanje kakšnih hrvatskih separatističnih stremljenj, ampak kot problem narodnih svoboščin, kot problem polne enakopravnosti vseh delov naroda in vseh pokrajin države, kot problem ureditve države na osnovi najširših samoupravnih načel. Zavedati so moramo, da ta enakopravnost in enakovrednost vkljub vsem naporom, da se principi 6. januarja uveljavijo tudi v tej smeri, doslej ni izvedena in da smo oci nje še zelo, zelo daleč.Da o decentralizaciji in samoupravah niti ne govorimo. Reševanje v tej smeri razumevanega »hrvatskega problema« podpirati je brez dvoma naloga in dolžnost nas vseh. V. S. * Ministrski svet razpravlja o redukcijah ptač BEOGRAD, 22. oktobra. Včeraj ob 17. je bila seja ministrskega sveta, da sklepa o definitivni obliki odredbe o znižanju plač in pokojnin državnim uradnikom. Kakor se doznava se bodo to pot upoštevale predvsem težke življenske prilike nameščencev nižjih kategorij i« rodbinskih očetov z otroci. Okm m mi Sir Samue! Hoare bo poročat LONDON, 22. oktobra. Z največjim zanimanjem se pričakuje v vseh polltlč* nih in diplomatskih krogih današnja seja angleške spodnje zbornice. To bo zadnja seja pred razpustitvijo parlamenta. Na tej zadnji seji bo obširno poročal zunanji minister Sir Samuel Hoare o zunanjepolitičnem položaju s posebnim ozirom na napeto vzdušje v vzhodno afriškem vprašanju. Tudi se z veliko napetostjo pričakuje potek debate zasedanja angleškega parlamenta, ki se bo v petek zaključilo, nakar se bo podpisat kraljevi dekret o razpustu parlamenta. Nove volitve bodo predvidoma dne 1? novembra. t BOHUMIR BRADAČ. PRAGA, 22. oktobra. Sinoči je umrl v Pragi v starosti 57 let bivši vojni minister in sedanji predsednik češkoslovaškega parlamenta Bobuaiir Bradat. Dctuati tovgtedi Problemi našega Prekmurja V Ljudski univerzi je včeraj zvečer predaval prof. Me* iihar o Prekmurju Tukajšnja Ljudska univerza, ki pozorno spremija vse aktualne pojave naše dobe in ki vneto motri akutne potrebe našega časa, je postavila v program letošnje predavalne sezone tudi predavanje o Prekmurju. V ta namen je pridobila prof. S. M e 1 i h a r j a iz Celja, ki je delj časa služboval na mursko-soboški gimnaziji, da predava in predoči Mariborčanom življenje in tegobe naše Prekmurske krajbie. Deževno vreme je povzročilo, da se ni ude ež. o tega poučnega predavanja več poslušalcev, kakor bi bilo to predavanje brezdvornno zaslužilo. Potem, ko je požrtvovalni tajnik tukajšnje Ljudske univerze prof. V o š t e r s prisrčnimi besedami otvoril večer o našem Prekmurju, je povzel besedo predavatelj. Iz njegovih izvajanja povzemamo na kratko glavne vodilne misli. Že samo ime in naziv te naše pokrajine ni ustaljen. Nekateri dajejo prednost Slovenski Kraj,Sni, drugi zopet Prekmurju. Predavatelj je mišljenja, da bi bolj odgovarjala trenotno Slovenska Krajina. Razlogi, ki jih je navaja!, niso očividno mogli vseh navzočnih o tem prepričati. Skoro tretjina Prekmurja je ravnina, dve tretjini sta valoviti. Kakor se Pomurje tostran Mure omejuje s Slovenskimi goricami, tako se ta pomorska ravnina zaključuje on stran Mure ravnotako z gričevjem in hribčki. Narava sama daje o-snovo za delitev Prekmurja v geogral-skem oziru v tri dele in sicer v Goričko, Ravensko in Dolensko. Goričanci so prebivalci goriškega Prekmurja, Raven-ci ravnine od Cankove do Murske Sobote, Dolenci pa imajo svojo domovino v Lendavskem srezu. Prekmurje je zelo ra gosto naseljeno, saj pride na kvadratni km preko 100 prebiva cev. Odtod po- jav, da morajo naši Prekmurci kot sezonski delavci s trebuhom za kruhom iskat zaslužka v tujini. So predeli, kjer odhaja na sezonsko delo do 10 in 20% odraslih prebivalcev. Prekmurje je romantična, krasna zemlja topolov, štorkelj in gradov, kjer so nekoč gospodovali tuji plemenitaši nad ljudstvom. Ti gradovi so danes pomniki žalostne preteklosti, ko je naše prekmursko ljudstvo poleg gospodarskih o-kov tlačila tudi duševna bolečina. Tukaj so imeli svoje sedeže Esterhazzlji, Sa-paryji, Batjenyji, Zichyji in druge ple-menitaške rodbine. Po novem položaju, ki je nastal z osvoboditvijo Prekmurja in priključitvijo k Jugoslaviji, se nekateri od teh plemenitašev niso mogli pri ago-diti (Sapary!) našim razmeram, dočim se je na primer Zidchyjeva takoj znašla v novem položaju. Z agrarno reformo so ta ogromna veleposestva prešla v last ljudstva. Sveži duh nove dobe je zavel po Prek murju s prevratom. J u r i š i č e v i osvojitvi Prekmurja, ki ima v 18. decembru 1918 svoj centalni datum, je sledila 3. jaruarja 1919 madjarska protiofenziva, ki je zahtevala med drugim življenje Juri-šičevega adjutanta dr. Dimoviča. Vlad-stvu učitelja in organista Vilmosa Tkalca in bolševiškemu intermezu je napravila konec jugoslovanska vojska, ki je 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje ter razgnala eksponente bele in rdeče mad-jarsk.e akcije. Predavanje je bilo zgoščeno in pregledno podano ter so ga pojasnjevale tudi številne lepe skioptične slike. Le žal, da je izostalo poglavje o umetnostnih spomenikih v našem Prekmurju, ki bi nedvomno precej zanimalo. Socialtu jfttoMmi Mladinski dom v magdalenskem okraju Pred realizacijo perečega socialnega načrta — V novem domu bo prostora za 100 otrok — Svojemu plemenitemu namenu bo dom izročen prihodnje leto Zato je že bivša občinska uprava uvidela nujno potrebo takega dnevnega za- Socialno-skrbstvena zaščita revnih otrok spada nedvomno med najpleme-nltcjše in najbolj numana dela, ki jih opravlja mestna občina mariborska. Nuditi vso življenjsko pomoč revnim otrokom v njihovi šolski dobi pomeni iztrgati jih iz hladnega naročja ugonabljajo-če revščine in jih spraviti dobro vzgoje? ne na življenjsko pot. V ta namen.vzdržuje mestna občina mariborska Mladinski dom v Koroščevi ulici, kjer se pripravlja za življenje 100 revnih otrok. So to revčki, ki nimajo nikogar na svetu, mnogo pa je med njimi takih otrok, katerih starša se morata oba ubijati za ubogi vsakdanji kruh in ni nikogar, ki bi skrbel čez dan za otroke. Vzgoja v mestnem Mladinskem domu je brezplačna in so revni otroci čez dan lepo preskrbljeni. Ob dnevih pouka pridejo v dom po šoli. dobe kosilo in maleo, ob dnevih ko ni pouka, pa pridejo v dom že ob deveti uri dopoldne in dobe tudi malo južino. V domu ostanejo čez dan do 5. ali 6. ure in imajo točno razdeljen čas za učenje. Tako se ubogi otroci pod nadzorstvom temeljito pripravijo vsak dan za šolo in so popolnoma varni pred kvarnimi vplivi prevelike prostosti in ulice. Največ jih je z magdalenskega okraja . . Naval na Mladinski dom je vsako leto velikanski. Vsako leto prosi več sto ubogih mater in očetov sprejema za svoje otroke v dom. Ker pa je v domu prostora le za 100 otrok, pridejo v poštev le najpotrebnejši in najsiromašnej-ši med siromašnimi. Zanimiv je pojav, da se priglašajo tudi taki starši, ki bi bili pripravljeni plačati vzgojnino za svoje otroke v Mladinskem domu. Med oskrbovanci pa je v domu pretežna večina otrok iz magdalenskega okraja? vetišča za revne otroke tudi v magda-lenskem okraju. Ko je realizirala svoj velikopotezni načrt gradnje dveh novih šol, ki bosta posvečeni spominu blago-pokojnega kralja, je pri tem prav tako resno mislila tudi na nov Mladinski dom in predvidela zanj potrebni znesek pri najetem sedemmilijonskem posojilu. Radi tega: novo dnevno zavetišče. Takoj, ko je bilo posojilo odobreno in zagotovljeno, je mestni gradbeni urad ustvaril načrte za prepotreben Mladinski dom v petem mestnem okraju. Imel je tokrat srečno roko in predlagal mestnemu svetu nakup enonadstropne dvo-družinske stanovanjske hiše z ogromnim kompleksom vrta v Magdalenski ulici, ki bi se mogla z majhnimi investicijami prezidati v primerno dnevno zavetišče. Mestni svet je na svoji zadnji seji odobril uradni predlog gradbenega urada in je tako postala zadeva perfektna. Mestna občina je zelo poceni in pod ugodnimi pogoji kupila omenjeno hišo in zemljišče v izmeri 2580 kvadratnih metrov, ki sega od Magdalenske do Koseskega ulice. Tudi je mestni gradbeni urad že izdelal potrebne načrte za prezidavo. S prizidkom na zapadni strani se bosta pridobila dva velika prostora, primerna za jedilnico in dnevni prostor. Obenem bo s prizidkom dobila hiša lepo simetrično obliko, z manjšimi adaptacijami pa se bodo dosegli v notranjosti večji prostori, uredile se bodo umivalnice in vse potrebne sanitarne naprave. V novem Mladinskem domu bosta dva velika dnevna prostora, dve veliki Jedilnici, dva manjša dnevna prostora In vse potrebne pritikline, V suterenu bodo ■ kuhinje jn druge shrambe. Na velikem vrtu, ki je zasajen z drevjem in je pravi park, predvideva načrt igrišča in zabavišča. Mestni gradbeni urad bo pričel prezidavati kupljeno hišo prihodnjo pomlad in bo že prihodnjo jesen izročen Mladinski dom svojemu namenu. {UdUuM Mug&edi „Medveli ples“ K premieri v mariborskem gledališču v torek 22. ob 20. uri Prva povojna zmedenost, nesigurnost, razrvanost in v nemali meri na eni strani neka podivjanost, na drugi strani pa nič manjša otopelost, so v prvih letih po svetovni vojni zapustile značilne sledove in so močno vplivale na vse politično, kulturno in umetniško delo v vsakem narodu. Na prvi pogled je bila podoba, da je svetovni pokolj obračunal z vso tradicijo, z vsem »starim« življenjem: padel je železni zastor, ki naj bi zagrnil vso grozoto in podivjanost, pa tudi vso lepoto, vse nekdanje, že stoletja upoštevane in priznane umetnine, od katerih so se učili in črpali svoje znanje vsi veliki ljudje in so s svojimi izkustvi oplojevali kulturni in umetniški podvig v dvajsetem stoletju. Geslo: začeti je treba znova, po docela novih, niti najmanj markiranih potih in niti malo upoštevajoč povsod priznane genije — vzornike, to geslo je bilo nedvomno zabloda ali vsaj pregrobo pretiravanje v zanikanju in omalovaževanju priznanih vzorov, če se zamislimo v tedanjo dobo vojne furije, sta bila tako mišljenje in naziranje, če ne logično, pa Kolikor toliko umljiv rezultat, da so narodi začeli hlastati po tako imenovani novi stvarnosti. Tako se ni čuditi, da so prvi povojni glasniki kulture in umetnosti zavrgli stare preizkušene »zastave« in jih zamenjali z novimi, raznobarvnimi, silno kričečimi. No, bile so pač nove! V tem kaosu so se porodili vsakovrstni »izrni«, ki jih včasih najbolj učene glave ir. filozofi niso razumeli, morda niti njihovi avtorji sami. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da zapusti vsaka duhovna revolucija za seboj mnogo koristnega in izlušči še marsikatero zrnce, ki obrodi nove in obilne sadove. Zato danes lahko vidimo, da so prvi povojni duhovni revolucionarji, ki niso hoteli biti nič drugega kot zgolj prevratniki v prostaškem smislu besede, zamrli. Tisti pa, ki so ostali do današnjih dni, so se kmalu otresli različnih pretiranost!, dobro se zavedajoči, da je treba sedanjost povezati na preteklost, če hočemo nuditi res kaj dobrega in novega v bodočnosti. V pogledu novotarij je bilo zlasti veliko zmede v gledališki literaturi ir. umevno tudi v odrskih vprizorit/ah. Kakor dramatiki, tako so se »zaletavali« tudi režiserji: za vsako ceno nekaj novega, pa naj je to v skladu z delom ali ne, naj je pravilno smiselno ali nesmiselno; vsekakor novo, moderno je! Najhujše zlo je bilo, da so hoteli nekateri vpreči v to modernistično vprego povsem naturalistična dela, češ: če ima konj sedlo, zakaj bi ga še krava ne imela! Prepričani pa smo, da je to eksperimentiranje vendarle zapustilo marsikaj koristnega in poučnega i dramatikom i režiserjem i igralcem, kar je lahko v tolažbo in opravičilo. Wilem Werner res r.i gledališki gigant, vendar dobro pozna življenje, ljudi, ki živijo in životarijo na odru sveta in si misli: življenje je vedno staro, a obenem vedno novo, in taki smo tudi mi. Nedvomno pa zavzema Werner odlično mesto med sodobnimi češkoslovaškimi dramatiki. Je zredno plodovit in njegove številne odrske stvaritve si z lahkoto utirajo pot na vse odre v domovini in prav tako izven nje. Izredno veliko število gledališč ima stalno r.a repertoarju njegova dela. »Medvedji plčs« je preprosta in naravna človeška dogodivščina in nemara prav zaradi tega tako mikavna in privlačna. Sleherni izmed nas prej ali slej, na ta ali oni način zapleše svoj, večkrat nekoliko čudaški ples. Zavrti se mu v glavi, sam ne ve kdaj in kako — je ustrelil kozla. Ta »kozel« nam češče dela hude preglavice, povzroča hude moralne glavobole in marsikdaj traja precej časa, da se zopet osvestimo in spregledamo, kam meri in kakšna naj bo naša pot. 55-letni Jerman, samec, čudak, ždi vse dneve v svoji, neverjetno zanemarjeni podstrešni sobi, premetava zaprašene knjige, jih razrezuje za antikvariat in kopiči denar. Za vse drugo je gluh in slep. Nagrabljenega ima že sedem sto tisoč dinarjev. Večkrat vinjeni, a navihani in prebrisani hišnik Novak, ga opozori r.a lahkoživo barsko plesalko An-ny, ki živi v isti hiši ter mu prigovarja, naj jo vzame za ženo. In res, že v prvem dejanju je zaroka sklenjena. V drugem dejanju smo v predmestnem baru, ki ni na najboljšem glasu. Tam nastopa ob zvokih jazza zdaj Jermanova žena kot barska plesalka, ki pa meče oči zlasti na bogatega, sleparskega tovarnarja. Vname se prepir med tovarnarjem in Jermanom zaradi Anny. To zmedo izrabi Anny in izroči Jimmyju, barskemu portirju, ki je tudi njer. ljubček, ključe od svojega stanovanja. Jimmy skoči preko ceste v Jermanovo sobo ter mu ukrade iz lestenca, kjer je skriva! Jerman gotovino, poslednjih 100.000 Din. V tretjem dejanju smo zopet v Jermanovi sobi, ki je zdaj preurejena in preslikana. Jerman leži ves bolan in zmeden na zofi. Pride koketna Anny, njen mož pa jo zapodi kot tatico iz hiše. Naposled nastopi priprosta, a dobrosrčna Slakova, ki jo je vzel Jerman že v prvem dejanju k sebi kot postrežnico. Iz njenega razgovora zazna potrti in skrušeni mož, kako modro je vendarle urejeno to življenje, samo pravo pot si je treba poiskati. Ta brodolomec uvidi, da je izgubil 50 let svojega življenja, ker ni razumel njegovega smisla... »Zdaj vem, da se človek ne rodi za sebe. Človek se rodi, da bi bil dober, da bi valil drugim skale s poti. Da bi nekomu razdajal srce ...« Slakova mu prinese pipo in z bridkim smehljajem nadaljuje Jerman: »To sem pogrešal, male stvari življenja ... starega človeka« itd. Ob svitajoči" stenski uri pada počasi zastor. Že ti površni obrisi nam dajo slutiti, da je delo odrsko zelo učinkovito. Wer-ner izredno dobro pozna gledališko tehniko: vse je zgrajeno solidno, vse dogajanje psihološko utemeljeno. Na odru je polno življenja, prizor za prizorom r.ovo presenečenje: smeh, jok, spopadi ljubosumja itd., z eno besedo: dober' teater, ki nudi — panem et circen-^s’ Prevod je, realističnemu okolju primerno, oskrbel docent ma ljubljanski univerzi prof. dr. Bradač. ____________________ Jože Kovič. iUuiske trnke Svinjska kuga tudi v Ptuju zelo raz-širjena. Tudi v našem kraju je svinjska kuga tako razširjena kakor še nikoli-!, najt>olj radikalni ukrepi oblasti ne zaležejo, če ljudstvo ne sodeluje. Res ie< da je prišla bolezen iz drugih krajev >n se je razširila iz tega novega ognjišča bolezni na vse strani. Neki brezvestnež je zaklal svinjo, ki je obolela za svinjsko kugo. Meso je bilo na oko zdravo in ker je bila cena zelo nizka, si je marsikateri lastnik za trgatev nakupil nekaj svinjin®-Zle posledice so se pokazale za 8 dni-to.iko časa rabi bolezen, da se razvii®; Svinje so obolele druga za drugo. Vsi ti lastniki so kupili meso iz istega vira* Najbolj se širi z nakupom okuženega me-sa. Gospodinja meso opere, vodo pa vlije svinjam. V okuženem kraju treba tako vodo in kar je važno tudi posodo raz kužiti, ter politi z vročo sodovo vodo-Svinjerejci naj naznanijo vsak slučm suma na kužno bolezen občini ali veterinarju. Država veliko žrtvuje za pobi' janje bolezni in svinje se cepijo revnejši111 lastnikom brezplačno. V novejšem čas11 so uspehi cepljenja odlični, če se bolezel! pravočasno ugotovi. Rešijo sc skora' vse svinje, ki so še zdrave. Kino. V sredo 23. in v četrtek 24. t. ,rl* obakrat ob 20. uri se predvaja film ričin gardist«. V soboto 26. t. m- ob 20* uri in v nedeljo 27. t. m. ob 18.30 in 20.3°. pa sledi predvajanje filma »Trafika«- nrL M a r i b o r u, dne 22. X- 1931. «MMnBBEsna tiUuffloeske iu Miške mm'm Skrivnostno izginotje bogatega kmeta SZ3H Posestnik F. Korošec iz Danes teden je prispel v Maribor 76-*etni posestnik Franc Korošec iz Petrove Prekmurju v družbi delavca Aleksan-bia Perša. Korošec je imel opravka drugi dan na sodišču in sta s Peršem prenoči-a na prostem. Korošca k razpravi ni bilo. Prišel je Perš, ki je izjavil sodniku, da sta s Korošcem zvečer popivala in da je neznano kam izginil. Ker je imel Korošec Pn sebi precej denarja — okrog 20.000 dinarjev— sumijo, da. je postal žrtev z'očinske roke. Od takrat namreč ga za- Petrovc žrtev zločina? man iščejo vsepovsod. Sum pa je takoj padel na Perša, ki ima grdo preteklost in Je bil že kaznovan zaradi umora in roparskega napada. Danes zjutraj so o-rožniki prignali Perša iz Petrove, da jim je pokazal, kje sta s Korošcem kritično noč prespala. Označil jim je kra; na sejmu za seno. To priznanje pa je sum še povečalo, ker domnevajo, da je Perš zavlekel pijanega Korošca v Dravo, ki teče tam blizu. Preiskava se nadaljuje in bomo o poteku še poročali. De smrti peveien Avtomat ska nesreča na Aleksandrovi cesti, ki je zahtevala življenje čevljarskega pomočnika 3. IPregla pred mariborskim okrožnim sodiščem Šofer Kancler obsojen na 5 mesecev zapora Dne 31. marca t. 1. se .e pripetila na Aleksandovi cesti v bližini znanega že-težniškega prehoda tragična težka avto- Gmmmi kino Telefon 22-19 Do vključno torka 22. t. m sijajna opereta „CB,wiun»ifitT^fP-rnT-iini1 Knez names nik v Londonu. V spremstvu dvornega ministra Antiča in londonskega poslanika Grujiča je prispel knez namestnik Pavle s kneginjo Ogo v London. Na kolodvoru ju je sprejel vojvoda "kentski. o Kraljeva namestnika v Novem Sadu. Pripeljal se je v Novi Sad kraljev namest nik dr. Ivo Perovič. Zastopniki obasti so mu priredili prisrčen spre'em. G. dr. Perovič je prišel na obisk h kraljevemu namestniku dr. Radenku Stankoviču, ki se zdravi v tukajšnjem zdravilišču. Artur Henderson mrtev. V starosti 72 let je umrl predsednik razorožitvene kor. ference in bivši britanski zunanji minister Artur Henderson. Kuj pa naj to pomeni...? Francoski »Ognjeni križi« so izvršili te dni značilno mobilizacijo in manevre. Pri teh vajah jc prodrl Disposov napadalni oddeek do pariškega predmestja Bonneil, kjer je zasedel ulice in kontroliral ves promet. Tudi so porezali vse telefonske žice. Ko se je pojavila policija, je ta napadalni oddelek izginil. Levičarski časniki so v zvezi s tem prinesli seznzaconalna poročila o predstoječem puču desničarsko u-smerjenih »Ognjenih križev«. Okoli Banje Luke zopet potres. Zopet so se pojavili okoiPBanje Luke hudi potresni sunki, ki so zavzeli vso banjaluško kotlino. Polovična voznina je dovoljena na državnih železnicah vsem obiskovalcem radijske razstave v Beogradu, ki bo od 27. oktobra do 5. novembra. Komunisti morajo iz Grčije. Notranji minister Grčije je izdal odlok, da se bodo izgnali iz Grčije vse eksponenti ko-munistčne propagande. Gre za 300 ko-munstov, ki jih bodo pregnali na otok Evstratios, kjer bodo konfinirani. Demonstracije proti Italiji v Mehiki. Komunistična stranka Mehike je organizirala velike demonstracije proti Italiji. J ramvajsk promet je stal, po tvornicah je delo za nekaj časa počivalo. Na velikih zborovanjih so komunistični govorniki grmeli proti Itaiji, Musoliniju in fašizmu. k Tudi na dalnjeni vzhodu, diši po smodnik«. V zvezi z znanim obmejnim sporom med Mandjurijo in Mongolijo je izjavil predstavnikih Madjuree1, da bo morala Mandjurija seči po orožju, ako ne bo Mongolija izpolnila njenih zahtev. Za vsem tem se reži japonski obraz ... 16 učencev pod ruševinami šolskega-poslopja, v Souil lacu v Franciji se je zrušila šolska stavba, kj je pokopala pod seboj 16 učencev vaške obrtne šole. Po zraku iz Varšave v Avstralijo. — Včeraj dopoldne se je dvignilo v zrak »Modro letalo«, ki hoče preleteti zračno progo iz Varšave do Avstralije. Letalo hoče pristati v Melbournu. Grozna neurja preko morja. Ob angleški in irski obali besni morsko valovje že tri dni. Na Severnem morju je vsak promet malodane onemogočen. V hamburško luko se je moralo zateči preko 50 parobrodov. V švedskih vodah Je doživel brodolom angleški parnik »Pen-dennis«. Na vožnji proti Arhangelsku sta propadla dva sovjetska ledolomilca 15 mornarjev je utonilo. Najboljši odvetnik. A.: Zakaj se držiš tako kislo? B.: Prihajam s sodišča, kjer sem žil lastnika nekega psa, ki me je uc nil. A.: Nu, in? Si pravdo dobil? Ne. Lastnika psa je zagovarjal vetnik, ki je sodnike prepričal, da Prav za prav jaz ugriznil psa in e mene. l83*o^iwsaBfte se C- * V Mariboru, dne 22. X. 1935. 2 i". • —1HMtflW MARIJ S KALAN ROMAN Sida SHatava »Nikakor. Nihče me ne zaustavi.« »Ubila se bom.« »Postala bi morilka življenja, ki mu dolguješ ljubezen.« »Tako postanem tvoja.« »Moje življenje je poslej brez cilja in vrednosti.« »Moj mož si bil.« »V resnici ne nikoli.« »Ne pustim te nikamor.« Postavila se je predenj in ga skušala zadržati, toda njegov sklep .je bil neomajen. Prijel jo je z vso svojo obupno močjo in sunil od sebe, da se je opotekla in padla na preprogo. Potem je planil skozi vrata in izginil. Sidi se je zameglilo pred očmi. Prsti so se ji krčevito zagrebli v preprogo, soba se je zavrtela, luč je ugasnila in objel jo je brezmejni molk ... Ervin je zdrevel v svojo pisarno, sedel K pisalni mizi in naslonil glavo ubito na roke. V vsej njegovi notranjosti je divjala strašna bolečina, a solz, ki bi jo olajšale, ni bilo. Misli so se mu podile po glavi z bliskovito naglico, prehitevale druga drugo in si niso dovolile izkrista-lizaciie v jasno usmeritev. Šele čez nekaj časa se mu je iz podzavesti izvila čudna želja, da bi se odprla vrata in bi prihitela k njemu Sida. zaskrbljena za njegovo usodo. Prisluhnil je, če se morda ne oglašajo na hodniku njeni koraki. Ni jih bilo... »Ne bo je...« si je dejal. »Pustila me je, naj grem svojo neizprosno pot. Kaj naj bi bila storila? Ljubila me ni nikoli, žena mi je bila samo iz sile, v katero sta jo nagnala moj in njen oče. Pripadala je drugemu in pripada. On je oče njenega otroka. Jaz sem ji samo ovira na poti do novega življenja. Jo smem soditi in obsoditi? Ne. Kriv sem sam. Čemu sem posegel samovoljno v njeno življenje, nesposobno za to, da bi jo priklenil nase in osrečil. Pet in trideset let sem se zavedal svojih slabosti in moral bi se jih bil zavedati še dalje. Mora! bi bil ostati sam.« Čez trenotek mu je pa stopilo v misli novo vprašanje: »Kaj bo s tovarno, Silanovino? Moj oče jo je iztrgal iz rok Silanu in s tem povzročil tragedijo starega, ponosnega Silanovega rodu. Njemu jo moram vrniti, samo tako lahko popravim in izbrišem greli.« Vzel je iz predala polo papirja, odprl nalivno pero in napisal z duševno in telesno muko oporoko, v kateri je postavil za edino dedinjo Sido. Spis je zaključil: »S tem vračam Silanovino njenim pravim lastnikom Silanom ter njihovim potomcem, katerim jo je ugrabil moj pokojni oče. Ime Roganovo naj se pozabi, da ostane očiščeno z mojim žrtvovanjem.« Preganil je listino, jo vtaknil v ovoj in napisal nanj Sidino ime. Potem jo je položil v sredino r.a pisalno mizo ter založil z obtežilnikom. Počasi in z nizko sklonjeno glavo se je dvignil, poiskal klobuk ter snel s stene svojo lovsko puško. Ko je vtaknil vanjo naboje, je oklevajoče obstal in znova prisluhnil k vratom, ker je pa bilo še vedno povsod vse mirno, se je sunkoma vzravnal, vrgel puško na ramo, ugasnil luč .in odšel v noč. Na dvorišču se mu je hotel pridružiti njegov lovski pes, a ga je nagnal. Krenil je po ozki stezi, ki je vodila okoli vrta proti Jasnici. Izza vrhov Poharja se je prav tedaj dvignil mesec in zarisal trdo na tla njegovo skrušeno senco. V goščavi nekje se je oglasila sova s svojim turobnim zategnjenim glasom. »Poj,« je zašepetal, »poj mi, ti mrtvaški ptič, spremi me vsaj ti na moji zadnji poti. Sama sva na vsem vesoljnem svetu, samo ti in jaz. Glej, nikogar nimam, nihče ne misli name. nihče ne trepeče zame. Moja smrt ne bo nikomur ranila srce; nasprotno, rešitev bo in osvobojenje. Moj umik bo odprl nova pota in novo življenje. Ko bo pozabljeno. da sem nekč živel, se bo Silanovina ■ mi namilili m umi odela v praznično zunanjost. Moja žena — ha, moja žena! — se bo poročila z očetom svojega otroka. Godba bo m ples, rajanje, petje, vriskanje ... Silan bo zopet kraljeva! v svojem docela vrnjenem kraljestvu. Kdo se bo tedaj š0 spomnil Ervina Rogana, samozvanca, ježa v llsični? Kako velika odrešitev lahko postane smrt nekaterim, ko se je drugi tako boje . .. Sedaj šele čutim popolnoma določno, kako relativno je vse na svetu in kako je neumno, tragikomično. Da, vse to ni ne komedija ne tragika; vsakega je pol. Rodimo se, živimo in upamo. Vsak dan znova pričakujemo nekaj velikega, nekaj, kar nam bo nenadoma odprlo vrata v neko srečo, o kateri sanjamo kakor otroci o čudežnih igračah. Dnevi potekajo, meseci, leta in namesto tiste velike, s tako neuničljivo, večno delujočo vero pričakovane sreče prihajajo vedno nova razočaranja. Tre-notki „sreče” so tako redki in drobni, ka- : kor zlata zrnca v oceanu. In še za vsak tak trenotek je treba toliko trpljenj, ali vsaj usmradljivo lenih dni brez doživetij-Mali in slabotni se pehamo za bogastvom, kakor da bi nam moglo kdaj dati tisto, kar pričakujemo; kakor da je sploh že kdaj komu dalo. Ni vse naše življenje samo blodnja ujetnika po labirintu z upanjem v izhod? In izhod? Je edino smrt? Le skozi njena vrata vodi pot iz tega labirinta. Naenkrat sc neha vse in izgine, svetlo upanje in temno razočaranje. Čemu bi se potem bal te poti?« 1a žfogfgfegfl ift sveta Živčen je, muhe in navade abesinskih žena Kako se oblačijo, lepotičijo in zabavajo sodobne Abe-sinke — Abesinska cesarica ženam vsega sveta Morda je še vse premalo znano stališče, ki ga zavzema v družbi abesinska žena. Abesinska dama je danes enakopravna z moškim. Ona nosi najmoder nejše obleke in slikovito »šamo«, to je z zlatimi arabeskami bogato stkano ogri njalo. Le cesarica nosi namreč škrlatno barvo. Te »šame« so različne vrste. Lahko služijo za vsak dan, lahko za razne jahalne praznike, lahko pa tudi za redke svečane in slovesne prilike. Abesinske dame iz visoke družbe kakor tudi Abesinke iz najnižjih slojev tko te »šame« doma na statvi. Kvečjemu za perilo se uporablja evropsko sukno. V »tukulu« .... Gostu postreže abesinska dama s ta-kozvano pijačo »tala«, to je neke vrste abesinsko pivo. Razen tega pride na mizo kravino mleko in pražena žitna zrnca in, če so gostje posebno priporočeni, tudi pečeno jagnje. Vse življenje se razvija v takozvanem »tukulu«, to je preprosti, spleteni kolibi. V kolibi je le malo prostora in so priprave za sedenje prav primitivne. Le cesarski dvor v Addls Abebi, okoli katerega se zgrinjajo moderno grajene bele hiše raznih tu-' »ih, ima veliko palačo, takozvani »gib-hi«. Ko odhaja Abesinka z doma .... če zapusti abesinska dama svojo hišo, potem stvar ni tako enostavna, marveč je združena s precejšnjimi ceremonijami. Pred njo gre poseben sel, da sporoči na mesto njenega obiska njen prihod. Abesinska dama, obdana od nešteto služabnic, jaše na beli muli, katere sedlo je okrašeno s slikovitimi vezeninami na raznobarvnem ali zlatem ozadju. Nemalokrat nosi mula tudi srebrn, svetlodoneč zvonček na vratu. Odstop od sedla ni kar tako lahek in je zo-Det združen s ceremonijami. Služabnice razprostro svoje »šame« pred gospodarico, in precej časa traja, da se abesinska dama iz svojega sedla izkrca na temljo. 1 udi Abesinke hočejo biti lepe in mlade. Abesinske dame sicer niso Evropejke ii se njihov položaj nikakor ne more popolnoma primerjati s položajem sodobne Angležinje, Francozinje ali Američanke. Toda Abesinka tudi ni položa-iu Arabkinje ali morda celo Zamorke, saj je Abesinka nositeljica tisočletne egipčansko-semitske kulture, in znano je, da je pramati abesinskih žena legendarna kraljica Saba, pred več kakor 300D leti je prinesla kralju Salamonu v dar tudi sredstvo za lepotičenje, ki so ga sestavljala razna olja in drugi rastlinski deli. Abesinka iz višje družbe pa ne goji samo obraza in lica, ampak prekoplje po stari orientalski navadi vse telo v oljih in balzamih. To je tem lažje mogoče, ker dragocena kozmetična sredstva v Abesiniji skoraj nič ne stanejo, saj so visoke abesinske gore prepolne rastlin, iz Katerih se delajo in pripravljajo te lepotilne maže. Toda ta mazila iz rastlin, ki obilujejo na vitaminih, ne služijo samo čistoči in finoči kože, marveč tudi okrepitvi zdravja. Glavna skrb — lepa kožna barva. Mrs. Forrogate, po rodu Egipčanka iz Kaira in absolventka dunajske kozmetične šole, ki prebije skoraj vsako leto nekaj mesecev pri svojem stricu, oskrbniku na cesarskem dvoru v Addis Abebi, ve o vseli teh kozmetičnili postopkih Abesink iz višjih krogov, ki hočejo ostati lepe in mlade, precej zanimivega povedati. Po njenem mnenju je glavna briga sodobne Abesinke lepa kožna barva. Te Abesinke iz višjih krogov imajo neko svetlikasto, rumenkasto kožno barvo. kakor na primer Egipčanke ali Indijke iz visokih družabnih plasti. Da se doseže ta kožna barva, se zelo uporabljajo razne maže, ki vsebujejo obilo sestavin živega srebra. Ta mazila se uvažajo iz Evrope. Sličen pojav zasledujejo v Ameriki, kjer si zamorke in mulatke na vso moč prizadevajo, da bi dobile svetlejšo kožno barvo. Abesinka je že od mladega navajena, da goji svoje truplo, kakor je bilo nekoč v Egiptu. Abesinke imajo posebne recepte za gojitev telesa, ki jih pri nas niti ne poznamo. Tudi uporabljajo celo vrsto raznih zdravilnih sredstev proti najrazličnejšim boleznim. Nedvomno je, da bi prinesla Abesinija odkritje vseh možnih vrst sredstev iz področja lepotilne in zdravilne kemije, ki so že ženam iz starih kulturnih dob pomagala dp privlačnosti in lepote. Silno napreduje mešanje abesinske in zamorske krvi, kajti mnogi odlični in bogati Abesinci jemljejo zamorke za žene ali pa živijo ž njimi skupaj, ker se ne morejo upirati njihovim, strasti do viška zbujajočim privlačnostim. Kaj sporoča abesinska cesarica ženam vsega sveta. Veliko pozornost je zbudilo poročilo abesinske cesarice Manen, soproge cesarja Heila Selasija, ženam vsega sveta Iz tega oznanila povzamemo sledeče: »Prijetno nam je, da pošiljamo izraze naše tople zahvale mednarodnemu združenju žena za mir in svobodo za čustva toplih simpatij, ki jih je mednarodno ženstvo pokazalo do naše zemlje in našega naroda v času težke preizkušnje. V resnih časih, v katerih živimo, mislimo na žene vsega sveta, ki imajo največjo dolžnost, da se njihov glas čuje po vsem svetu. Po vseh zemeljskih širinah, v vseh podnebjih in zemljah so žene prevzete po eni ter isti težnji k ljubezni in miru. V vseli časili je bila vojna ena najkrutejših pojavov, ki prihajajo nad človeštvo. Kakršnakoli je že njihova rasa, kakršnakoli je njihova vera in kakršnakoli njihova domovina, vse žene obsojajo brutalno silo in sovražijo vojno, ki uničuje ognjišča rodbinskega življenja, in ki grabi po tem, kar je ženam najdražje, to je po njihovih možeh, po njihovih bratih in sinovih. Italijanske žene in matere, pa tudi abesinske žene in matere, neizrecno trpijo pri misli na neskončne in še neslutene posledice, ki prihajajo od vojne. Naj dvignejo in združijo svoj glas vse žene sveta, vse matere in sestre, da se prepreči strahota vojne, kopičenje bede in nepotrebno prelivanje krvi. Etiopije ne žene v vojno oblastižlejnost in sila. Etiopija hrepeni po miru. Etiopski narod je vedno nudil bratski sprejem tujcu, ki je prišel k njemu, da pošteno dela. Najprisrčnej-ša gostoljubnost je pri njem starodavna tradicija, katere izvor se izgublja v teminah preteklosti. Imperialistična ambicija je pri enem naših sosedov, s katerim hočemo živeti v miru in prijatelj- stvu, zbudila ostajalne težnje. Me žene-bomo znale izvršiti svoj plemeniti, toda obenem žalostni posel, da izpiramo rane in da blažimo zlo, kolikor nam je to mogoče. Pri tem nam je v tolažbo misel, da so na naši strani žene vsega sveta, ki jih združuje koprnenje po miru, in da nas podpirajo, ko gremo v pomoč ranjen cem in ko gremo tolažit vdove in sirote padlih junakov. Žene vsega sveta naj z našimi molitvami združijo svoje molitve vsemogočnemu, da navdahne sosede if dejanja državnikov k temu, da bi konč- no na tem svetu zavladala mir.« pravda Nenavadna zakonska drama Pred dnevi se je Lyonu nenavadno maščeval nad svojo ženo neki trgovec Renato. Renato je bil do ušes zaljubljen, v neko svojo mlado prijateljico in se je za vsako ceno hotel ločiti od svoje boljše zakonske polovice, ki pa ni hotela za noben denar pristati na ločitev zakona. Ko se je Renato peljal s svojim avtomobilom po ulici in opazil na nekem vogalu svojo ženo v razgovoru z nelci'11 mladim gospodom, je krenil krmilo ,n zavozil z vso silo na hodnik ter podrf "‘! tla svojo ženo in njenega znanca. Pri ^ priliki se je žena nevarno poškodova}-1 na glavi, njenemu znancu pa se na sreč0 ni pripetilo nič hudega. Ker je nesrečna žena podlegla poškodbam, je polici)3, Renata aretirala in izročila sodišču. Prc' iskovalnemu sodniku je izjavil, da sc ie pripetila le nesreča in da ne zadene njega nobena krivda. Navadna in zlata poroka. — Veš Ii, kakšna je razlika »ned ,K' vadno in zlato poroko? — Vem. Pri navadni poroki se v poročni noči sramuje ona, a v noči 7^e poroke se sramuje on. Razno um——i i HALO! HALO! Tu gostilna Vicel, Rotovški trg 8. Danes večerja: Oradi in lavrati pečeni na rešetki, rižoto iz lignjev, runibačev brodeto s polento, male gi-ricc in olice ocvrte. 4824 Prodam SPALNICE. JEDILNICE, kuhinjske opreme, stole vseli vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška 8 4285 VEČJO KOLIČINO ZABOJEV proda Knjigarna Tiskovne za druge, Aleksandrova c. 13. 4818 PRODAA1 PLAŠČ, lepe obleke, čevlje, galoše št. 38, »Singer« stroj 2500 Din. Vprašati od 2—4 ure Cankarjeva ul. 30. 4825 PISARNIŠKA PISALNA MIZA, pisarniška svetilka, knjigo5 veški rezalni stroj in pradaj-ni pult na prodaj. Manufaktura Kurt Elemar, Ulica 10. oktobra 5. 4820 Stanovanie KRASNO STANOVANJE, pripravno za zdravnika, . v najlepši legi, v prvem nadstropju, 4 eventuelno 5 sob, oddam. Ponudbe pod »1500« na upravo »Večernika«. 4817 Sobo odda^. UDOBNO OPREMLJENO SOBO » oddam boljšemu gospodu ‘Y oficirju. Frančiškanska levo. Službo dob SLUŽKINJO ,,n. 30—40 let staro, ki ljubi ot ke in zna kuhati, spreJn,cv(J Pismeno ponudbe na uPra »Večernika« pod »Pridna«-_____ _4819 __ —— Kupujte svoje P®’ trebščine pri našit* inserentih» Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DJEIELA v MatiLtotu