■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Drava v Ljubljano najverjetneje z mladinci
O Stran 18
Atletika«
Kolaričeva še ni pozdravila težav z gležnjem
Z> Stran 19
Po mestni občini
Ptuj« Denarje denar - ne glede na krizo
Z> Stran 2
Po naših občinah Gorišnica • Kdo
iz koga brije norce?
O Stran 6
Zadnja stran Ptuj • Prejeli smo pismo iz zapora
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 20. novembra 2009
letnik l_XII • št. 91 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nogomet • Slovenci drugič na svetovnem prvenstvu
Slovenija skače in gre naprej!
Sreda je bila za ljubitelje nogometa posebej srečen dan: naši nogometni reprezentanti so si namreč z minimalno zmago proti Rusiji priigrali uvrstitev na SP, ki bo naslednje leto v Južnoafriški republiki.
Pred povratno tekmo v Mariboru (prva tekma se je končala z zmago Rusov 2:1) je bila tiha želja vseh zmaga 1:0, kar se je na koncu z golom Zlatka Dediča tudi uresničilo. Junakov tega podviga je več, prvi med njimi pa je zagotovo selektor Matjaž Kek, ki je uspel s pomočjo svojih varovancev prelisičiti ruskega kolega Guusa Hiddinka in mu zadati enega najtežjih porazov v njegovi izjemno bogati karieri. Pri tem so imeli pomembno vlogo tudi združeni slovenski navijači, ki so v Ljudskem vrtu pripravili izjemno vzdušje, ki se ga ne bi sramovali tudi na veliko večjih stadionih. Slavje se je po tekmi preneslo na celotni Maribor in vso Slovenijo.
To je druga uvrstitev Slovencev na SP; »zlati generaciji« je to uspelo leta 2002, ko so bili udeleženci SP na Japonskem in v Koreji.
Več na straneh 15,16 in 17.
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • 28. seja občinskega sveta
Kidričevo • Brencl zavrača očitke
Vsaka cesta skriva svoj problem Bo občina plačala?
Na ponedeljkovi redni seji ormoškega občinskega sveta je bil predstavljen proračun občine za prihodnje leto. Bilo je nekaj pripomb nanj, a prav vsebinskih ne. Bolj se je razprava sukala okrog tega, ali je proračun prenapihnjen, koliko je v njem realnih projektov in koliko prenosa nerealiziranih projektov iz letošnjega leta. O tem so imeli levi in desni vsak svojo predstavo in resnico, na koncu pa so predlog proračuna potrdili.
Med pobudami, predlogi in vprašanji so svetniki najbolj negodovali nad cestno infrastrukturo, ki se na eni strani ne gradi, po drugi pa uničuje, ko težki tovornjaki
po njej prevažajo gramoz za številne gradnje. Zlasti svetnik Slavko Kosi se ni mogel sprijazniti s tem, da ni bila zgrajena vzhodna obvoznica, preden so se izdala vsa dovo-
ljenja in soglasja in je imela občina še nekaj moči v svojih rokah, sedaj pa lahko le stokamo in jokamo, da nam bodo z neštetimi tovornjaki, ki vozijo gramoz za obnovo železnice, uničili ceste. Županu je očital, da je takrat desnica preprečila pobudo občanov, ki so zbirali podpise, da se prepreči prevoz gramoza skozi Ormož in se za ta namen usposobi druga cesta. Dogovarjali so se o nadvozu čez železniško progo Ormož-Ljutomer in o zapornicah na križišču s progo Ormož-Čakovec. »Sedaj pa je država na nas pozabila kot že tolikokrat prej,« je menil Kosi.
Z> Stran 4
Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, je prepričan, da je v zapletih zaradi sanacije gramoznice v Lovrencu pravica na njegovi strani. Očitke z Občine namreč zavrača in zatrjuje, da so za napake krivi prav na Občini, saj naj bi z napačnimi podatki zavajali ministrstvo in s tem storili celo kaznivo dejanje. Prepričan je, da bo morala Občina njegovemu podjetju zaradi izpada dohodka plačati visoko odškodnino.
Kot smo zapisali v petkovi številki Štajerskega tednika, je mariborski oddelek Upravnega sodišča Republike Slovenije ugodil tožbi podjetja Albin promotion v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo, ker je to obnovilo postopek izdaje gradbenega dovoljenja za sanacijo gramoznice v Lovrencu. S svojo odločitvijo je sodišče sklep ministrstva odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
V omenjenem sestavku smo objavili prve odzive na takšno odločitev upravnega sodišča, predvsem z Občine Kidričevo, kjer so bili sicer nad tako odločitvijo sodišča nekoliko presenečeni, a takoj
dodali, da so prepričani, da je pravica na njihovi strani. Občina namreč opozarja na še več kršitev zakonodaje v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki se še vedno rešujejo v drugih sodnih postopkih.
O Stran 5
Foto: VI
Foto: OM
Ptuj • 33. seja mestnega sveta
Denar je denar - ne glede na krizo
Ptujski mestni svetniki so se 16. novembra sestali na 33. redni seji, razpravljali pa o petnajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami, iz razprave umaknili obvezno razlago odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj, o marsikateri odločitvi pa imeli različne pomisleke.
Foto: Črtomir Goznik
Idejna zasnova arheološkega centra Panorama
Petra Pribožiča (N.Si) je zanimalo, zakaj je točka o problematiki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož uvrščena med informacije in ali bo direktor muzeja imel možnost predstaviti to problematiko že na tej seji. Odgovor je bil, da bo ta problematika uvrščena na decembrsko sejo mestnega sveta in da točka informacije ni bila nikoli točka, o kateri bi se razpravljalo.
Janez Rožmarin (N.Si) je dočakal odgovor Poslovnega sistema Perutnina na vprašanje glede meritev obremenitve okolja četrtne skupnosti Breg zardi elektromagnetnega sevanja. Na objektu Perutni-nine Tovarne krmil oziroma silosov na Zagrebški cesti imajo nameščene tri sisteme: radijski sistem Mobitel GSM 900 in UMTS, radijski sistem Si.mobil GSM 900 in FM-oja-
čevalnik radia Grom. Kot izhaja iz elaborata Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Ljubljana in Zavoda za varstvo okolja pri delu DD, gre za radijske naprave, ki ne presegajo mejnih vrednosti in so sprejemljive za okolje, so zapisali v odgovoru, ki ga je pripravil strokovni sodelavec Perutnine Bojan Klinkon, dodane pa so bile tudi strokovne študije o elektromagnetnem sevanju oziroma vplivu na okolje. V spremnem dopisu je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser prosil, da se dokumentacija obravnava kot dokument interne narave, saj obsega informacije in podatke, ki jih je družba Perutnina opredelila kot zaupne. Zaradi tega brez izrecnega soglasja zaupane informacije ne smejo biti posredovane v javnost
brez kakršnegakoli razloga ali namena. Dokumenti so na vpogled pri Janezu Mercu, je odgovor Perutnine dopolnil ptujski župan. Svetnik Janez Rožmarin je bil zadovoljen, da je odgovor končno prišel, pri čemer je dodal, da vprašanje ni bilo vezano na njegovo zanimanje, temveč na zanimanje številnih krajanov. Če je vse v redu, potem bi te podatke lahko transparentno predstavili tudi krajanom, je prepričan Janez Rožmarin.
Miroslav Letonja (SNS) ugotavlja, da Slovenci še niso živeli slabše kot sedaj. Prepričan je, da bi MO Ptuj morala v teh kriznih časih še več sredstev nameniti za javna dela, 80 tisoč evrov je po njegovem premalo glede na alarmantno povečanje brezposelnosti v tem okolju. Bolj bi bilo potrebno prisluhniti socialnim problemom in stiskam ljudi, saj so iz dneva v dan večje. Župan dr. je svetniku odgovoril, da ni bojazni, da MO Ptuj ne bi izkoristila vseh razpoložljivih državnih spodbud na tem področju. V tem času so se tudi spremenili kriteriji in po novem država sofinancira javna dela v višini 70 odstotkov.
Lidija Majnik (LDS) je povedala, da ne gre samo za
javna dela, da gre tudi za 40 delovnih mest v okviru evropskega socialnega sklada, na katerega je kandidiralo to okolje, odobrene pa so bile samo štiri zaposlitve za leto in pol - za vsako delovno mesto po 15 tisoč evrov. Problem je, da se vse centralizira. Tudi zato je potrebno narediti vse, da se ne bo uresničil projekt treh pokrajin, o katerem se sedaj govori, in da bo Spodnje Po-dravje dobilo svojo pokrajino.
Povišali najemnine in nadomestila za stavbno zemljišče
Za ocenjeno stopnjo inflacije za leto 2010, ki naj bi znašala dva odstotka, se bodo po sklepu mestnega sveta povišala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za posamezne cone. Pri poslovnem prostoru velikosti 100 m2, na primer, znaša povišanje za celo leto 21 evrov. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, gre pri tem povišanju bolj za urejanje nekih praks, saj je pozneje težko nekaj uveljaviti za nazaj.
Kljub nekaterim pomislekom in razpravam, v katerih so se ponavljale že znane ugotovitve o mrtvem mestnem
jedru in da ni pravi čas za to, da pride do tega zvišanja, ker ni Ptuja brez mestnega jedra, so svetniki vendarle izglasovali tudi povišanje vrednosti točke, kar je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž - ta se je povečala z indeksom rasti življenjskih stroškov. Po novem znaša 1,683 evra in se je torej povišala za 0,033 evra. Zadnji popravek vrednosti točke je bil sprejet pred slabim letom. Ob tem smo slišali, da najemnine niso problem, v istem trenutku pa izvedeli, da najemniki MO Ptuj dolgujejo že skupaj okrog 420 tisoč evrov, od tega naj bi znašal »stari dolg« 350 tisoč, »novi« pa 70 tisoč.
Svetnik Milan Čuček (LDS), ki je bil 17 let trgovec v mestnem jedru, ugotavlja, da problem niso najemnine, problem so ljudje oziroma stranke, ki jih ni. Ptujski župan pa je prepričan, da bi z drugačno ponudbo lahko mestno jedro bolje živelo. Ni zanemarljiv podatek, da se skozenj v sezoni sprehodi 150 tisoč ljudi, turistični in gostinski delavci pa bi jih z organizirano akcijo zagotovo lahko pritegnili. Potrebno bo spremeniti miselnost - od špricerja se danes več ne da živeti.
Kam gre »zadeva o zadevi«?
Nekaj pomislekov so imeli ptujski mestni svetniki tudi glede spremembe akta o jav-no-zasebnem partnerstvu za izgradnjo cestne infrastrukture v MO Ptuj. Po novem bodo v okviru javno-zasebnega partnerstva izvajali projekt izgradnje in vzdrževanja cestne infrastrukture, pri čemer so nekateri svetniki podvomili v to, ali je to najbolj gospodarna zadeva, saj zadeva naj ne bi šla
v pravo smer; zakaj je potrebno imeti vmes javno podjetje, če bi lahko občina koncesijo podelila direktno. Za občinsko vodstvo pa je najboljše, da tisti, ki gradi, hkrati tudi izvaja vzdrževanje, ker želijo obvladovati zadeve od začetka do konca.
Mestni svetniki so na 33. seji začeli tudi razpravo o osnutku pravilnika o protokolarnih obveznostih, s katerim bodo določili obveznosti, dogodke in pravila ob protokolarnih dogodkih, način njihovega financiranja ter pravice in dolžnosti občinske uprave pri organiziranju in izvedbi protokolarnih dogodkov v MO Ptuj. Gre za prvi pravilnik te vrste doslej v MO Ptuj, je povedal predsednik odbora za splošne zadeve in lokalno samoupravo Matej Janžekovič (SMS).
Razprava je pokazala, da ga bo potrebno temeljito pregledati in dodelati tako, da ga bodo očistili izrazov, ki ničesar ne dorečejo. Kar zadeva protokolarna darila, pa naj bi bila vsebinsko vezana na katero od značilnosti MO Ptuj. Zgornja meja vrednosti protokolarnega darila znaša 62,95 evra. Priložnostna darila, ki so izrazi pozornosti, pa so darila manjše oziroma simbolne vrednosti.
34. seja mestnega sveta bo 14. decembra, so sklenili ob koncu, potekala bo v dveh delih: prvi del bodo svetniki opravili v Mestni hiši, drugi del pa v prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož oziroma na gradu, kjer se bodo podrobneje seznanili z muzejsko problematiko.
Direktor muzeja Aleš Arih pa je svetnike bo ob tej priložnosti seznanil s prvo zasnovo arheološkega centra na Panorami, saj je ta potrebna trajne zaščite. »To pa ne pomeni, da gre za hermetično zaprt prostor, ki bo samemu sebi namen, ampak za priložnost predstavitve arheoloških najdb v urejenem arheološkem parku in v primernem razstavišču,« pravi direktor Arih. Temu je potrebno dodati še zadostne depojske in delovne prostore za tiste, ki bodo delali v arheološkem centru. »Bliža se Evropska prestolnica kulture, mesto in občina se ukvarjata z različnimi projekti, s katerimi se nameravata vključiti v zgodbo EPK. Bojim pa se, da bodo različni interesi in nerealne finančne zahteve preprečili izpeljavo nekaterih načrtovanih projektov. Organizatorjem EPK ponujamo enkratno priložnost, s katero bomo za vedno rešili problem ptujske arheologije,« je pred decembrsko sejo mestnega sveta o problematiki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož povedal direktor Aleš Arih.
MG
Uvodnik
Kako se Slovenci gremo morale
V politiki se zadnje dni ne dogaja prav nič posebej pomembnega ali vsaj ne takega, kar ne bi bilo že napovedano in pričakovano, razen tega, da sta si dva najpomembnejša desusovca prav na hudo skočila v lase in se rineta s položajev in iz stranke, zato pa je postalo toliko bolj vroče na medijski sceni. Tokrat zaradi razvpite Kmetije slavnih, kjer je bilo najprej po prijavi RTV, nato pa še po izrečenem mnenju Apeca ugotovljeno, da so si POP-tevejevci privoščili pokazati preveč nagih in nasilnih scen, ki so neprimerne za mladino, mlajšo od 15 let. Po zakonu bi namreč morali pred tovrstnimi oddajami napisati na ekran za vse gledajoče, da bodo prizori neprimerni za nepokvarjene dušice najstnikov, ki nimajo pojma, kako zgleda kakšna klofuta ali, še huje, tisto med nogami, po čemer se ločita moški in ženska. Ker tega pa do 15. leta ne smeš videti in vedeti!
Sicer moram čisto odkrito priznati, da me ni zanimalo videti niti delčka doslej predvajanih oddaj tega slavnega resničnostnega šova, zato bi težko komentirala, kaj je bilo tako hudo spornega. Ampak menda, kot so mi vedeli povedati, naj bi šlo za razkazovanje Šternovega zaklad-ka tam spodaj.
Osebno se mi ne zdi prav nič sporno - za takšen kaliber oddaje, kot je Kmetija slavnih - prikazovanje tudi takšnih scen, se mi pa zdi hudo sporno tovrstno dvojno moraliziranje, ki se ga nekateri gredo zdaj.
Ubogi starši, ki so prav morali dovoliti svojim otrokom gledati Kmetijo, in res še bolj ubogi otroci, ki so vse to videli, pa so zdaj gotovo zaznamovani do konca življenja, ali ne?! In vse te grozote bi lahko zakonsko rešili samo z enim napisom 15 plus, ker potem pa ne bi nihče od hudo prizadetih gledalcev več niti pomislil na to, da bi šov še gledal. Ah, kakšna veleumna rešitev, skoraj tako dobra kot predlog, da naj se Kmetija predvaja bolj v poznih nočnih urah, kot recimo Jerry Springer show. Verjetno bi potem res kateri od sedemletnikov že spal, močno pa dvomim, da bi tak čas predvajanja odvrnil od gledanja kakega najstnika pri 13 ali 14 letih. Tisti, ki namreč že ob samem začetku predvajanj takšnih oddaj niso ugotovili, za kakšno bedarijo gre, in temu primerno tudi ukrepali pri svojih otrocih, jim tudi takšni zakonski predpisi ne bodo pomagali.
Lahko pa bi takšna opozorila brez dvoma kdaj uporabili tudi pri prenosih sej našega državnega zbora, pa nihče niti ne pomisli na to...
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so kljub krizi izglasovali nekatera povišanja cen.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Razširjena seja četrtnega sveta Center
Pomagalo bi ze kulturno obnašanje in spoštovanje predpisov
V prostorih Stare steklarske delavnice na Ptuju je bila 16. novembra razširjena seja četrtne skupnosti Center. V bistvu so izvedli javno tribuno o prometnem reZimu in problemu parkiranja v starem mestnem jedru.
Ob članih sveta ČS Center so se javne tribune udeležili člani sveta MO Ptuj z območja četrti, nekateri predsedniki četrtnih skupnosti MO Ptuj, župan s sodelavci, Alenka Korpar, vodja SOU, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janko Širec, Robert Brkič (Mestno redarstvo), Janko Bohak (Komunalno podjetje Ptuj), Miran Senčar, predsednika Manager kluba Ptuj, Boris Repič, v. d. sekretarja OOZ Ptuj, Franc Kozel iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj, predstavniki nekaterih zavodov in ustanov, podjetniki oziroma gostinci v starem mestnem jedru, stanovalci in nekateri drugi zainteresirani - vseh skupaj malo več kot 50.
Uvodno besedo je imel predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovic, ki se je zavzel za to, da bi našli optimalno rešitev za ta skupni problem, ki zadeva različne socialne skupine na tem območju, pa ima vsaka svoje videnje glede vprašanja dostave, dostopa, čim bližjega parkirnega mesta ... Razprava je pritegnila skoraj vse skupine, ki sobivajo v mestnem jedru, le med gostinci tokrat ni bilo razpravljavcev. Res, da niso odkrili Amerike, kar tudi ni bil njihov cilj, so pa v strpni razpravi ponovili nekatere že znane probleme. Sicer pa so mnogi odgovori zapisani v najnovejši prometni študiji, kjer so zapisane rešitve vse do leta 2028, ko naj bi okoli Ptuj nastal tako imenovani prstan. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je študijo povzel v bistvenih delih, v Mestni hiši pa si jo lahko podrobneje ogleda vsak, ki ga zanima, sicer pa je v veliki večini na voljo tudi v elektronski obliki. Občanom in drugim z območja mestnega je-
dra je bilo tudi priporočeno, da se teh možnosti pogosteje poslužujejo, ker bodo s tem lahko odpravili marsikateri nepotreben kratki stik in hudo kri.
Občani Ptuja daleč na prvo mesto postavljajo cestno infrastrukturo. Urejanja prometa so se v MO Ptuj resno lotili, je povedal župan, že doslej pa je bilo izdelanih nekaj tovrstnih študij. Najnovejša je Linealova, ki zajema glavne prometne poti in povezave v MO Ptuj. Štetje prometa je bilo opravljeno na vseh pomembnih prometnicah. Na podlagi tega so pripravili ukrepe, prednostni vrstni red investicij oziroma katere probleme bodo najprej rešili, da bi prometni režim izpeljali skladno z zahtevami in standardi, zakonodajo in stroko in bi Ptuj postal prometno varno mesto. Na območju starega mestnega jedra se bodo nadgradila tri koncentrirana območja, ki jih je po prometni študiji smiselno obdržati. Gre za lokacijo nekdanje Surovine na Bregu, kjer je sedaj gramo-zirano parkirišče in kjer se načrtuje izgradnja garažne hiše; drugo območje, ki ga čaka nadgradnja, je center mesta za minoritskim samostanom, kjer je že sedaj parkirišče, tretje pa je Potrčeva z območjem nekdanje vojašnice in parkirišče za avtobusno postajo. Na teh območjih naj bi zgradili tri nad-standardne parkirne hiše.
Kar se tiče ptujske obvoznice, je za Ptuj in župane sosednjih občin je sprejemljiva južna varianta obvoznice.
Po modernizaciji železniške proge ta ne bo več prehodna in tudi vidna, ker jo bo obdal zvočni zid. Sedanji železniški prehod pri Borovem bo zamenjal nadhod.
Številne prometne rešitve starega mestnega jedra zajema
tudi študija ADHOC, ki naj bi jo v kratkem le dokončali.
Za mestno jedro so velik problem množične prireditve, ki ga dobesedno 'uničujejo' v varnostnem pogledu. Kako jih upravljati in biti sočasno opravilen, da ni ovir pri morebitnem požaru ali drugi intervenciji, ko gre za življenje ljudi in premoženje, pa poskuša odgovoriti tudi najnovejša prometna študija. Pripravljene so rešitve za posamezne mestne trge: Slovenski trg, Novi trg in Mestni trg; slednji se bo v bodoče uporabljal za protokolarne potrebe in prireditve manjšega pomena, glavnina dogajanja pa naj bi se preselila na Novi trg, kjer naj bi odstranili montažni
objekt s trgovinami in nekatere druge objekte, da bi skupaj z območjem tržnice ustvarili prostor za 15 do 20 tisoč ljudi, ob tem pa bi bil promet tekoč. Vstop na to območje bi uredili z Lackove, skozi Prešernovo pa bi promet uredili nekoliko drugače.
Na vprašanje, zakaj so se na območju mesta najprej lotili preurejanja Potrčeve, pa je ptujski župan povedal, da zato, ker je edina izpolnjevala vse pogoje za začetek del, da so lahko prišli tudi do sredstev EU. Na Slovenskogoriški cesti pa upajo, da bodo lopate lahko zasadili spomladi 2010, ko naj bi se začela dela tudi na cesti skozi Podvince.
Vseh problemov, povezanih s prometom v starem mestnem jedru in posledično s parkiranjem, ne bo mogoče rešiti, mesto je bilo grajeno za pešce in konjske vprege, v 21. stoletju pa se ni zmožno zadovoljivo odzvati na vse izzive in na dejstvo, da ima vsak v mestu že dva avtomobila.
V razpravi je bilo opozorjeno, da je mesto s pločevino ogroženo zlasti ponoči in ob koncu tedna, ko je odprto za ves promet. V tem času so tudi najbolj ogroženi pešci in nočni mir. Od tržnice do stika Prešernove s Cankarjevo bi bilo potrebno prepovedati promet. Pogosto se dogaja, da ljudje ne morejo iz hiš, ker so avtomobili tako parkirani, da jim onemogočajo izhod, in so prisiljeni poklicati policijo. Robert Vidovič je povedal, da
se zgodi, da so tudi po več dni zaparkirani, zaman pa so tudi vsi klici na pomoč; zlasti je to problem ob koncu tedna. Pogosto se morajo avtomobilom s pločnikov umakniti na cesto, kjer pa so nezaželeni, ker ovirajo drugi promet. Nemalokrat so zaradi prometnega kaosa in neupoštevanja predpisov ogroženi slepi in slabovidni, ki jih pot vodi skozi mestno jedro do njihovih prostorov v Dravski ulici.
Kaj bi radi z našim mestom ...
»Kaj bi radi z našim mestom, je bistveno vprašanje. Če bomo znali na to odgovoriti, bo enim in drugim na Ptuju prijetno, pa tudi promet bomo lahko uredili,« je prepričan Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, podjetnik in človek, ki se ukvarja tudi s kulturo.
Modre cone so se v enajstih letih, odkar so jih uvedli, obnesle in naj bi tudi ostale, več pa bo mesto moralo narediti pri reševanju dolgotrajnega parkiranja avtobusov; te bi morali preusmeriti na parkirišče na Zadružni trg, ne pa da po nepotrebnem zasedajo parkirišče pod gradom, je prepričan Janko Bohak iz Komunalnega podjetja Ptuj. Pred 15 leti smo zgolj za nekaj mesecev zaprli Mestni trg, pa je še danes zaprt, pred Mestno hišo ni parkiranih avtomobilov, tudi Bohak je prepričan, da bi se podobno izšlo tudi na drugih območjih mesta.
Parkiranje za krajši čas že kaže rezultate, je povedal Robert Brkič iz Mestnega redar-stva, ker več ljudi plačuje parkirnino. Ugotavljajo pa tudi, da preveč vozil z nalepko D parkira na območju Vošnjakove in v okolici Narodnega doma. Marsikateri problem bi odpadel, če bi ljudje tudi v svojem mestu ravnali tako, kot ravnajo, ko obiščejo na primer Ljubljano ali katerokoli drugo mesto, kjer se vedno pozanimajo, kje je mogoče parkirati, na Ptuju pa bi parkirali vse povprek. Problem je tudi parkiranje v hodnikih stavb in na njihovih dvoriščih, kjer pa Mestno re-darstvo nima pristojnosti.
Po Ptuju je postalo nevarno voditi turiste, ker po mestnem jedru vozijo divjaki, vse več pa je tudi voženj v napačni smeri. Prometno in parkirno neurejeno mesto pa je lahko nevarno tudi s požarnega vidika, ker ne omogoča dostopa gasilcem. Mesto živi in ne umira, če v njem živi 60 odstotkov stanovalcev in več, zato bi ga ptujski župan dr. Štefan Čelan takoj zaprl, če bi imel moč. Pričakovanega odziva s strani podjetnikov na te besede ni bilo.
Javna tribuna se je po dobrih dveh urah končala. Prometna študija je na vpogled, rešitev prometnih in parkirnih težav pa tudi ne bo prišla čez noč, ker sta za to potrebna čas in denar. Veliko pa bi že sedaj lahko naredili, če bi vsi, ki so kakorkoli povezani z mestom, spoštovali predpise in bi se kulturno obnašali.
MG
Ormož • 28. seja občinskega sveta
Vsaka cesta skriva svoj problem
Na ponedeljkovi redni seji ormoškega občinskega sveta je bil predstavljen proračun občine za prihodnje leto (v Štajerskem tedniku smo ga že podrobno predstavili). Bilo je nekaj pripomb nanj, a prav vsebinskih ne. Bolj se je razprava sukala okrog tega, ali je proračun prena-pihnjen, koliko je v njem realnih projektov in koliko prenosa nerealiziranih projektov iz letošnjega leta. O tem so imeli levi in desni vsak svojo predstavo in resnico, na koncu pa so predlog proračuna potrdili.
Med pobudami, predlogi in vprašanji so svetniki najbolj negodovali nad cestno infrastrukturo, ki se na eni strani ne gradi, po drugi pa uničuje, ko težki tovornjaki po njej prevažajo gramoz za številne gradnje. Zlasti svetnik Slavko Kosi se ni mogel sprijazniti s tem, da ni bila zgrajena vzhodna obvoznica, preden so se izdala vsa dovoljenja in soglasja in je imela občina še nekaj moči v svojih rokah, sedaj pa lahko le stokamo in jokamo, da nam bodo z neštetimi tovornjaki, ki vozijo gramoz za obnovo železnice, uničili ceste. Županu je očital, da je takrat desnica preprečila pobudo občanov, ki so zbirali podpise, da se prepreči prevoz gramoza skozi Ormož in se za ta namen usposobi druga cesta. Dogovarjali so se o nadvozu čez železniško progo Ormož-Ljutomer in o zapornicah na križišču s progo Ormož-Čakovec. »Sedaj pa je država na nas pozabila kot že tolikokrat prej,« je menil Kosi.
Kje so podpisi in kje je cesta
Podobno problematiko je izpostavil tudi dr. Simon Kolmanič, ki je spomnil na neko drugo cesto in drugo peticijo, namreč stranke ZARES, ki je v predvolilnem času nabirala podpise za izgradnjo ceste Ormož-Slovenska Bistrica. Spraševal je, kje so sedaj ti podpisi, in še pomembnejše, kje je cesta. Župan Sok mu je lahko le odgovoril, da je bila 23. decembra lani svečano podpisana pogodba za izgradnjo viadukta. Medtem čas mineva in razen nekaj ma-
lenkosti se v zadnjem letu ni zgodilo nič dramatičnega na gradnji 3,8 kilometra dolgega viadukta nedaleč od Ormoža. Župan je menda odgovor poskušal poiskati na Vegradu, ki se je zavezal, da bo viadukt zgradil, a so mu povedali, da je bilo potrebno spremeniti projekt in si pridobiti gradbeno dovoljenje, zato zamuda pri gradnji.
O cestnih težavah je župan želel govoriti tudi z ministrom za promet in mu je zato tudi pisal, a ni dobil nobenega odgovora. Nekoliko več sreče je imel v komuniciranju z direktorjem direkcije za ceste. Ta sicer ni prišel osebno v Ormož, da bi si ogledal škodo, ki nastaja ob prevozu gramoza, je pa menda poslal praktikanta, ki je vse dokumentiral in fotografiral.
Če bodo tokrat v občinski upravi držali besedo, naj bi že na prihodnji seji govorili tudi o meji s Hrvaško. Martin Hebar je namreč opozoril, da že nekaj časa čaka, da se tematika uvrsti na sejo, saj je bilo tako dogovorjeno na eni izmed prejšnjih sej.
Bogomir Luci je zahteval, da naj letos pravilno obrnejo številke pri novoletni okrasitvi mesta, saj je občane nekaj zadnjih let v Ormožu vsako leto pozdravljala nova letnica, a je bila napisana od spodaj navzgor. Bogomir Luci je poskušal župana prepričati, da ves normalen svet bere z leve proti desni in od zgoraj navzdol. Za prvo je bil župan prepričan, drugo pa se mu je zdelo stvar interpretacije. Gotovo pa ni stvar interpretacije, kdaj se prižgejo prve lučke praznične razsvetljave. V preteklosti so v Ormožu manjše
število lučk vedno prižgali na prvo adventno nedeljo in na ta način simbolno označili začetek pričakovanja. Ta lepa navada pa se je v zadnjih letih, žal, izgubila.
Župan Sok je na seji izkoristil priložnost in na vprašanje strankarskega tovariša Jožefa Cajnka ponovno razložil svoj pogled na zakon o razvojni podpori Pomurju, kjer ga moti že samo poimenovanje, saj Ormož ni Pomurje. Nesprejemljivo se mu zdi tudi to, da bo večino poslov vodila razvojna agencija iz Murske Sobote, za Ormož pa jih opravlja razvojna agencija v Mariboru. Ob tej priložnosti je počistil tudi z vsemi morebitnimi dilemami, kaj so Or-možani. Po njegovi teoriji so Ormožani namreč Štajerci in
ne Prleki, ne glede na denar, ki ga to morebiti prinaša.
Manj nesreč, več kriminala
Komandir Edvard Cvetko
je poročal o varnosti na območju občine Ormož v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Iz njegovega poročila je bilo razbrati, da so policisti obravnavali 249 kaznivih dejanj, kar je za 39 % več kot v letu 2008. Na področju kriminalitete je največ kaznivih dejanj zoper premoženje (111), zoper gospodarstvo (50), zoper človekove pravice in svoboščine (37), zoper zakonsko zvezo, družino, mladino (18) ter zoper življenje (9). Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je bilo državnemu tožilstvu ovadenih 153 osumljencev, kar je 47 % več kot v letu 2008. Med ovadenimi je 43 % povratnikov.
Na območju občine je bilo 213 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, pri čemer je bilo obravnavanih 120 oseb. Povedal je tudi, da so v zadnjem času opravili tri hišne preiskave, v katerih so zasegli večje količine droge, preiskava pa še poteka.
V tem času je policija obravnavala tudi dve delovni nesreči, šest požarov, štiri samomore in štiri nenadne smrti.
So pa v ormoški občini precej varnejši na cestah kot minulo leto. Zgodilo se je namreč za četrtino manj prometnih nesreč, le 60, v njih pa je bilo udeleženih 123 oseb. Več kot polovica udeležencev pri tem ni bila te-
lesno poškodovana, 49 oseb je bilo lažje in osem huje poškodovanih, ena oseba pa je izgubila življenje. Lani je bila neprilagojena hitrost glavni razlog prometnih nesreč, letos je bilo tega za polovico manj - le 10 nesreč je bilo povzročenih zaradi prehitre vožnje. Pogostejša vzroka sta bila nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Alkohol je bil ugotovljen pri petih povzročiteljih nesreč (lani pri 18), tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila za štajersko-prleške razmere z 1,33 gramov alkohola na kilogram v krvi dokaj solidna (lani 1,76). So pa policisti letos poostrili nadzor nad rabo alkohola v prometu, saj so opravili 1596 alkotestov, kar je za 64 % več kot leto poprej. Preizkus alkoholiziranosti je bil pozitiven v 167 primerih, do iztreznitve je bilo pridržanih 81 oseb, zasegli so 13 vozil in začasno odvzeli 115 vozniških dovoljenj. Policisti pa so letos ne le povečali število opozoril, ampak so tudi krepko povečali število plačilnih nalogov in drugih podobnih ukrepov.
Skoraj povsem pa je upadlo ilegalno prestopanje državne meje, ki je bilo pred leti na Ormoškem hud problem. Letos so pri poizkusu ilegalnega prestopa meje zalotili le štiri Hrvate in enega Srba.
Svetniki so komandirja opozorili na voznike tovornjakov, ki ne upoštevajo prometnih predpisov in vozijo skozi center mesta, ter na divjanje motoristov po glavnih ulicah mesta, župan pa je opozoril še na hitro naraščajoč problem vandalizma.
Letos kar dva častna občana
Svetniki so potrdili tudi projekt za rekonstrukcijo in dozidavo kulturnega doma v Podgorcih. Dom je potrebno dozidati, saj živahno delujočim podgorskim društvom zmanjkuje prostora za njihove aktivnosti. Rekonstrukcija je potrebna zaradi strehe, ki je še salonitna, zaradi energijsko potratnih starih oken in vrat, neizoliranih temeljev objekta in načete fasade brez izolacije. Z dozidavo naj bi v pritličju pridobili dve pisarni, arhiv, predprostor in hodnik, z ureditvijo mansar-dnih prostorov pa še strelišče v velikosti 40 kvadratnih metrov, dve pisarni, sejno sobo in sanitarije. Po posegu bo Podgorčanom na voljo skupno 334 kvadratnih metrov površin. Vrednost projekta se ocenjuje na 581.450 evrov.
Nekoliko nezadovoljstva je bilo nad točko, ki daje županu pooblastilo, da sklene pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice z najugodnejšim ponudnikom, izbranim z javnim zbiranjem ponudb. Stanko Podgorelec jo je na začetku seje celo poskusil umakniti z dnevnega reda, vendar se večina s tem ni strinjala. Stavbna pravica naj bi veljala za dobo 15 let za gradnjo vrtca z enajstimi vzgojnimi enotami. Merilo za izbor bo višina najemnine za objekt velikosti 1400 kvadratnih metrov, ki bo dan v najem. Doba ustanovitve stavbne pravice je 15 let, po preteku pa postane občina lastnik objekta. Za vrtec so že odkupili del zemljišča ob Dobravski cesti, kjer načrtujejo urediti obstoječo cesto, ter dogradili pločnik in razsvetljavo.
Svetniki so potrdili povišanje vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto za 1,6 % - na 0,002776 evra.
Poleg kupa točk formalne narave so svetniki potrdili tudi dve kadrovski rešitvi. Podali so soglasje k imenovanju Vlaste Zupanič Domajnko za direktorico Zdravstvenega doma Ormož in k imenovanju Ksenije Senčar za direktorico JZ Lekarna Ormož.
Svetniki so potrdili tudi predloge za letošnja priznanja občine Ormož. Tako bodo letos dobili kar dva častna občana. To bosta postala Milan Ritonja in dr. Jože Bešvir. Zlata plaketa bo pripadla Zgodovinskemu društvu Ormož, srebrna Rajku Topolovcu, bronasto plaketo pa bo prejela Marija Rihtarič.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Med delavniki težki tovornjaki na ormoških cestah niso redkost, ob vikendih pa si ceste prilastijo motoristi.
Kidričevo • Albin Brencl zavrača očitke o nepravilnostih
Bo morala občina plačati odškodnino?
Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, je prepričan, da je v zapletih zaradi sanacije gramoznice v Lovrencu z granulatom odpadnih gum pravica na njegovi strani. Očitke z Občine namreč zavrača in zatrjuje, da so za napake krivi prav na Občini, saj naj bi z napačnimi podatki zavajali ministrstvo in s tem storili celo kaznivo dejanje. Prepričan je, da bo morala občina njegovemu podjetju zaradi izpada dohodka plačati visoko odškodnino.
Kot smo zapisali v petkovi številki Štajerskega tednika, je mariborski oddelek Upravnega sodišča Republike Slovenije ugodil tožbi podjetja Albin promotion v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo, ker je to obnovilo postopek izdaje gradbenega dovoljenja za sanacijo gramoznice v Lovrencu. S svojo odločitvijo je sodišče sklep ministrstva odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
V omenjenem sestavku smo objavili prve odzive na takšno odločitev upravnega sodišča, predvsem z Občine Kidričevo, kjer so bili sicer nad tako odločitvijo sodišča nekoliko presenečeni, a takoj dodali, da so prepričani, da je pravica na njihovi strani. Občina namreč opozarja na še več kršitev zakonodaje v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki se še vedno rešujejo v drugih sodnih postopkih.
Pozneje smo prejeli elektronsko pismo lastnika podjetja Albin Promotion Albina Brencla, v katerem ta navaja, da po njegovi oceni Občina ne bo stranka v postopku, da je bilo ministrstvo z zahtevkom občine zavedeno zaradi lažnih podatkov, da so po njegovi oceni odgovorni storili kaznivo dejanje, da civilna iniciativa nima za svoje izjave in početje niti enega
dokaza, da se mora zavajanje javnosti končno prenehati ter da bodo to, kdo je za vse napake odgovoren, morali razčistiti najodgovornejši na občini sami. Brencl navaja še, da je ključne dokumente v zvezi s tem podpisal župan Jože Murko.
Grozi Občini plačilo visoke odškodnine?
V daljši obrazložitvi oziroma uradni izjavi za javnost pa so v zvezi z nekaterimi trditvami v petkovem Štajerskem tedniku v odvetniški pisarni dr. Roberta Preiningerja, ki v sodnem sporu uradno zastopa podjetja Albin Promotion, zapisali nekaj novih dejstev:
»Občina Kidričevo je z vložitvijo predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja in predloga za zadržanje gradbenega dovoljenja naklepno kršila svoje pogodbene obveznosti v razmerju do Albin Promotion, d. o. o., na podlagi sklenjene služnostne pogodbe, vedoč, da na ta način onemogoča dejavnost Albin Promotion, d. o. o. S tem, ko je bila obnova postopka dovoljena in je po sili zakona nastopilo tudi zadržanje gradbenega dovoljenja, je za Albin Promotion, d. o. o., neposredno nastopila škodljiva posledica nemožnosti izvajanja dejavnosti predelave izrabljenih
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: »Občina ne bo in ne more biti stranka v postopku, ministrstvo je bilo zavedeno ...«
avtomobilskih gum. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo zadržano, predstavlja osnovo za sanacijo opuščene gramozne jame z granulatom iz avtomobilskih gum. Z njegovim zadržanjem je bilo podjetju Albin Promotion, d. o. o., onemogočeno, da opravlja to dejavnost, in so bile v tej smeri izdane odločbe gradbene inšpekcije.
Iz tega razloga Albin Promotion, d. o. o., ni mogel opravljati predelave izrabljenih avtomobilskih gum in odlagati granulata v gramoznico. Prav tako ni mogel dovažati izrabljenih avtomobilskih gum na območje gramoznice, kar pomeni, da ni mogel vršiti odkupa niti od koncesionarjev niti od tujih dobaviteljev. Ni bilo mogoče
vršiti niti dejavnosti mletja na mlinu. Dejavnost Albin Promotion, d. o. o., je bila v tem segmentu popolnoma onemogočena, zaradi česar je nastala ogromna škoda.
Takšno stanje je torej povzročila Občina Kidričevo z naklepnim dejanjem - vlaganjem predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja. To izhaja iz dejstev, ki jih je ugotovilo Upravno sodišče Republike Slovenije v citirani sodbi. Te ugotovitve dokazujejo, da so predstavniki Občine Kidričevo za izdano gradbeno dovoljenje vedeli vsaj že julija 2008, kar pomeni, da je Občina Kidričevo v postopku, ki je tekel po vloženem predlogu za obnovo postopka in zadržanju gradbenega dovoljenja,
zavestno in hote navajala neresnična dejstva s tem, ko je zatrjevala, da je bila obveščena o izdaji gradbenega dovoljenja približno dva tedna pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. S tem je dokazano, da je Občina Kidričevo namerno zavajala pristojno ministrstvo z neresničnimi navedbami, kdaj je izvedela za izdano gradbeno dovoljenje, da je na ta način neresnično izkazala, da je bil predlog vložen v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni in da je s temi neresničnimi navedbami dosegla izdajo sklepa o obnovi postopka in zadržanju izdanega gradbenega dovoljenja, ki ob resničnih navedbah o dejstvih, od katerih je odvisen začetek teka subjektivnega roka za obnovo upravnega postopka, ne bi bil nikoli izdan. Upravno sodišče je to nezakonito stanje saniralo in pričakuje se, da bo predlog za obnovo postopka zavržen. Nato bo sledil odškodninski zahtevek zoper Občino Kidričevo, ki bo izredno visok.«
Kakšen razplet se obeta
Tako se vse skupaj še bolj zapleta, namesto da bi se počasi končalo. Tudi zaradi tega bo epilog omenjene zgodbe, ki se vleče že dobri dve leti,
zanimiv za vse tri vpletene: za Občino Kidričevo in njen občinski svet, ki je v zvezi s tem sprejel že več sklepov, za civilno iniciativo občanov, ki je zadnje čase svojo aktivnost bistveno zmanjšala, in tudi za podjetje Albin Promotion, ki po nam dosegljivih informacijah ne izgublja časa, saj naj bi lovrenško gramoznico še naprej dovažali nove količine odpadnih gum. Na ukrepanje okoljskega Ministrstva domačini očitno ne računajo več, saj so vsi prepričani, da so skupaj z nekdanjim ministrom Janezom Podobnikom pred občinskim svetom in kamerami samo na veliko obljubljali, storili pa vse do danes nič konkretnega ali vsaj kaj takega ne, da bi bilo učinkovito.
Tudi zato se domačini resno in upravičeno bojijo, da ne bi ogromne količine odpadnih gum, ki se v teh dneh spet kopičijo v lovren-ški gramoznici, po dveh katastrofalnih požarih zagorele še tretjič. To bi pomenilo ekološko katastrofo še večjih obsežnosti za širšo regijo, ki bi zagotovo sprožila nov val protestov in odločnejših zahtev, da tisti, ki so najodgovornejši, vendarle ukrepajo tako, da bo zaščiten širši interes javnosti in predvsem da bo gramoznica iz ekološkega vidika zares čista.
M. Ozmec
Ptuj • Ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč
Na stotine sveč v spomin in opomin!
Na območju mestne občine Ptuj so se spominu na vse žrtve prometnih nesreč poklonili v ponedeljek, 16. novembra, v Spominskem parku na starem mestnem pokopališču, kjer sta poleg množice malčkov, učencev in dijakov svečki prižgala tudi dr. Štefan Čelan in Franc Kozel.
Na podlagi resolucije Združenih narodov je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2007 tretjo nedeljo v novembru določila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Glavnina vseh aktivnostih po državi je tako potekala v soboto, 14. novembra, v mestni občini Ptuj pa smo se vseh žrtev prometnih nesreč spomnili v ponedeljek, 16. novembra.
Dan spomina na žrtve prometnih nesreč je bil potreben predvsem zaradi vse večjega števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev po vsem svetu. Ocenjujejo, da na vseh cestah po svetu vsako leto umre okoli 1,26 milijona udeležencev, kar pomeni, da se vsak dan na cestah konča življenje najmanj 3450 ljudi.
Statistični kazalci umrlih na slovenskih cestah se sicer izboljšujejo, zlasti če jih primerjamo z letom 2007, vendar smo še daleč od zastavljenega cilja oz. vizije: NIČ mrtvih in NIČ hudo poškodovanih na slovenskih cestah. Kljub temu ne smemo pozabiti na žrtve prometnih nesreč in njihove bližnje, trajno poškodovane, ki jim je prometna nesreča popolnoma spremenila življenje, in vse tiste, ki jih je prometna nesreča zaznamovala do konca življenja.
Zato so tudi letos tretji vikend v novembru, ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, po vsej državi izvedli številne aktivnosti. V akcijo so se vključili tudi v mestni obči-
r
•v.«'
J_£

Foto: M. Ozmec
Poleg malčkov ptujskih vrtcev in učencev osnovnih šol sta svečki v spomin na mrtve v prometnih nesrečah prižgala tudi dr. Štefan Čelan in Franc Kozel
ni Ptuj, kjer so pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obeležili dan spomina na žrtve prometnih nesreč v ponedeljek, 16. novembra, dopoldne pri spomeniku padlim borcem v Spominskem parku. Občane, predvsem malčke iz ptujskih vrtec ter učence osnovnih in srednjih šol, so pričakali predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov ter pomagali pri prižiganju sveč. Okoli pol enajstih pa sta svečke v spomin in opomin vsem mrtvim v prometnih nesrečah prižgala tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel.
-OM
Gorišnica • Enotno proti trasi daljnovoda
Kdo iz koga brije norce?
Tako kot v občinah Videm in Markovci so tudi vsi prisotni na javni razgrnitvi predvidene trase 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince v Gorišnici izrekli krepki in brezpogojni NE. Predvidena trasa daljnovoda je v Gorišnici še posebej sporna, saj dobesedno seka naselja Placerovci in Gajevci, zato naj bi bila predvidena tudi izselitev (vsaj) štirih družin.
Na javni predstavitvi trase s strani načrtovalca, podjetja ZEU iz Murske Sobote ter predstavnikov Elesa in okoljskega ministrstva, sicer ni bilo kakšnega posebnega razburjanja in kričanja, so pa tako občani kot predstavniki tamkajšnje civilne iniciative in vodstvo občine zelo jasno povedali, da se s predvideno traso ne strinjajo in se tudi ne bodo strinjali, so pa pripravljeni dati soglasje za drugo alternativno traso daljnovoda. Trenutno izdelana in predstavljena trasa namreč teče skorajda vzporedno s (umetnim) kanalom Drave, občani in vodstvo občine pa predlagajo traso ob stari strugi reke Drave,
kjer ni naselij, spada pa to območje v Naturo 2000. Zanimivo je, da je bil predlog za traso vzporedno ob stari strugi Drave podan že pred tremi leti, ko so bile izveden prve javne razgrnitve, a načrtovalci in pristojno okoljsko ministrstvo te možnosti niso upoštevali niti kot variantno študijo!
Razlog za vztrajanje po sedaj izrisani trasi ob kanalu naj bi bil po besedah odgovornih v tem, da je ta del okolja že degradiran s samim umetnim kanalom, hkrati pa naj bi prav ob tem kanalu tekla tudi bodoča hitra cesta Ptuj-Ormož, zato je bilo najbolj smotrno umestiti v to območje še visokonapetostni daljnovod.
V eni občini veljajo eni, v drugi pa čisto nasprotni argumenti ...
Ob takšnih razlagah lahko gredo človeku, kot se reče, kar lasje pokonci, oziroma se vsak pameten lahko vpraša, kaj je narobe s pripravljavci (in predstavljavci) trase, ki v eni občini upajo govoriti eno, v drugi pa zagovarjati spet čisto nasprotno stališče. Navsezadnje gre samo za nekaj kilometrov razlike. Tako so odgovorni za umestitev trase v Vidmu gladko zatrjevali, da trase daljnovoda nikakor ne
Jožef Kokot: »Varianta trase, ki je še najbolj sprejemljiva za vse tri prizadete občine, ni niti daljša niti zahtevnejša od predstavljene predvidene sporne trase, s katero se ne strinja nihče!«
Na zemljevidu je z rdečo črto označena sporna in za občine nesprejemljiva trasa daljnovoda Cirkovce-Pin-ce, z roza barvo pa med občinami usklajena najoptimalnejša trasa, ki bi jo bili pripravljeni podpreti tako v Vidmu kot v Markovcih in Gorišnici.
morejo in ne smejo umestiti v traso predvidene hitre ceste, češ da se to dvoje izključuje in nikakor ne gre skupaj zaradi takšnih in drugačnih zakonskih predpisov (pa še česa), v Gorišnici pa so predvideno umestitev trase daljnovoda zagovarjali prav z bodočo hitro cesto, saj bi hkratni potek ceste in daljnovoda pomenil najmanjšo možno degradacijo okolja ... Nadalje naj bi bilo dobesedno nedotakljivo območje Nature (zato naj tudi trasa daljnovoda ne bi mogla teči ob stari strugi reke Drave v občini Gorišnica in tudi ne po obodu Ptujskega jezera, na skrajnem robu Šturmovcev v občini Videm), čeprav naj bi, kot je bilo že povedano, hitra cesta gladko sekala prav to ob-
močje v Vidmu...
Ob takih »pokeraških« nastopili odgovornih tako sploh ni čudno, da se v prizadetih občanih, ne glede na občino, dviga gnev in popolno nezaupanje do vsake razlage in zagovarjanja nujnosti in neobho-dnosti določene trase (bodisi daljnovoda bodisi ceste), saj se očitno argumenti izvajalcev (in investitorjev) spreminjajo na vsakih nekaj metrov. Ali pa se, kot se prav tako sliši, prilagajajo čisto določenim interesom.
Kakorkoli že, nasprotovanje umeščeni trasi daljnovoda Cirkovce-Pince je enotno v vseh treh spodnjepodravskih občinah, zato so se po besedah župana Jožeta Kokota že dogovorili za skupen nastop
proti trenutno še predvideni sporni trasi daljnovoda: »Dejstvo je, da predvidena trasa daljnovoda ne odgovarja nikomur, ne Vidmu, ne Markov-cem in ne nam. Vse tri občine smo že uskladile ne samo mnenja, ampak tudi traso, ki bi še najbolj odgovarjala vsem prizadetim občinam. Ta trasa teče deloma čez Videm in ob robu Ptujskega jezera, južno od njega gre preko Markov-cev in se nato vije do meje obeh občin in nato skozi našo občino ob stari strugi Drave. Naša mnenja in stališča ter variantni izris te trase, ki smo ga dodelali in je za nas vse najop-timalnejši, bomo v prihodnjih dneh zapisali v poseben skupen sklep in ga po potrditvi na naših občinskih svetih poslali vsem odgovornim za pripravo trase. Ob tem ni nepomembno povedati, da trasa, s katero bi se lahko strinjali v vseh treh občinah, ni niti malo daljša ali zahtevnejša od tiste, ki jo predlagajo na vladi!«
Takšen skupen nastop je vreden pohvale, saj se ne dogaja pogosto, da več občin najde takšno skupno rešitev, ki je najboljša za vse (oziroma da rešitev težave v eni občini ne pomeni še kakšnih večjih ali dodatnih težav v drugi). Kakšna bo reakcija vseh odgovornih, zlasti na okoljskem ministrstvu, pa bo potrebno počakati, saj na samih javnih razgrnitvah konkretnih odgovorov ni bilo slišati, razen medlih zagotovil, da se bodo s strani občin predstavljene variante tras pač proučile.
SM
Prejeli smo • Izjava za javnost
Ob obisku poslanske skupine SDS in njihovih neresničnih navedbah
Kot poslanec državnega zbora RS imam dolžnost reagirati na nekatera zavajanja in napačne informacije, ki jih je poslanska skupina SDS z državnim svetnikom na čelu na javni tribuni podala javnosti. Razumem sicer željo po politični promociji in nenehnem diskreditiranju aktualne vlade, ampak argumenti vendarle morajo imeti prednost, predvsem pa je nesprejemljivo, da politični funkcionarji zavajajo javnost in govorijo neresnico.
Tako so vsa namigovanja, da naj bi ptujska bolnišnica izgubila program kirurgije, navadna izmišljotina in to nikakor ne drži. To ni namen ministrstva za zdravje, tudi sam na takšno rešitev ne bi nikoli pristal. Tudi če bo prišlo do kakršnegakoli preoblikovanja slovenskih bolnišnic, bo to potekalo v duhu racionalizacije in specializacije, nikakor pa ne na račun dobrih in nujnih programov, kar kirurgija sigurno je.
Prvič tudi slišim za grožnjo z izgubo programov v Šolskem centru Ptuj. Vsi napori gredo namreč ravno v nasprotno smer: če bo le možno, oblikovati v našem okolju dodatne programe, ki bodo odsevali potrebe lokal-
nega gospodarstva in zadržali mlade doma. Sam sem v stiku tako z vodstvom Šolskega centra Ptuj, ki me na takšno nevarnost do danes ni opozorilo, kot tudi z Gimnazijo Ormož, kjer vemo za potrebe in želje vodstva šole in jim pri tem tudi pomagamo.
In ni res, da je trenutni vladi razvojna politika tuja. Ravno nasprotno, vsi protikrizni ukrepi, dva rebalansa in ključen proračun za leti 2010 in 2011 so naravnani razvojno. Nobeno lokalno okolje ne izgublja zaradi centralizacije, daleč od tega, veliko vitalnih projektov se v proračunu ohranja tako za razvoj lokalnega okolja kot za razvoj podeželja. Če je katera postav-
ka izgubila sredstva, je to bilo zgolj zaradi trenutne krize, ki je naš proračun prikrajšala za 800 mio eur.
Protikriznih ukrepov je bilo sprejetih veliko, nekateri so bolj uspešni, drugi manj. Bistveno je, da smo uspeli stanje stabilizirati, da kriza ne bi pustila še večjih negativnih posledic, ohranili smo veliko delovnih mest, in kljub vsem napakam, ki so se nabrale skozi zgodovino naše države in tudi nekaj slabe dediščine prejšnje vlade, nadaljujemo z aktivnim ukrepanjem na vseh področjih. V enem letu čudežev ni moč pričakovati, tudi daleč od tega smo, da bi lahko naše delo ocenjevali kot izjemno pozitivno.
Čaka nas težko prihajajoče leto, velik problem bo ravno brezposelnost. Ni pa vse slabo, veliko stvari smo že izboljšali, veliko jih še bomo. Cilj je ohraniti socialno stabilnost v naši državi, prekiniti prakso izkoriščanja delavcev, ki krizo čutijo v največji meri, in postaviti novo razvojno paradigmo.
In končno, pokrajine. Če bi držalo, da bi pokrajine rešile vse naše težave, sem takoj za. Ampak temu ni tako. Trditi, da ta vlada ne nadaljuje projekta regionalizacije, ne drži in je napačna. V zaključni fazi priprave so namreč študije o tem, koliko pokrajin bi bilo najbolj smiselnih in kaj naj bi njihova naloga sploh
bila. Pokrajina na papirju ne pomaga nikomur. Pokrajina na papirju sama po sebi ne prinaša boljšega črpanja evropskih sredstev. Dokaz je dejstvo, da je prejšnja vlada v letu 2008 počrpala dobrih 300 mio eur, ta vlada pa bo do konca leta 2009 počrpala 800 mio eur. Velika razlika, ki pa je posledica sposobnosti, ne pa populističnih nasvetov, kaj bi bilo treba.
In še bi lahko našteval. Kjerkoli in kadarkoli lahko soočimo mnenja o različnih področjih in z delovanjem te vlade. Verjamem, da je še veliko področij ostalo neurejenih, veliko dela bo še potrebnega, da bomo prišli do želenega stanja, ki smo si ga za-
dali ob prevzemu oblasti. Je pa delovanje v takšnih pogojih izziv in niti približno ni primerljivo z obdobjem gospodarske rasti, kjer bi lahko tisti, ki so imeli to priložnost, pokazali več, pa tega niso storili. Še več, vem, da se ta vlada z veliko odločenostjo loteva reševanja vseh velikih problemov v naši družbi in na mnogih področjih rezultati postajajo vedno bolj vidni. Čas bi že bil, da politika enkrat, še posebej pa v teh časih, pozabi na boj za oblast na vsak način in začne pomagati pri tem, da rešimo problem ljudi in gospodarstva na Ptuju in v Sloveniji.
Dejan Levanič, poslanec DZ
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • V ponedeljek začetek SKUP-a
»Ljubitelji gledališča živijo po vsej Sloveniji«
Šesti slovenski festival komornega gledališča (SKUP), ki bo tudi letos na Ptuj privabil množico pomembnih gledaliških imen, se bo začel v ponedeljek. V trinajstih dneh se bo na odru Mestnega gledališča Ptuj zvrstilo 11 skrbno izbranih predstav.
»Pred nami je praznik slovenskega gledališča, ki ga tokrat praznujemo na Ptuju,« je v uvodnem govoru na srečanju z novinarji povedal direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Tradicionalni SKUP bo letos še zadnjič izveden v takšni obliki, kot smo ga bili vajeni, saj bo poslej potekal bienalno s festivalom Monodrame, ki ga prav tako organizira ptujsko gledališče. Kot je pojasnil Srpčič, so se za to potezo odločili z namenom, da še dvignejo kvaliteto obeh dogodkov in gledalcem ponudijo še bolj dovršena festivala.
Tudi letos je bil za izbor predstav, ki si jih bo možno ogledati na SKUP-u, zadolžen direktor gledališča, ob koncu šestega festivala pa bo novost imenovanje selektorja, ki bo v prihodnje opravljal omenjeno nalogo.
Sicer pa se z letošnjimi 11 predstavami SKUP do leta 2012 poslavlja, takrat pa načrtujejo še njegovo razširitev, ki naj bi dosegla celo mednarodni sloves. Tudi to je eden izmed razlogov, da je letošnji festival bogat kot še nikoli, saj na njem gostujejo vsa pomembna gledališča slovenskega prostora. V času od ponedeljka do 5. decembra bo tako na sporedu kopica raznolikih predstav, ki bodo ob koncu tega leta poskrbele za pravo gledališko poslastico.
V tem času bodo odrske luči v ptujskem gledališču
Petra Kurnik, Peter Srpčič in Ana Strelec Bombek
gorele vsak dan, razen 26. novembra. Tudi letos pa bodo najboljše predstave nagrajene, komu bo iz rok lanskoletnega zmagovalca Gronhol-move metode šla nagrada za najboljšo predstavo, bo ponovno odločila publika. Svoje mnenje pa bo povedala tudi strokovna žirija, ki letos deluje v sestavi Branka Bezeljak, Mojca Kreft in Janez Brmež.
Ministrstvo za kulturo njihovo vlogo letos za vrnilo
SKUP 2009 je bil izpeljan z minimalnimi stroški, in si-
cer 20 tisoč evri, medtem ko je bil dejanski izračun skoraj dvakrat višji. Kot je pojasnila Ana Strelec Bombek, so se z vsemi nastopajočimi gledališči dogovorili, da jim povrnejo le materialne stroške. V ptujskem gledališču so prepričani, da bi festival veliko lažje organizirali, če bi jim na pomoč priskočila tudi država, a je Ministrstvo za kulturo njihovo vlogo letos zavrnilo. Zato pa je bila toliko bolj radodarna Mestna občina Ptuj, ki je prispevala več kot četrtino vseh sredstev. »Dejstvo pa je, da se nekateri očitno ne zavedajo, da živijo ljubitelji gledališča po vsej Sloveniji,
ne le v Ljubljani,« je še pripomnil direktor ptujskega gledališča in ob tem izpostavil še zgovoren podatek o tem, kakšen je njihov letošnji proračun. Ta naj bi namreč znašal 125 tisoč evrov, medtem ko ima SNG Maribor letos na razpolago nekaj več kot deset milijonov evrov. »Po številu ponovitev predstav in kvaliteti pa smo primerljivi,« je še dodal Srpčič.
V desetih dneh si je lani festival SKUP ogledalo okrog tisoč gledalcev, letos pa pričakujejo še bistveno večji odziv.
Dženana Bečirovič
Ljubljana • Prva nagrada Alplesu
Zlata vez za sambo
Podjetje Alples iz Železnikov je na letošnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu prejelo prvo nagrado - zlata vez za spalnico Samba.
Samba združuje pravo ravnovesje trendovskih ravnih ploskev z bogastvom okroglin.
Foto: Alples
Nagrado zlata vez podeljujeta Gospodarsko razstavišče in Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije za posebne dosežke, ki so pomemben prispevek k vzpodbujanju kreativnosti, tržne prodornosti in uveljavljanju višje kulture bivanja na področju proizvodnje pohištva. Po kriterijih ocenjevanja, ki zajemajo oblikovalski vidik, tržno naravnanost in tehnološko dognanost, je med vsemi novostmi najboljšo oceno prejela spalnica Samba, ki jo proizvaja Alples iz Železnikov.
Samba združuje pravo ravnovesje trendovskih ravnih ploskev z bogastvom okro-glin. Zagotavlja potrebno toplino in mehkobo za varnost in dobro počutje v spalnici. Barvni spekter je uglašen na tople barve. Osnovni orehov dekor, dopolnjen s školjčno belo barvo, ustvarja svetel, z opečnato pa živahnejši vtis. Rjava barva zadovolji vse ljubitelje temnih nians v prostoru.
Spalnica Samba bo kupcem na voljo spomladi 2010.
Ur
Od tod in tam
Ljutomer • Na obisku H. Gjerkeš in Z. Kus
Minister brez resorja, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš in državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus sta se v Ljutomeru v sredo dopoldne v okviru obiska slovenske vlade v Pomurju sestala z župani in podžupani občin Apače, Radenci, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. Pogovarjali so se o petem javnem razpisu, okoljskiproblematiki in pred nedavnim sprejetem razvojnem zakonu za pomursko regijo. Gjerkeš je povedal, da je ta zakon dobra osnova za lažji zagon, saj mora Pomurje dobiti priključek z ostalo Slovenijo. Sicer pa minister od občin pričakuje, da bodo pripra vile ustrezne projekte, za katere bodo pridobljena nepovratna sredstva prednostno namenjena pomurskim občinam. V družbi ljutomerskega župana sta si nato Gjerkeš in Kus ogledala preurejeni Glavni trg (na fotografiji).
NŠ
Gorišnica • Gradnja vrtca v teku
Potem ko so poleti podrli stari vrtec, so na njegovih temeljih, tik ob gorišniški osnovni šoli, v teh dneh že vidni obrisi novega šestoddelčnega vrtca, ki naj bi svoja vrata odprl prvega septembra 2010. Kot
je povedal župan Jožef Kokot, gradnja teče brez zastojev in glede na pogodbo mora biti končana maja naslednje leto. Čez poletje bodo nato uredili še zunanje igralne površine ter instalirali notranjo opremo. Izgradnja in celotna oprema vrtca bo zahtevala 1,2 milijona evrov, pri čemer sije občina s sklepom šolskega ministrstva zagotovila slabih 600.000 evrov sofinanciranja v štirih letih. Pogodbeni izvajalec del je ormoško podjetje IGD Holermuos, d. o. o., za vrteške otroke pa je občina v času gradnje zagotovila prostore deloma v šoli, deloma pa v vadbenih prostorih judo kluba.
SM
Ptuj • Na šoli dr. Ljudevita Pivka „gorelo"
_
Foto. M. Ozmec
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti so v osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka v torek, 10. novembra izvedli požarno- preventivno vajo z evakuacijo vseh šolarjev in zaposlenih. Kot je pojasnila Dragica Emeršič, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, so vajo izvedli v sodelovanju s člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki so zaradi domnevnega požara v šolski knjižnici prihiteli pred šolo v nekaj minutah. Čeprav je po predpostavki „požar" uspešno pogasil hišnih z ročnim gasilnim aparatom, so na znak alarma vsi učitelji in šolsko osebje pričeli evakuacijo otrok iz stavbe. Ker gre za otroke s prilagojenih programom, je bila skrb ob evakuaciji toliko večja, vendar je vseh 174 otrok skupaj z učitelji in osebjem šolsko poslopje izpraznilo v pičlih 4 minutah. Ko je nevarnost minila, so se vrnili na šolsko dvorišče, kjer so si nato ogledali gasilska vozila in njihovo tehnično opremljenost.
-OM
Foto: NS
Foto: SM
Juršinci • Napad na župana zaradi počene vodovodne cevi
Bodo v Juršincih ostali brez vode?
Novembrska seja občine Juršinci, ki je potekala ta ponedeljek, je postregla s kopico zanimivih informacij. Kljub temu da točke, namenjene razpravi o počeni vodovodni cevi v Mostju, ni bilo na dnevnem redu, je beseda nanesla tudi na to temo in ravno ta del je vnel najbolj vročo debato. Juršinski župan je svetnike seznanil z dejstvom, da se prav lahko zgodi, da bo 600 gospodinjstev v Juršincih ostalo brez vode.
27. redna seja občinskega sveta občine Juršinci se je začela s predstavitvijo občinskega lokalnega energetskega koncepta. Obrazložitev je podal predstavnik LEA Spodnje Podravje ter izdelovalec koncepta Janez Petek.
Kot je dejal, so izdelani predlogi za juršinsko občino v skladu z njihovim obstoječim stanjem in veljavno zakonodajo. Koncept je razdeljen na tri faze, najpomembnejši del pa predstavlja strategija alternativnih možnosti rabe energije.
»Niste nič bolj potratni, kot je slovensko povprečje,« je pri pregledu obstoječega stanja dejal Petek, ki je juršinske svetnike seznanil tudi s konkretnimi energetskimi rezervami, ki jih imajo v občini na razpolago. Občine, ki morajo lokalne energetske koncepte sprejeti do konca naslednjega leta, bodo tako primorane začeti razmišljati tudi v tej smeri.
»Pri vseh teh zadevah pa je treba misliti tudi na vedute kraja,« je bil jasen juršinski župan Alojz Kaučič, z njegovo trditvijo pa se je strinjal tudi Petek.
Podražitev komunalnega prispevka neizbežna -vprašanje le, kolikšna bo
Na dnevnem redu novembrske seje pa se je znašla tudi predstavitev osnutka odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Juršinci. Obrazložitev je podal Darko Drašler, predstavnik podjetja Chronos, ki je omenjeni osnutek tudi pripravilo. »Imejte v vidu, da želimo z nepretirano visoko ceno komunalnega prispevka spodbuditi priseljevanje in razvoj občine,« je še, preden je svojo predstavitev začel Drašler, poudaril direktor občinske uprave občine Juršinci Drago Slameršak.
Kot je dejal Drašler, so to imeli v mislih tudi pri pripravi osnutka, a so zakonska določila jasna in se jih je treba držati. Po izračunih podjetja Chronos je bilo doslej v občini Juršinci v povprečju za komunalni prispevek treba odšteti 1500 evrov, nova zakonodaja pa je ta znesek bistveno povišala in bi po Drašlerjevih izračunih za hišo v velikosti 150 kvadratnih metrov znašal 5039 evrov. Omenjeni znesek je precej razburil tako svetnike kot župana, ki je vztrajal, da je bistveno previsok in da je
Alojz Kaučič: »Samo do fizičnega napada še ni prišlo.«
treba najti ustreznejšo rešitev, ki pa bo še zmeraj v skladu z zakonom. Drašler je pojasnil, da znesek 5000 evrov velja le, če gre za izgradnjo stanovanjskega objekta v velikosti 150 kvadratnih metrov, ki je priključen na vse komunalne storitve. A tudi to Kaučiča ni prepričalo, zanimalo pa ga je tudi, kako bo nova zakonodaja po žepu udarila tiste prebivalce, ki bodo želeli dograjevati. »Doplačati bodo morali komunalni prispevek samo za dograjeno površino,« je pojasnil predstavnik podjetja Chronos in predstavil nekaj morebitnih ukrepov, ki jih lahko občina sprejme, če želi občanom znižati stroške komunalnega prispevka. »Dejstvo pa je, če komu znižate ali ga oprostite komunalnega prispevka, ga morate sami pokriti iz občinskega proračuna,« je
še pojasnil Drašler.
Po njegovi predstavitvi je župan jasno dal vedeti, da je omenjeni znesek previsok in da ga je treba znižati vsaj za polovico. »To ne bo šlo, eno je zakonodaja, drugo pa recesija,« je odvrnil Kaučič in dejal, da je zgornja meja 2800 evrov.
Zanimivo je tudi, da je bila višina prispevka izračunana za hišo, ki meri 150 kvadratnih metrov, povprečna površina stanovanjskih objektov v občini Juršinci pa je 247 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bi bil komunalni prispevek za takšno velikost po sedanjem izračunu še bistveno višji.
»Nekdo resno razmišlja, kako čim bolj obremeniti prebivalce,« je precej razburjeno povedal Kaučič in vztrajal, da Chronos pripravi nov, občanom prijaznejši izračun.
Darko Drašler bo moral osnutek izračuna komunalnega prispevka popraviti, saj svetniki in župan menijo, da je sedanji izračun previsok.
Računsko sodišče ugotovilo nekaj nepravilnosti
Obravnava in sprejem rebalansa proračuna Občine Juršinci za leto 2009 sta tekla gladko in brez večjih pripomb. Tega so po nekajminutni predstavitvi Slameršaka svetniki soglasno potrdili in ugotovili, da neupravičenih odstopanj ni.
Tudi predlog o spremembi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Juršinci je bil sprejet brez pripomb in tako je v skladu z novo zakonodajo spremenjena sestava članov sveta zavoda.
Slameršak in Kaučič pa sta svetnike seznanila tudi z revizijskim poročilom Računskega sodišča RS o vzdrževanju ob-
činskih cest v občini Juršinci v letu 2007. To je revidiralo smotrnost poslovanja občine v delu, ki se nanaša na redno vzdrževanje občinskih cest v letu 2007, ugotovljena pa so bila določena neskladja. Kot je zapisalo računsko sodišče, poslovanje v tem delu ni bilo v celoti smotrno, saj sistem vzdrževanja ni v celoti ustrezen. Kot je pojasnil Kaučič, se s podobno težavo ukvarjajo tudi v sosednjih občinah, zaradi česar so sklenili dogovor, da ustanovijo interesno skupino, ki bo zadovoljila zakonodajnim določilom.
Napad na župana zaradi počene vodovodne cevi
Kljub temu da točke, name-
njene razpravi o počeni vodovodni cevi v Mostju, ni bilo na dnevnem redu, je beseda nanesla tudi na to temo, ki je vnela najbolj vročo debato novembrske seje.
Vidno razburjen župan je dejal, da se je naveličal tega, da mora igrati policista in se pogajati z ljudmi, katerih namen je zgolj nagajanje občanom. Poudaril je, da se prav lahko zgodi, da bo v naslednjih dneh brez vode ostalo 600 gospodinjstev, problema pa ne rešuje nihče.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi problem nastal, ker vodovodna cev, ki gre pod njivo, nenehno poka, upravljavec pa ne dovoli popravila. Za to, da delavce spusti popravit počeno cev, naj bi zahteval 1000 evrov, dejal pa naj bi tudi, da popravil ne bo dovolil izvajati, dokler ne dobi odgovorov zavarovalnice o višini zavarovalnine. Iz neuradnih virov smo še izvedeli, da naj bi omenjeno njivo v Mostju upravljal Ivan Rakuša. »Jaz sem živi ščit; ker komunala noče intervenirati, hodim stvari urejat sam, da ljudje ne bi ostali brez vode. Samo do fizičnega nasilja ni prišlo,« je pojasnil Kaučič in dejal, da se kar boji, kako se bo stvar v naslednjih dneh razvijala. Omenjeni upravljavec naj bi celo zagrozil, da bo ob prihodu delavcev na njivo postavil traktor in jim tako preprečil dela. »Namen pa je samo nagajanje,« je še zaključil župan.
Dženana Becirovic
Cirkulane • Zadnja (pred)zimska gradbišča
Novo igrišče in dva odseka cest
V samem centru Cirkulan je te dni še vedno zelo gradbeno živahno; ob šoli in nadalje v smeri proti novemu vrtcu se namreč urejajo igrišče ter dva krajša odseka cest.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Krista Ke-lenc, so dela na nogometnem igrišču z umetno travo v velikosti 40 x 60 metrov že zaključena; investicija je skupno zahtevala dobrih 86.000 evrov, pri čemer je občina iz proračuna izgradnjo financirala z dobrimi 50.000 evri, razliko v višini slabih 36.000 evrov pa je primaknila Nogometna zveza. Dela, v katera je bila vključena tudi postavitev ustrezne razsvetljave, sta izvajali dve podjetji; ptujski Project ing., d. o. o., in Šport projekt, d. o. o., iz Celja. Igrišče sicer zaenkrat še ni v uporabi, saj se dela šele zaključujejo, namenjeno pa bo učencem domače OŠ in športnemu društvu Cirkulane ter njegovim sekcijam.
Hkrati z ureditvijo igrišča so se v Cirkulanah lotili tudi rekonstrukcije dveh odsekov cest; enega proti vrtcu in drugega proti Klincu. Skupna vrednost obeh
modernizacij bo znašala kar 166.000 evrov, in sicer za odsek ceste proti vrtcu 86.000 evrov, za odsek ceste proti Klincu pa 78.000 evrov. Občina je za projekt obeh modernizacij cestnih odsekov uspešno kandidirala na razpis kmetijskega ministrstva
za Obnovo in razvoj vasi, od koder je skupno pridobila 64.500 evrov, razliko dobrih 100.000 evrov pa je nosil občinski proračun. Modernizacijo obeh cestnih odsekov je izvedlo Cestno podjetje Ptuj.
SM
Novo igrišče z umetno travo v Cirkulanah
foto: sm Ob igrišču v centru Cirkulan urejajo tudi dva cestna odseka s pločniki; skupna vrednost ureditev je dobrih 166.000 evrov.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: SM
Sveti Tomaž • 24. seja občinskega sveta
Nerazpoloženi za sprejemanje predlogov
Na 24. seji sveta občine Sv. Tomaž so svetniki pri več vsebinskih točkah ponujene sklepe zavrnili, tiste, ki so bili bolj formalne narave, pa so vseeno potrdili.
Tako so svetniki zavrnili obe točki, ki sta se nanašali na potrditev investicijskih dokumentov, in sicer za izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo pri Sv. Tomažu in za modernizacijo cest na odsekih v Hranjigovcih in Gornjih Ključarovcih. Po predloženih dokumentih je pločnik načrtovan od središča naselja Sv. Tomaž v smeri pokopališča. Pločnik naj bi bil dolžine 212 metrov, ob njem pa bi bila s sedmimi kandelabri izvedena tudi razsvetljava. S to investicijo so želeli predvsem povečati varnost pešcev na tej precej prometni cesti. Skupna vrednost investicije znaša 98.256 evrov. Drugi investicijski dokument pa je bil pripravljen za cesto, ki povezuje Ormož in Sv. Tomaž in je močno poškodovana. Predvideli so preplastitev, obnovo odvodnjavanja, sanacijo in obnovo prepustov in ureditev enostranske avtobusne postaje. Preplastitev ceste je bila načrtovana od meje z občino Ormož do hišne številke 5 v Hranjigovcih, v dolžini 2.531 metrov. Prav tako se predvideva asfaltiranje dveh makadamski javnih poti v skupni dolžini nekaj manj kot kilometer v Gornjih Ključarovcih. Vrednost investicije je čez 800.000 evrov. Oba dokumenta je izdelala Javna
Foto: Viki Ivanuša
Župan Mirko Cvetko najbrž ni pričakoval takšnega razpleta seje.
razvojna agencija Ormož. Svetniki so menda zahtevali vpogled v projektno dokumentacijo in šele nato naj bi se bili pripravljeni odločati o investiciji.
Proti znižanju nadomestila
Zanimivo je bilo tudi, da so se svetniki izrekli proti znižanju vrednosti točke za določitev nadomestila za stavbno zemljišče, ki ga je predlagal župan Mirko Cvetko. Vrednost točke je v letošnjem letu znašala 0,00268 evra. Predlog občinske uprave je bil, da zaradi finančne krize, brezposelnosti ter vedno večje socialne stiske, ki
pesti občane, vrednost točke za NUSZ znižajo za 3,9 %. To bi pomenilo, da bi znašala 0,00258 evra in bi bila na ravni vrednosti leta 2008. Predvsem svetniki SDS se s tem niso strinjali in so zahtevali, da se vrednost točke ne zniža in ostane na isti ravni kot letos. O tej tematiki pa bodo ponovno razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. Hkrati naj bi do prihodnje seje pripravili tudi sklep o postopnosti obremenitve NUSZ za leto 2010.
Svetniki so obravnavali tudi ponudbo podjetja za postavitev prodajnega avtomata za sveče na pokopališču pri Sv. Tomažu. Za postavitev tega je podjetnik v svoji ponudbi
Foto: Viki Ivanuša
Pločnik od središča vasi do pokopališča bi prišel prav še zlasti ob pogrebih, saj je cesta precej prometna, dobrodošla pa bo tudi ulična razsvetljava.
predvideval celo plačevanje najemnine za okrog 1 kvadratni meter zemljišča, kolikor ga potrebuje za postavitev svečomata. Svečomati so se v zadnjem času pojavili tudi na drugih pokopališčih v okoliških krajih, vendar pa so bili tomaževski svetniki mnenja, da pri Sv. Tomažu avtomata za sveče ne potrebujejo, saj je dovolj lokalne ponudbe.
Ormož • Likovni in foto natečaj
Obeta se veselo antonovanje
Društvo rejcev prašičev Ormož je najavilo že drugi natečaj s področja reje prašičev. Lani je veljal le za območje Ormoža, letos pa so natečaj razširili na vso Prlekijo. Pozvali so vrtce, osnovne in srednje šole, da jim pošljejo svoje izdelke.
Kot je povedal Slavko Perc iz Društva rejcev prašičev Ormož, so pravila igre jasna. Sodelovati je mogoče z risbami in fotografi-
jami. Udeleženci so razdeljeni v tri kategorije. Mlajši udeleženci - otroci iz vrtcev in prve triade sodelujejo z risbami. Starejši
osnovnošolci in učenci šole s prilagojenim programom tvorijo drugo kategorijo tekmovalcev, srednješolci pa tretjo in oboji
Foto: Viki Ivanuša
Nekaj uspelih risb in slik z lanskega natečaja.
lahko sodelujejo z risbami in fotografijami. Komisija, ki jo bodo sestavljali likovni pedagog, fotograf in predstavnik rejcev, bo izbrala najboljše in jih nagradila s 40, 30 in 20 evrov. Natečaj se bo zaključil v okviru antonova-nja na Kogu, ki bo letos potekalo vse od treh kraljev pa do pusta, saj prašičerejci pripravljajo pravo malo presenečenje.
Z natečajem želijo prašičerej-ci pri mladini spodbuditi pozitiven odnos do njihove dejavnosti in jih opozoriti, da meso ne izvira iz velikih trgovskih centrov. Sicer pa je Slavko Perc povedal, da je splošno stanje v prašičereji slabo, kajti če ni delovnih mest in ljudje nimajo denarja, so prisiljeni kupiti tisto, kar je najbolj poceni. To pa ni vedno tudi dobro. Pritrdila mu je tudi Darja Prevalnik iz KGZ Ptuj, ki se ukvarja s selekcijo prašičev: »Prašičereja v Sloveniji kakor tudi na Ormoškem pada po staležu. Včasih so bila na tem koncu tri vzrej-na središča za plemenske prašiče, sedaj je le eno. Kljub temu je še nekaj kmetov, ki vztrajajo, ki poskušajo rediti prašiče in jih tudi prodati.«
Viki Ivanuša
Odpovedali so se letnemu kopališču
Zato pa so bili svetniki dokaj enotni, kaj storiti z letnim kopališčem v Ormožu, ki jim je že dolgo trn v peti, saj je vsako leto potrebno pokrivati izgubo. Zato jim je prišlo še kako prav, da je občina Ormož na občino Sv. Tomaž, kot solastnico letnega kopališča, naslovila dopis, v katerem jo poziva, da prenese lastninsko pravico na letnem kopališču na občino Ormož. Po dogovoru o ureditvi premoženjskih razmerij med tremi občinami ter delitvi premoženja bivše skupne občine je občina Sv. Tomaž po splošnem delitvenem ključu, glede na število prebivalcev postala 12,7-od-stotni lastnik kopališča. Pri obratovanju kopališča nastaja vsako leto precejšnja izguba in da bi se je letos izognili, so člani občinskega sveta glasovali za predlog ormoške občine. Občani Sv. Tomaža se bolj poredko kopajo na ormoškem kopališču, saj imajo v bližini druge termalne možnosti. Knjigovodska vrednost solastniškega deleža na kopališču je znašala 64.832 evrov.
Svetniki so prisluhnili trem poročilom koncesionarja Komunalnega podjetja Ormož, ki jih je podala Renata Čuček. Iz poročila o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v treh občinah v letu 2008 je sledilo, da je presežek prihodkov nad stroški znašal 53.620 evrov, ki so jih svetniki s sklepom namenili za investicijska vlaganja na področju oskrbe s pitno vodo. V občini Sv. Tomaž je bilo na dan 31. 12. 2008 689 priključkov, od tega so jih 16 priključili v letu 2008. V tem letu je Komunalno podjetje Ormož na celotnem vodovodnem sistemu zabeležilo 278 okvar, v občini Sv. Tomaž pa
21. Največ jih je bilo na cevovodu v Zagorju, ki so ga zato konec lanskega leta zamenjali, in sicer v dolžini 150 metrov.
V	letu 2008 je bilo v črpališču načrpanih 1.184.392 kubičnih metrov pitne vode. Prodanih pa je bilo le 831.326 kubičnih metrov vode, kar pomeni, da je bila iz javnega vodovodnega omrežja izgubljena skoraj tretjina načrpane vode.
Iz poročila o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadnih in padavinskih voda v letu 2008 pa je izhajalo, da je pri tem nastalo za 69.052 evrov izgube, ki jo bodo pokrili iz proračunov občin uporabnic storitve. Na občino Sv. Tomaž odpade 3.641 evrov.
Po drugi strani pa je na podlagi poročila o ravnanju z odpadki postalo jasno, da je v letu 2008 pri poslovanju nastalo za dobrih 31.000 evrov plusa, od katerih odpade 4.046 evrov na občino Sv. Tomaž. Sicer pa so imeli v občini 640 različnih zabojnikov, posod in vreč za odpadke, v katerih se je nabralo za 235.000 kilogramov mešanih odpadkov. Komunalno podjetje je iz območja občine Sv. Tomaž odpeljalo tudi za 19.200 kilogramov kosovnih odpadkov.
V	vseh treh občinah skupaj je postavljenih 40 ekoloških otokov z zabojniki za štiri ločene frakcije. Iz poročila je razvidno, da bi jih potrebovali še najmanj 20, saj se količine iz leta v leto povečujejo. V letu 2008 je bilo tako zbrano za 14 % več ločenih frakcij kot leto poprej. V prihodnosti se želijo približati normativu en otok na 300 prebivalcev. Iz mešanih komunalnih odpadkov želijo tudi izločiti vse ločene frakcije, že sedaj pa med ostalimi odpadki ni dovoljeno odlagati plastenk, papirja in kovin.
Viki Ivanuša
Ptuj • Še o težavah z zemljišči v Rogoznici
Ko država in občina ponudita različno ceno
Za ureditev Slovenskogoriške ceste, ki je s prometnega vidika vse prej kot varna, je potrebno na trasi, dolgi 1360 metrov, od 46 lastnikov pridobiti 3306 m2 zemljišč. Postopki pridobivanja pa se vlečejo in vlečejo.
Cesto bi v bistvu že morali graditi, po zadnjih podatkih pa naj bi njeno rekonstrukcijo pričeli spomladi 2010. Do predvidoma 10. decembra pa bo MO Ptuj morala imeti nekaj v rokah, ko pride direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko, najmanj pa čisto stanje pri zemljiščih. Pa je v bistvu vse zakuhala Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) s kupoprodajnimi pogodbami, po katerih ponuja za kvadratni meter zemljišča 96 in tudi 107 evrov. Pri tem pa je zanimivo še to, da cenilnih poročil Direkcije v MO Ptuj ne poznajo.
Zatikalo se v glavnem pri višini odškodnine, saj naj bi država ponudila veliko več kot MO Ptuj, ki ponuja ceno v povprečju okrog 25 evrov za m2. Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo, je povedal, da so za vsa zemljišča pripravili cenilna poročila, ki temeljijo na zakonu o stvarnem premoženju, zato si cene ni mogoče prilagajati. Na naše pisanje o prodaji zemljišč
za ureditev ceste pa so se oglasili nekateri občani ob tej trasi in s cenilnimi poročili države potrdili, da jim je ta ponudila za zemljišča veliko več. Gre za cenilna poročila z datumom 30. januar 2009, v katerih je vrednost zemljišč ocenjena s 95 evri, ponekod celo s 107 evri, kar po mnenju izvajalcev te cenitve predstavlja pravično odškodnino. Ljudje tega ne razumejo. Vprašujejo se, kako je to mogoče, da pri cenitvah nastajajo tako velike razlike, poleg tega pa so bili cenilci države na kraju samem, cenilca, ki je delal za MO Ptuj, pa niso nikdar videli.
Občani, ki naj bi zemljo za cesto (pro)dali na srednjem delu trase, so se s predstavniki MO Ptuj prvič srečali 5. novembra letos. Razočarani so, da se jih ima za grde račke, za tiste, ki nočejo dati zemlje in ovirajo postopek. Dejstvo pa je, da so zbegani, saj so dobili za zemljišča, ki naj bi jih prodali, dve cenilni poročili: prvo z začetka leta 2009 z visoko odškodnino, drugo 5. novembra od MO Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Janez Petrovič, Prečna pot: »Do 5. novembra letos nas nihče ni obiskal, radi pa bi našo zemljo. Ne gre za kos zemlje, gre za princip. Razočarani smo, ker nas sedaj vlačijo po zobeh in trdijo, da oviramo postopek.«
z bistveno nižjo ceno. Kot je v imenu prizadetih s Prečne poti povedal Janez Petrovič, jim ne gre toliko za odškodni-
Kidričevo • Ob 55. tovarniškem prazniku Taluma
Odkrili bodo spominsko obeležje
V Talumu te dni, sicer skromneje kot doslej, proslavljajo 55. tovarniški praznik. 21. novembra bo namreč minilo 55 let od pričetka proizvodnje v nekdanji Tovarni glinice in aluminija. Danes bo slavnostna seja, jutri pa bodo pred dnevom odprtih vrat odkrili spominsko obeležje manevrske strukture narodne zaščite.
V kidričevski tovarni so pričeli poskusno proizvodnjo gli-nice februarja 1954, prvi aluminij pa je iz njihove elektrolize pritekel v začetku novembra istega leta. Tovarno glinice in aluminija, ki so jo pozneje poimenovali po velikem gospodarstveniku Borisu Kidriču, so svečano odprli 21. novembra 1954, redna proizvodnja pa je stekla spomladi naslednje leto.
Med prelomnimi dogodki ki-dričevske tovarne je leto 1963, ko je pričela obratovati elektroliza B, leta 1991 so zaradi zastarele proizvodnje zaprli prvo elektrolizo A, istega leta so pre-
nehali proizvodnjo metalurške glinice, leta 2007 pa so zaprli še elektrolizo B.
V okviru projekta modernizacije proizvodnje MPPAL so leta 1988 zagnali proizvodnjo v novi elektrolizi C. Leta 2002 je pričela obratovati še nova elektroliza C2, z izgradnjo sodobne v letu 2003 pa so velik del proizvodnje preusmerili v pretaljevanje odpadnega aluminija oziroma v proizvodnjo aluminijskih zlitin in ulitkov.
Ob letošnjem tovarniškem praznovanju, ki bo zaradi posledic svetovne gospodarske krize skromnejše kot sicer, se bodo v
Foto: M. Ozmec
Po prestrukturiranju proizvodnje v kidričevskem Talumu povečujejo uporabo sekundarnega aluminija, ki ga pretapljajo v nove izdelke.
petek, 20. novembra, ob 13. uri na slavnostni seji sestali člani Uprave Taluma skupaj z vodji posameznih delovnih enot in služb, člani sveta delavcev, konference sindikata SKEI in direktorji hčerinskih družb. Po krajšem nagovoru predsednika uprave mag. Danila Topleka bodo podelili najvišja delovna priznanja, zlate metulje. Tokrat jih bodo za delovne dosežke v svojih delovnih okoljih prejeli Ivo Ercegovič iz vodstva Talu-ma, Jože Turk iz delovne enote Rondelice, Dušan Pišek iz DE Anode, Franc Ivanuš iz DE Gnetne zlitine ter Janez Šmi-goc iz DE Vzdrževanje.
V soboto, 21. novembra, bo v Talumu dan odprtih vrat, ob tovarniškem prazniku in dnevu veteranov vojne za Slovenijo pa bodo ob 9. uri pred upravno zgradbo slovesno odkrili spominsko obeležje Manevrske strukture narodne zaščite 1990 v spomin na tajno skladišče orožja, ki ga je imela ta organizacija v zgradbi izobraževalnega centra Taluma v času od avgusta 1990 do junija 1991. Po slavnostnem dogodku bodo pripravili organiziran ogled tovarne. Tradicionalnega srečanja z upokojenimi člani kolektiva letos ne bo.
M. Ozmec
no kot za princip. Zagotovo pa želijo dobiti za zemljišča nekaj več, kot je občinska ponudba. Če bi bila cena okrog 30 evrov za m2, bodo po vsej verjetnosti pristali na prodajo, želijo pa tudi zagotovila, da se jim ohranijo žive meje in izvedejo priklopi na odtoke.
Povsem razumljivo je, da so ljudje zaradi tega, ker imajo v rokah dve cenitveni poročili, ki se tako razlikujeta, zbegani in želijo dobiti za zemljišča več kot v povprečju 25 evrov, kar je zdajšnja ponudba MO Ptuj, saj si cenitve niso sami izmislili.
DRSC odstopila od sklenjenih sporazumov
Na Direkciji RS za ceste, kjer smo se zanimali za nastalo stanje, je odgovor pripravila Tina Bučič iz Službe za odnose z javnostmi. »Na območju Nove vasi je Direkcija za ceste pričela izvedbo postopkov, med drugim tudi s pridobivanjem potrebnih zemljišč za ureditev t. i. 'črne točke', in sicer križišča regionalne ceste Rogoznica-
Senarska z lokalno cesto. Istočasno je MO Ptuj pričela izvajati postopke za izdelavo projektne dokumentacije, vključno z dokupi zemljišč za ureditev celotnega odseka ceste skozi Novo vas. V okvir izdelave projektne dokumentacije za ureditev celotnega odseka je zaradi racionalizacije postopkov vključena tudi ureditev 'črne točke'. Glede na to, da postopke izdelave projektne dokumentacije vodi občina, se je le-ta obvezala, da bo pridobila vsa potrebna zemljišča. Skladno s tem je Direkcije RS za ceste, ki je z nekaterimi lastniki že sklenila nekaj sporazumov, te obvestila, da od sporazumov odstopa.
Direkcija pridobitev zemljišč, potrebnih za izvedbo ukrepov na državnem cestnem omrežju, izvaja v sodelovanju s sodno zapriseženimi cenilci, ki delujejo na območju cele Slovenije, pri čemer je osnovno merilo za določitev cene potrdilo o namenski rabi zemljišča, iz katerega je razvidno, ali gre za zemljišče v območju poselitve ali pa za kmetijsko zemljišče. S samo vsebino postopkov, ki jih pri pridobitvi izvaja MO Ptuj,
nismo seznanjeni, zato predlagamo, da se za pojasnila v zvezi s tem obrnete na pristojne službe občine.«
V MO Ptuj cenilnih poročil DRSC ne poznajo
Za pojasnilo smo zaprosili tudi MO Ptuj. Mag. Janko Širec je povedal, da sta se MO Ptuj in DRSC dogovorili, da bo zaradi učinkovitejše realizacije celotnega projekta vodenje investicije izjemoma prevzela lokalna skupnost. Skladno z zakonom o javnem naročanju je izbrala cenilca za vrednotenje pri prodaji in nakupu nepremičnin. Izbrani cenilec ima vsa potrebna znanja in potrdilo o pridobitvi strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednostni nepremičnin. Na osnovi naročila cenitve je bila izdelana ocena tržne vrednosti zaradi odkupa zemljišč za potrebe rekonstrukcije Slo-venskogoriške ceste. »Pri pripravi cenilnega poročila je cenilec pregledal posest, sosesko, primerljive prodaje in primerljivo ponudbo nepremičnin. Analizirani so bili vsi ustrezni tržni podatki, ki so relevantni za oceno tržne vrednosti nepremičninskih pravic. Ocena vrednosti je bila opravljena na podlagi analize trga nepremičnin po načinu primerjave prodaj. Cenilnih poročil, ki naj bi jih lastniki zemljišč prejeli s strani DRSC, ne poznam, o njih sem bil informiran na sestanku in jih tudi ne morem komentirati, upam pa si napovedati bojazen o začetku gradnje, če bi bile takšne cenitve relevantne,« je povedal Širec.
Ko država in občina pripravita različna cenilna poročila, ni pričakovati, da bodo občani zadovoljni in da bodo pristali na najnižjo ponudbo, pa naj bo še tako zakonita, kajti pravega odgovora na to, zakaj so takšne razlike v cenilnih poročilih, še niso dobili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Janko Širec: »Cenilnih poročil, ki naj bi jih lastniki zemljišč prejeli s strani DRSC, ne poznam ... «
Videm • Podpisana pogodba z Ministrstvom za okolje
Denar za vodovod zagotovljen
»S podpisom pogodbe za financiranje izgradnje primarnega vodovoda so zdaj zagotovljeni vsi potrebni finančni viri, da bodo še zadnja haloška gospodinjstva v občinah Majšperk in Videm dobila možnost priključka na javni vodovodni sistem,« je povedal videmski župan Friderik Bračič.
Foto: SM
Junija 2010 se izteče pogodbeni rok za dokončanje vseh del druge faze vodovodnega omrežja; skupno je njena izgradnja zahtevala 3,3 milijona evrov.
Kot je znano, je v teku druga oz. zadnja faza uresničitve širšega projekta vodoooskr-be Zahodnih Haloz, v okviru katere so javno vodovodno omrežje zgradile tri občine: Žetale, Majšperk in Videm. Medtem ko so v občini Žetale gradnjo svojega dela omrežja zaključili že v prvi fazi, bodo v Vidmu in Majšperku projekt po sedanjih napovedih zaključili poleti 2010, kar predvideva tudi pogodba. Doslej so, kot je povedal Bračič, že zgradili zadnjih 26 kilometrov sekundarnega voda, končan je tudi primarni vod v dolžni 18 kilometrov, manjkajo pa le še prečrpalnice in vodohram; ti objekti naj bi se začeli graditi v začetku leta 2010.
Za izgradnjo približno 26 kilometrov sekundarnega voda je občina Videm uspešno počrpala denar iz RRP: »Gradnja se je izvajala v letu 2008, skupno so dela zahtevala dobrega 1,6 milijona evrov, od tega pa smo 1,113 milijona evrov pridobili iz naslova RRP, približno 542.000 evrov pa je znašal občinski sofi-nancerski delež. S podpisom pogodbe z okoljskim ministrstvom pa so zdaj zagotovljena tudi vsa potrebna sredstva za plačilo primarnega voda s
Osrednja občinska martinova slovesnost se je sicer zgodila v soboto popoldne; začela se je z zbiranjem vina (oz. mošta, ker je pač v Cirku-
potrebnimi infrastrukturni-mi objekti, prav tako v višini 1,6 milijona evrov. Deleži v podpisani pogodbi so pričakovani, kar pomeni, da bo država iz svojega proračuna zagotovila dobrih 586.000 evrov, kohezijski delež znaša 463.000 evrov, naš, občinski delež pa 553.000 evrov,« je shemo sofinanciranja zadnje faze izgradnje primarnega in sekundarnega dela pojasnil župan Bračič. Tako primarni kot sekundarni vod sta sicer že zgrajena, občina Videm pa
lane prišel škof z nekajdnevno zamudo), nato pa so zbrani v dvorani najprej dodobra spoznali in stestirali novega občinskega kletarja zbranega
je po besedah župana Brači-ča tudi že odplačala večino svojih obveznosti: »Za plačilo nam kot občini ostaja še 248.000 evrov, ki jih bomo zagotovili s sprejetjem proračuna 2010.«
Skupna vrednost vodovodnega omrežja tako znaša 3,3 milijona evrov, pri čemer je bilo tretjino tega zneska pridobljenega iz naslova RRP, tretjino je prispevala občina, tretjino pa državni proračun in evropski kohezijski sklad.
Da gre, zlasti za haloško
vina, ki ga v tej občini že leta imenujejo Najmartin. Letos je bil za to funkcijo po sklepu Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki
prebivalstvo (na javni vodovod se bo lahko priključilo še 584 uporabnikov obeh občin), za zelo pomembno pridobitev, je župan Friderik Bračič ponazoril z nekaj zanimivimi statističnimi podatki: »Če vzamemo kot primer danes 75-letnega prebivalca
je bilo tudi organizator prireditve, izbran znan cirkulanski vinogradnik in vinar, sicer tudi lastnik turistične kmetije Kozarčan, Franc Roškar s Pristave, do koder cestna povezava ni prav nič motena z raznimi gradbenimi deli.
Po prav tako stari tradiciji je moral pred prevzemom posebnih kletarskih oz. najmar-
Tudi krst mosta (kljub temu da bil uspešen; mlado vino je nato
Haloz, ki je 55 let prenašal vodo iz zasebnega vodnjaka do svoje domačije, lahko približno izračunamo, da je v tem času vodo prenesel okoli 30.000-krat! In če vzamemo, da je vsakokrat nesel po 25 litrov vode, znese to skupno 750.000 litrov vode ali 750
tinovih insignij, kot so »šurc«, klobuk in razna orodja, pokazati nekaj vinogradniškega znanja. Glavni izpraševalec, Zvonko Arnečič, je ubogega Najmartina VI. prav podrobno izprašal vse, kar je tako ali drugače povezano s potomko najstarejše trte, ki raste na svetoanskem hribu. Toda Roškar je bil očitno dobro poučen; tako je med drugim zelo natančno povedal, da so na prvi trgatvi letos pobrali točno 26 grozdov, štirje pa so menda še ostali na trti, nekoliko mu je »zdrsnilo« le pri vprašanju, koliko litrov mošta je nastalo iz modre kavčine (tako s tiste najstarejše trte kot z ostalih trt na vinogradniški poti). Toda zgrešil je le za liter; napovedal je namreč 26 litrov, dejansko pa naj bi jih bilo v sodu 27 litrov, kar
je zgodil šele 14. novembra) je hko romalo v pripravljene sode.
ton bremena, pri tem pa je treba upoštevati še izgubljen čas. Ti podatki lahko nazorno povedo, kako zelo velik, izjemen dosežek je izgradnja javnega vodovoda in priključek nanj za tamkajšnje prebivalstvo!«
SM
je Arnečič komentiral takole: »No, ja, kar točno si zadel, ampak liter ga pa ne manjka, ker smo pri pretakanju spili samo pol deci, za pokušino!« Potem, ko je uspešno opravil test, je moral Najmartin VI. Roškar še slavnostno zapri-seči, kaj vse bo kot novi kletar moral čez leto narediti, v stilu angleških vitezov ga je nato s posebno palico potrdil za Najmartina še cirkulanski župan, za konec so pa sledili podpisi novega Najmartina in vseh prejšnjih v posebno bukvo zapriseg vseh kletarjev doslej.
V drugem delu uradnega programa, ki so ga s petjem ves čas spremljali Mladi veseljaki, je uspelo priti na krst mošta končno tudi škofu. Pravzaprav ni prišel, ampak je nekako uspel prikolovrati-ti s starim »biciklom«, razlog za nekaj zamude in tovrstni prevoz pa je škof čisto lepo pojasnil z besedami, da je pri kar naprej zaprti glavni prometnici od Borla do Cirkulan še najbolj primerno prevozno sredstvo pač »bicikl«. Krst je bil nato opravljen tako kot še »šika«, od mošta v velikanskem sodu se je sicer po blagoslovu kar nekam čudno močno pokadilo, ampak je preživel, sledilo pa je seveda nadvse veselo martinovanje s polnimi kozarci in še bolj polnimi mizami, med dobrotami pa je bilo letos celo pečeno jagnje.
SM
Cirkulane • Izbor Najmartina 2010
Škof prispel kar z biciklom
Seveda tudi Cirkulančani, tako kot večina ostalih vinogradniških občin, niso mogli brez osrednjega martinovanjskega praznovanja s krstom mošta in izbiro šestega Najmartina. Glede na večinoma zaprto glavno prometnico je bila pravzaprav sploh sreča, da se je škof uspel prebiti na kraj dogodka, medtem ko je imel novi Najmartin s cestno povezavo več sreče.
Videm • S posebnega odprtja neke razstave
Kateri župan si bo upal?
Čisto pošteno je treba povedati, da v videmski Drvarnici sredi tedna niso odprli »neke« razstave, ampak razstavo znanega ciklusa intarzij Voja Veličkoviča na temo občinskih značilnosti in občinskih grbov, ki si jo bo mogoče ogledati do srede.
Tako je na kar 19 umetninah iz furnirja, ob katerih so razstavljeni tudi grbi občin, možno videti najrazličnejše motive oz. najbolj izstopajoče značilnosti občin Spodnjega Podravja, ki pa se pravzaprav bistveno ne razlikujejo, razen dveh izjem. Večinoma so namreč na delih upodobljene cerkve, ponekod značilne kmečke hiše ali pa vedute središč občine; med temi je posebej zanimiv pogled na ptujski grad skozi Pu-hov most. Za dve občini pa je Vojo izbral nekoliko drugačno značilnost; tako občino Gorišnica predstavlja z znamenitim Tobijasovim pokopališkim kipom iz železnih križev, v ozadju pa je videti le stolpič marje-ške farne cerkve.
Vsaj tako ali še bolj bode v oči osrednja značilnost občine Videm, ki se kot edinstvena, za razliko od vseh ostalih občin, na Vojevi umetnini predstavlja kar z občinsko stavbo kot najbolj prepoznavno in zanimivo značilnostjo ... Vojo sicer ni pojasnil, zakaj je za Videm najbolj značilna in znamenita občinska stavba (čeprav bi marsikdo prav gotovo našel cel kup pojasnil in razlogov), je pa v ozadju občinske palače vseeno še viden tudi zvonik očitno manj znamenite Vidove cerkvice, morda kot neke vrste simbolni zaščitni znak.
Zato pa je Veličkovič, ki se je skozi predstavitev intarzij pustil voditi vprašanjem in namigom predsednika vi-demskega Kulturnega društva Jožeta Šmigoca, malo pa tudi igranju Edija Klasin-
Zbrana druščina na odprtju razstave občinskih intarzij se je prav prijetno zabavala in tudi nasmejala zanimivemu pogovoru med umetnikom Vojem Veličkovičem in Jožetom Šmigocem (oba v sredini).
ca na akordeon, povedal, da je motive za dela zbiral preko pogovorov z občani posameznih občin, pa tudi z njihovimi župani, čeprav je na koncu vendarle izbiral sam: »Sem pa skozi ciklus teh del, ki sem ga ustvaril v letu 2008, spoznal ogromno skritih kotičkov naših občin, za katere sicer verjetno nikoli ne bi vedel in moram reči, da je celotna pokrajina, skozi vse občine, neverjetno bogata in ima veliko ponuditi in pokazati!«
Razstava občinskih grbov in značilnosti je doslej že gostovala v 14 občinah, Videm je 15. po vrsti in v prihodnjem mesecu naj bi bila na ogled še v preostalih štirih občinah, doslej si jo je
ogledalo preko 6000 obiskovalcev, Vojo pa računa, da se bo končna cifra ustavila pri 7000.
Po končanih razstavah bodo uokvirjeni motivi občinskih značilnosti županom občin prodani na zadnjem skupnem decembrskem kolegiju županov; kot je povedal Vojo, je z večino županov že dogovorjen, cena vseh del je enotna in znaša 500 evrov, tistih nekaj županov, ki nakupa še niso potrdili, pa bo imelo to možnost na kolegiju. Takrat bo tudi nadvse zanimivo videti, ali bo kakšen župan upal javno, pred vsemi, odkimati Vojevi ponudbi in bo (občinski) mošnjiček potisnil še globlje v žep z izgovorom, da je brez ficka,
ker je občina že do vratu in čez zadolžena ... Vsi tisti župani, ki bodo kupili intarzijo, pa bodo v dar dobili še lično izdelan grb svoje občine.
Skozi zanimiv in občasno prav šaljiv pogovor med Jožetom in Vojem je bilo nato možno med drugim še izvedeti, da ima Vojo v rokavu že novega asa, saj pripravlja ciklus umetnin z naslovom Iz višin proti višavam, v okviru katerega nastaja 12 panoramskih podob Ptuja iz zraka, nato pa še čisto poseben projekt, ki ga pripravlja skupaj z znanim karikaturistom Borisom Mio-činovičem - Bobom. Ampak, kaj bosta Vojo in Bobo ušpi-čila v naslednji pomladi, naj zaenkrat ostane še skrivnost.
SM
Ptuj • Viktorinov večer ob 800-letnici Vodila sv. Frančiška Asiškega
Frančišek - brat vsem
V petek, 20. novembra, bomo ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana prisluhnili bratu Štefanu Kožuhu. Spregovoril bo o zanimivem svetniku, Frančišku iz Assisija.
Sv. Frančišek nam ni tuj. Če hodimo k maši k mi-noritom ali h kapucinom, se pogosto srečujemo z »njim«, saj so bratje mino-riti in kapucini njegovi nasledniki in nosilci njegove duhovnosti. Če hodimo v ZGŠ sv. Petra in Pavla, nas njegov kip prijazno pozdravi ob vstopu na stopnišče. Če ste skavti, je vaš zavetnik, če imate radi živali, prav tako, če ste ekološko zavedni, se mu tudi lahko priporočate, saj je tudi zavetnik ekologov. Kdo je torej Frančišek iz Assisija?
Živel je v 12. stoletju, bil je
sin bogatega trgovca (danes bi morda kdo rekel tajkuna), vsega sit, nič mu ni manjkalo, pa vendar ni bil srečen. Zato je goreče iskal tisto, za kar bi bilo vredno živeti. Ko je to našel, je nenadoma postal še mnogo bolj privlačen kot prej, ko je še s pijansko druščino prepeval po ulicah Assisi-ja. Mnogi so se mu pridružili in nastal je t. i. prvi red. To so danes minoriti, frančiškani in kapucini. Vsi troji se navdihujejo ob tem možu že 800 let. Letos je namreč minilo toliko časa, odkar je papež Inocenc III. potrdil Vodilo, se pravi pravila, po katerih so želeli Frančišek in njegovi bratje
živeti.
Kaj je tisto, kar je odkril Frančišek in kar vedno znova navdihuje vse tiste, ki se trudimo živeti po njegovem Vodilu, nam bo ob priliki tega častitljivega jubileja razkrival brat Štefan Kožuh.
Br. Štefan je bil rojen leta 1962 na Gostečah pri Škofji Loki. 1982 je vstopil h kapu-cinom, teologijo je študiral v Ljubljani. Podiplomski magistrski študij frančiškovske duhovnosti je opravil v Rimu, bil leta 1989 posvečen v duhovnika, od 1991 do 2001 vzgojitelj novincev in nekaj časa tudi samostanski predstojnik v Vipavskem Križu ter sveto-
valec provinciala. V Slovenijo je vpeljal Delavnice molitve in življenja. Od 2001 do 2006 je bil v Rimu tajnik Generalnega urada za formacijo bratov kapucinov. Aprila 2008 je bil izvoljen za provinciala slovenskih kapucinov in septembra 2008 za predsednika Konference višjih predstojnikov bratov kapucinov srednje in vzhodne Evrope. K nam prihaja iz Vipavskega Križa.
Za glasbeni utrinek bodo poskrbeli učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, in sicer iz razreda prof. Danijela Šegula. Vabljeni!
Doroteja Emeršič
Tednikova knjigarnica
Čestitka bralcem! Čestitka knjižničarjem!
Danes je dan slovenskih splošnih knjižnic - to
je praznik branja in knjig in tistih, ki jim je mar lepa beseda. Predvsem pa je to dan knjižničarjev - marljivih varuhov besednih dragocenosti. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bo nocoj ob 19. uri svečani zaključek bralne značke za odrasle 2009, prijazno vabljeni med knjige.
Kot je povzela letošnjo akcijo bralne značke za odrasle bibliotekarka iz Študijskega oddelka Jožica Sajko, je bralne mapice oddalo 95 bralcev (Čestitamo!), ki so na sezname vpisali skupno 1034 knjig, kar pomeni, da je vsak prebral povprečno skoraj 11 knjig. Rekorderka med tistimi, ki so z nami, knjižničarji, podelili število prebranih knjig, je bralka s 57 prebranimi knjigami. Skoraj tri četrtine prebranih knjig so naslovi avtorjev s predlaganega seznama za bralno značko 2009 (769 ali 74,4 %), preostala četrtina (256 naslovov) pa so bila dela po osebnem izboru vsakega posameznega bralca, ali bolje: vsake posamezne bralke, saj je 92 % sodelujočih v bralni akciji za odrasle ženskega spola.
Ker je letos potekala akcija petič na nivoju celotne knjižnice, velja poudariti še nekaj podatkov vseh petih sezon: skupaj se je v petletju udeležilo bralne akcije, torej so oddali izpolnjeno mapico, 505 bralcev. Knjižničarji ocenjujemo, da je bilo bralcev, ki so upoštevali seznam, veliko več, saj so bile »zapovedane« knjige in avtorji zelo dobro izposojani v vseh oddelkih knjižnice.
Ob dnevu splošnih knjižnic sem izbrala še nekaj večno zelenih misli iz različnih publikacij:
Nikomur še ni uspelo dati popolne ali trajne definicije knjige. To pa zato, ker knjiga ni predmet kot drugi. Ko jo držimo v rokah, držimo samo papir: knjiga je nekje drugje. Pa je kljub temu na teh straneh, ker sama misel brez tiskanih besed ne bi mogla biti knjiga. Knjiga je »stroj za branje«, kipa ga ne smemo uporabljati mehanično. Knjigo prodajamo, kupujemo in menjavamo, a z njo ne smemo postopati kot z vsakim drugim blagom, ker je istočasno tudi mnogostranska in edinstvena, številna in nenadomestljiva. (R. Escar-pit)
Če ne zmorete prebrati vseh svojih knjig, jih vsaj kdaj vzemite v roko in jihpoujčkajte - poglejte vanje, naj se vam odpro na tisti strani, kot hočejo, preberite prvi stavek, ki vam pade v oči, in jih svojeročno postavite nazaj na polico, kjer jih razmestite po svoje, tako da vsaj veste, kje so. Naj bodo knjige vaše prijateljice ali pa vsaj znanke. (W. Churchill)
In še citat iz knjige Toliko knjig! (Gabriel Ziad. Prevod Dušanka Zabukovec,2006): Bralec, ki bere skrbno, razmišlja, sodeluje v pogovorih z drugimi bralci, se spominja in ponovno bere, se lahko v življenju seznani s tisoči knjig. Knjižni molj ali poklicni bralec, ki se ukvarja s knjigami in išče po njih s posebnim namenom, morda lahko prebere nekajkrat toliko knjig, redkokdaj več. Na milijone knjig je naprodaj, na ducate milijonov v knjižnicah in poleg njih so še ne-prešteti milijoni neobjavljenih rokopisov. Knjig je na voljo več kot zvezd na nočnem nebu nad prostranimi morji. Kako naj bralec v tem prostranstvu najde svoje ozvezdje, knjige, ki bodo njegovemu življenju omogočile povezavo z vesoljem? In kako naj ena sama knjiga med milijoni najde svojega bralca?
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Prelomni dogodki za slovenstvo pred 90 leti
V dneh reševanja naših meja
Boj za ohranitev in uveljavitev slovenstva je dolga zgodovinska pot. Nenehno se je bilo potrebno zoperstavljati pritiskom močnejših. Politična meše-tarjenja in različni interesi tujcev nas niso obšli; v minulem stoletju smo priča grobemu poseganju po našem narodnem ozemlju.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Ne oziraje se na ustanovitev jugoslovanske države je bilo za spodnještajersko nemštvo najpomembneje, da velesilam, ki so odločale o »spornem ozemlju«, dokažejo njegov »pravi« značaj. Nemci so tedaj že znali izkoriščati nastajajoča strankarska nasprotja v novi državi, nemire pod vplivom dogodkov v Rusiji ter jugoslovansko ne-načelnost pri reševanju mejnih vprašanj. Tako 27. januarja 1919 srečamo ptujske Nemce na mariborskem kolodvoru v družbi s »prizadetimi« iz sosednjih mest. Pred ameriško študijsko komisijo za ugotavljanje meja so hoteli dokazovati nemški značaj »spornega ozemlja« s trditvijo, da živi v Mariboru in na Ptuju več nemškega prebivalstva.
Razgreta domovinska čustva so spremljala borce za severno mejo. Prostovoljci s ptujskega območja so prihajali v Maribor »v prazničnem razpoloženju« prepevajoč slovenske narodne pesmi. Reševanje koroškega vprašanja in s tem severne meje, kar je veljalo za Nemce še nepokopano upanje, je dajalo povod za spontane izraze narodne volje. Maščevalnost in nestrpnost sta se prepletala po Ptuju; znani so primeri poškodovanih in premazanih nemških hiš v mestu ter izgre-dništvo vojske, odhajajoče na koroško fronto v juniju 1919.
Uradno je nastopila tudi Mestna občina Ptuj, ki je 18. maja 1919 pozvala generala Rudolfa Maistra, naj posreduje pri »pravični določitvi meje«, tako da bi postala celotna Spodnja Štajerska del Kraljevine SHS. Septembra 1919 je napetost izbruhnila tudi v ormoškem občinskem svetu ob vprašanju denarne pomoči Koroški v vrednosti 10.000 kron. Ker so tej nameri nasprotovali nemški svetniki, se je izpostavila zahteva po referendumu, s katerim bi se v mestu izkazalo, kdo je Slovenec in kdo Nemec.
Na dogajanja se je ostro odzival Ptujski list, ki je 1. junija 1919 zaklical: »Slovenci in Slovenke ptujskega okraja! Zaha-jajmo samo v slovenske gostilne, kupujte le pri slovenskih trgovcih! Če že greste v nemške trgovine, govorite slovensko! Svoji k svojim!« Obudilo se je geslo prelomnih septembrskih dogodkov leta 1908, ko je slovenski živelj z dejanji izkazoval narodno zavednost.
Slovensko prebivalstvo je zlasti vznemirjala nemška neučakanost in izsiljevanje ple-biscitarne odločitve za ptujsko območje. Eden od odgovorov na taka prizadevanja je bil narodni protest na binkoštni ponedeljek 1919. leta na ptujskem Florijanovem trgu. »Na branik domovine!« so klicali plakati zavedno prebivalstvo, ki naj bi se na zborovanju izreklo proti razkosanju slovenskega ozemlja in bi hkrati opozorilo pogajalce na pariški mirovni
konferenci na spoštovanje narodnih pravic.
Izrazi narodnega zanosa so privreli 6. septembra 1919 ob praznovanju 50-letnice ptujske Narodne čitalnice; po mnenju okrajnega glavarja dr. Otmarja Pirkmaierja je bila to ena najlepših slovenskih prireditev. Jubilejno slovesnost Narodne čitalnice, ki je bila desetletja edino slovensko ognjišče, je onemogočil pričetek prve svetovne vojne. Zdaj po vojni so udeležence prireditve prežemale misli o osvoboditvi od tujcev in hkrati odločenost, da je potrebno narodno delo nadaljevati. Takšno je bilo tudi sporočilo častnega člana Narodne čitalnice dr. Franca Jurtela, ko se je na slovesnosti ob zvokih narodnih pesmi ustavil pred Narodnim domom sokolski sprevod. »Nadaljujete započeto delo!« so bile Jurtelo-ve pozdravne besede in hkrati opozorilo, da čas narekuje nadaljnje razvijanje in utrjevanje narodne zavesti. »Zgodovina čitalnice je zgodovina slovenstva pri nas,« je tedaj o slovesnosti, ki jo je spremljal zlet Mariborske sokolske župe, pisal Ptujski list in navajal, da je Ptuj po mnogih letih doživel narodni praznik. Iz opisa omenjene prireditve izvemo nekaj podrobnosti: Slovesno mašo v počastitev Narodne čitalnice je opravil društveni odbornik, profesor verouka na gimnaziji Anton Kolarič. Slovensko pevsko društvo, ki je zraslo iz čital-niških vrst, je z izbranim sporedom in pesmijo »Lepa naša domovina« sklenilo slovesnost v mestni cerkvi. Med obhodom proti Narodnemu domu, ki se je znova predstavil kot simbol povezanega zavednega slovenstva, je bilo zaznati ganljive manifestacije za neodrešeno domovino, ko se je še vedno barantalo z usodo Koroških in Primorskih Slovencev.
Na slovesnem zboru v Narodnem domu so se ob zastopnikih javnosti - gerentu mestne občine dr. Mateju Senčarju, okrajnem glavarju dr. Otmar-ju Pirkmaierju, gimnazijskem ravnatelju Franju Vajdi, predstavnikih sodišča, davkarije, pošte in železnic - udeležili še zastopniki Lenarta, Ljutomera, Ormoža, Središča ob Dravi in Čakovca. Pozdravu društvenega predsednika dr. Ivana Fermevca so sledili nagovori o pomenu ptujske čitalnice pri utrjevanju narodne zavesti. Predsednik Slovenskega pevskega društva, učitelj Vinko Še-rona, je poudaril, da je narodna prebuja in razvijanje kulture še vedno društvena naloga. Vnet narodnjak dr. Tone Gosak je navzoče spomnil, da je ptujska čitalnica še vedno žarišče narodnozavednega slovenstva in da je »zgodovina čitalnice« pri nas zgodovina slovenstva v zadnjih desetletjih. Tu se je organiziralo politično društvo »Pozor«, ki se je v najtežjih razmerah borilo za politične pravice Slovencev. Pod okriljem
Odstranjen spomenik Jožefa II. po prvi svetovni vojni leta 1918.
Zgodovinski oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj
čitalnice se je porodil Sokol, ki je z Dragotinom Zupančičem, Miroslavom Gregorko in dr. Karlom Kodermanom opravil veliko narodno delo. V imenu Mariborske sokolske župe je navzoče še pozdravil sodnik in publicist dr. Josip Sernec, ki je izpostavil zasluge ptujskih narodnjakov pri narodnoprebu-dnem delu.
Velika narodna slovesnost na Ptuju je bila sklenjena s popoldanskim sokolskim zletom.
Nekaj dni kasneje je Ptuj doživel še veliki vseslovenski tabor. Skupna misel, da bi znova zaživeli na svojih domovih, je povezala primorske begunce iz Strnišča, Maribora, Celja, Lju-
bljane, z Dolenjske in Koroške. Svoja domovinska občutja so izrazili na omenjenem taboru 25. septembra 1919. leta. Vendar, kljub protestom, so me-šetarjenja velesil s slovenskim etničnim ozemljem še vedno tekla; prebivalstvo se je nadalje odzivalo.
25. januarja 1920 se je na shodu pred ptujsko mestno hišo zbralo okoli 2.000 meščanov, okoličanov in beguncev. Zborovalci so obsodili londonski sporazum iz leta 1915 in se zavzeli za priključitev Istre, Dalmacije, Gorice, Trsta in Beneške Slovenije k matični državi; zavzeli so se torej za pravico narodov do samoodločbe.
Policijska straža Ptuj.
vojaškinemiriffin GiBSfiJS-V.Ptu Jü •
tAeslnamu uradu
V noči od 2. na 3, t.m. so se odigravali v tukajsK snjera mestu veliki vcJaSki nemiri. Okolo El, ure se je zbralo v gostilni BlaSie na Crmožki cesti št. 7 približno 60 vojakov II. saperske stotnlje, katera bi morala naslednje Jutro odpotovati na koroško fronto, Ti vojal ki so v imenovani gostilni izsilili 40 1. vina in ga popili- seveda tre?, da bi ga plačali-, podpisani a šastnisko patroio pod poveljstvo® gospoda nadporoonika Pltamlca, Je pomirjevalno vplival na vojake, da so zapu stili gostilno. Od tam scjse ti vojaki podali v Gosposko ulico - ml smo jim sledili- m ustavili so se pred
Stahelncvo gostilno, ker Je bila ta Se zaprta, so zaoel
odpreti
11 vpiti in krioati, da se mora gostilnSVTudi od tam se nam Je posrečilo vojake, mirno odstraniti. Ea to so si 3e podali pred restavracijo Franca OsterbergerJa, katej ra Je bila tudi aaprta, tam so počeli vpiti in groalti češ, da Je Osterberger vojni dobičkar in da jim mora dati vina. Tudi tukaj smo skušali a gospodom nadporo-onlkom In drugimi organi pol. straže na razgrajajoče vojake pomirjevalno vplivati, ali ves naš-trud Je bil
Foto: ZAP 5, MOP, šk. 240
Pred odhodom na koroško fronto je prišlo na Ptuju v noči z 2. na 3. junij 1919 do vojaških nemirov in ropanj. Vladni komisar dr. Matej Senčar je poročal Deželni vladi za Slovenijo o umiritvi razmer v mestu.
In čeravno je mirovna konferenca zasedala pod toliko opevanim Wilsonovim geslom o pravici narodov do samoodločbe, so velesile po svojih političnih interesih krojile tudi usodo slovenskega naroda: Za ceno osvoboditve Prekmurja od »boljševiške nevarnosti« so jugoslovanske enote smele avgusta 1919 zasesti pokrajino, vendar brez Porabja.
In dalje: pri mejnem vprašanju Primorske se je mirovna konferenca znašla v težavah. Velesile je zavezovala skrivna londonska pogodba, kar se ni skladalo s samoodločbo narodov. Pridobitev mednarodnega priznanja je bila za Kraljevino SHS aktualno vprašanje, kar je imelo za posledico, da so velesile zlahka prepustile dogovor o »jadranskem vprašanju« Italiji in Kraljevini SHS: z rapalsko pogodbo med obema državama v novembru leta 1920 je nagrado odnesla Italija; z novozačrtano mejo je prišlo nad 300.000 Slovencev pod Italijo.
Koroško in štajersko vprašanje pa je posredno zadevalo tudi ptujsko območje. Pogumno se je reševanja tega vprašanja lotil general Maister s svojimi prostovoljci, a sta križanje političnih interesov velesil kot jugoslovanska neodločenost opravila svoje: Po posredovanju velesil je v poznem poletju leta 1919 padla odločitev o meji na Muri; brez plebiscita so Zgornjo Radgono prepustili Nemški Avstriji, brez plebiscita pa Maribor Kraljevini SHS. S koroškim plebiscitom 10. oktobra 1920. leta smo izgubili Celovško kotlino; za Slovence onstran Karavank se je pričenjal čas pritiska nemškega nacionalizma.
S koroškim plebiscitom so se (vsaj navzven) umirile strasti ptujskih Nemcev, a je njihov nacionalizem še nadalje tlel in odkrito izbruhnil po zmagi hi-tlerizma.
Za slovenstvo so pomenili dogodki po prvi svetovni vojni samo grenko preizkušnjo: po odločitvi vplivnih držav je bilo slovensko etnično ozemlje razkosano. Zamejski Slovenci so
se znašli pod pritiskom tujega nacionalizma; v novi jugoslovanski državi narodne enakopravnosti tudi ni bilo.
Ob zaključku tega sestavka verjetno ne bo odveč, če ob izkušnjah pred devetdesetimi leti, zaradi zgodovinske kontinuitete, opozorimo še na nekatere nadaljnje dogodke.
Poseganju po našem ozemlju in interesom velesil se nismo mogli izogniti tudi po drugi svetovni vojni, čeprav je v osvobodilnem boju šlo tudi za pravično rešitev slovenskega narodnega vprašanja; protifašistični boj zamejskih Slovencev je nosil to vsebino. Toda dogodke po zlomu nemškega nacizma so narekovale vplivne države: Na pritisk velesil (SZ) so se jugoslovanske enote morale umakniti iz Porabja; meja je ostala nespremenjena. Umik jugoslovanskih enot s Koroške naj ne bi po zagotovilih ZDA in VB pomenil zavrnitve jugoslovanskih zahtev po priključitvi slovenske Koroške matičnemu narodu. Toda 1947. leta so se velesile odločile za ohranitev nekdanje avstrijsko-jugoslo-vanske meje. Vrsta zaščitnih določil za manjšino (med njimi 7. člen), sprejetih 15. maja 1955. leta, ostaja v neodvisni demokratični Avstriji še danes neizpolnjenih. In še dogajanja na zahodu: po dogovoru med ZDA, VB in jugoslovansko vlado se je po umiku jugoslovanskih enot formirala septembra 1945. leta začasna uprava v Julijski krajini. Po pariškem memorandumu leta 1954 je jugoslovanska uprava segla na cono B, italijanska na cono A in Svobodno tržaško ozemlje ...
Zgodovinski spomin o usodi slovenskega etničnega ozemlja nas nehote sili v razmišljanje o dogodkih današnjega časa: poslušamo o profašističnih izgredih nad pomniki osvobodilnega boja, o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu, o italijanskem poseljevanju slovenskega Krasa . za dosego narodnih pravic naj bi se Koroški Slovenci obrnili na mednarodne institucije . beremo o sorazmerno omejenih pravicah Porabskih Slovencev . o postopnem hrvaškem odvzemanju slovenskega ozemlja po osamosvojitvi, o Piranskem zalivu . Vse to se dogaja na tleh povezujoče se evropske skupnosti! Pa vendar, temeljne pravice narodov so neodtujljive - zgodovina na to opozarja.
Ko v tem času obujamo zgodovinski spomin na dogajanja pred devetdesetimi leti, na Maistrova velika dejanja, naj bi ta spomin vzpodbudil v nas domovinsko zavest in razmišljanje o ohranjanju narodne identitete, o skrbi za slovenski jezik in kulturo. Za narod je ključen jezik in samo jezik je v zgodovini povezoval slovenstvo.
Op. Sestavek sloni na virih Zgodovinskega arhiva Ptuj in Zgodovinskega oddelka PMP, na časopisnih virih in ustrezni literaturi.
Dr. Ljubica Šuligoj
Iz Ptuja v mesta tuja • Živa Rokavec o Finski
V kopalkah na sprehod po finski prestolnici
22-letna Ptujčanka Živa Rokavec ima za seboj popotniško zgodovino kot le malokdo. Že samo letos se je študentka 4. letnika novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede maja vrnila s polletne izmenjave v Helsinkih, se nato poleti odpravila raziskovat Španijo in Portugalsko, jeseni pa se je še potepala po Združenih državah Amerike. Potovanja obožuje zaradi pridobivanja novih znanj ter izkušenj. In kako pogumna je pri nabiranju slednjih, priča podatek, da je v sklopu svoje finske pustolovščine kot prava Finka poskusila tudi sprva gretje v vroči savni, nato pa kopanje v ledenem jezeru.
Foto: arhiv Žive Rokavec
Učenje vožnje z jelenjo vprego na Laponskem pri -25 stopinjah Celzija
Kako je prišlo do tvojega bivanja v tujini?
»Na Finskem sem se znašla v okviru programa za mobilnost študentov Erasmus, ki študentom slovenskih univerz omogoča celo- ali polletno študijsko izmenjavo v eni izmed evropskih držav. Tako sem se sama odločila, da za pol leta študiram v tujini, izmenjavo pa sem nato še podaljšala s potepanjem po Švedski s svojimi 'Erasmus prijatelji''.«
Kaj si na Finskem študirala?
»Študirala sem na Metropolia University of Applied Sciences, na oddelku za film in televizijo. Študij mi je odprl pogled na novinarstvo še z druge strani. Veliko smo delali s kamerami, snemali dokumentarne filme in oglase, zasnovali smo svojo radijsko oddajo in jo tudi oddajali v živo na šolskem radiu Re-aktori. Predvsem sem se naučila, kako novinarski prispevek narediti vse od iskanja informacij do režije in produkcije. Več je bilo poudarka na praksi. V sklopu predmeta Finland Close up pa smo spoznavali tudi finsko kulturo, politiko in medije. Obiskali smo parlament, zunanje ministrstvo, vodilno medijsko hišo YLE in časopisno hišo Helsinki Sano-mat, ki je na Finskem časopis z najvišjo naklado.«
Kje si živela?
»Omenjena fakulteta ima sklenjeno pogodbo s študentskim domom, kjer smo bili nastanjeni vsi tuji študentje. Vsako nadstropje je imelo finsko savno, ki ne manjka v nobenem njihovem tradicionalnem domu. Pravzaprav je bila to naša dnevna soba, saj smo se vsak mrzel zimski večer v njej zbrali, se družili, pogovarjali, sproščali, spoznavali, potem pa skupaj v kopalkah hladili na balkonu in valjali po snegu. Kot to počnejo Finci.«
Zakaj si izbrala ravno to državo?
»Na izbiro sem imela še Turčijo, Portugalsko, Španijo in Avstrijo, saj so te ponujale program novinarstva. Želela sem nekam, kamor ne bi nikoli šla na dopust. Nekam, kjer je še Evropa, vendar vseeno oddaljena, neraziskana, zelo neevropsko drugačna. Privlačila me je finska kultura, stereotipi o njihovi zadržanosti ... Želela sem nekam daleč po edinstveno izkušnjo in Finska se je izkazala za pravilno odločitev. In nenazadnje, njihov šolski sistem velja za enega najboljših v Evropi, zanimivo pa je zvenel tudi učni načrt.«
Brez težav pri priznavanju izpitov
Kako si imela urejeno opravljanje izpitov?
»Vsak študent, ki odhaja na izmenjavo, pred odhodom sklene študijski sporazum, v katerem se s svojo matično
fakulteto in fakulteto gostiteljico dogovori, katere izpite bo opravljal v tujini in namesto katerih se mu bodo doma ti priznali. Seveda lahko pride do sprememb, ki pa jih urejaš naknadno. Predstavnik naše katedre je preveril le, ali so predmeti novinarskih vsebin in ali imam zadostno število kreditnih točk, s katerimi so predmeti v bolonjskem sistemu vrednoteni. O (ne)priznavanju izpitov se veliko govori, vendar je moja izkušnja zelo pozitivna. Zbrala sem celo več točk, kot je pri nas vreden semester, priznali so mi vse, zato imam na podlagi tega letos manj izpitov. To je po mojem mnenju predvsem prednost bolonjske reforme, v kateri je namreč po statutu določeno, da se morajo študentom opravljene obveznosti v tujini priznati, če je bil sklenjen sporazum.«
Kaj si spoznala o Finski?
»Je zelo razvita in dobro organizirana država. Študijski sistem je kvaliteten, z velikim poudarkom na samostojnem delu in zaupanju. Vsak dobi ključ od fakultete, da lahko dela tudi čez vikende ali ob poznih urah. Lahko smo si sposojali profesionalne kamere in fotoaparate, na razpolago smo imeli studie z vso opremo. Profesorji se po-
trudijo in te obravnavajo kot osebo in ne kot vpisno številko. Vsem so razdelili telefonske številke, na katere smo jih poklicali in se individualno dogovorili za srečanje (namesto govorilnih ur). Vsak študent dobi za študij državno štipendijo v višini 400 evrov, ki jo lahko porabi za visoke najemnine ali literaturo. Skoraj vsi ob študiju tudi delajo. Nimajo študentskega dela prek servisov, ampak so vseeno opravičeni plačevanja dohodnine, če so kot študenti honorarno zaposleni. Za novinarstvo lahko rečem, da so zaposlitvene možnosti dobre, saj časopisne hiše zaposlujejo mlade študente novinarstva (in ne katerih koli študentov, kot je to v navadi pri nas) in jim je v interesu, da si pridobijo čim več izkušenj. Finska je tudi država, kjer je največ ljudi v Evropi naročenih na časopise, kar je še dodatna pozitivna stvar pri iskanju novinarske zaposlitve.«
Kakšni so Finci?
»Zadržani in previdni do ljudi, ki jih ne poznajo. Na avtobusu raje stojijo, kot pa prisedejo h komu, ki ga ne poznajo. Potrebujejo svoj osebni prostor. So tudi tihi, na vlaku je bila včasih smrtna tišina kljub izredni gneči. Ko te spoznajo in se sprostijo, pa vidiš, da so brez
predsodkov, zelo tolerantni in pogosto "odštekani". Sploh, če kaj spijejo, ne poznajo zadržkov. Potem postanejo glasni, pričnejo plesati, kričati in preklinjati. Zato so izhodi v diskoteko vedno unikatna izkušnja (smeh).«
Ob četrtkih se je grahova juha ...
Kako se zabavajo mladi na Finskem?
»Zelo drugače kot mi. Zberejo se zelo zgodaj, okoli 17. ure, pri nekom doma. Verjetno, ker je premrzlo, da bi se družili v parku, kot to radi počnejo mladi na Ptuju. Pa tudi tema je že. Vsak prinese, kar bo pil (ponavadi sta to pivo in vodka). Ob 21. uri se potem odpravijo v klub ali diskoteko, kjer se žura do 3. ure zjutraj, ko se vsi lokali zaprejo. Za vstop vanje moraš biti star 18, ponekod 21, in vedno preverjajo osebne, zato mladoletni nimajo vstopa. Zelo popularne so karaoke - angleške ali finske, tako da lahko prepevaš celo skupino Green Day v finščini. Najbolj zabavno je bilo videti metal karaoke, ko so metalci 'čupirali' in vestno brali besedila z ekrana. Spomladi pa se družba odpravi na vikend ob jezero in se tam zabava.«
S kom si največ prijateljevala?
»Glede na to, da smo Erasmus študenti skupaj živeli, hodili v šolo, na zabave in potovanja, smo se najbolj povezali. Na splošno imaš drugačen ritem življenja, kot ga imajo 'redni' študentje, zato se bolj povežeš med sabo. Sem pa prek svoje tutorke spoznala tudi številne Fince, ki so mi potem približali njihovo kulturo in način življenja. Na koncu smo postali najbolj nemško-portugalsko-slovensko-italijansko-britan-sko-finska naveza.«
Kakšni sta se ti zdeli hrana in pijača?
»Pravzaprav nič posebnega. Najbolj značilna pijača je, ob vodki in pivu, sima. Napitek
iz vode, sladkorja, kvasa in rozin, ki se mora namakati več tednov, preden se lahko pije. Je zelo sladek, ponavadi ga pijejo ob praznikih. Pojejo veliko krompirja, rdeče pese, zelja, lososa in drugih rib, robidnic ... Specialiteta je jelen s pire krompirjem in brusnicami, karjalapiirakka - riževi kruhki, korvapuusti - cimetovi buh-teljni in losos s krompirjevo solato. Zanimivo je, da v solato radi dajo sadje. Hrana ni začinjena in slana, po zakonu, ki je nastal v boju proti prekomerni telesni teži, pa je v šolskih men-zah vedno zdrava in nemastna hrana. Veliko ljudi je netolerantnih do laktoze, zato lahko vse izdelke kupiš tudi brez nje ali brez glutena. Aja, pa vsak četrtek jedo grahovo juho.«
Kako si se navadila na tamkajšnje bivanje?
»Brez problema. Že po enem tednu sem se počutila kot doma. Sicer je težko biti čisto brez domotožja, vendar sem si v takih trenutkih rekla: 'Noro uživaj, za vse ostalo bo čas, ko prideš domov.' Ko odhajaš v tujino, veš, da se boš vrnil; ko pa prihajaš domov, pa ni znano, kdaj boš ponovno videl vse nove prijatelje, ki so razkropljeni po vsem svetu. Zato lahko rečem, da imam zdaj večje domo-tožje po Helsinkih, kot sem ga imela tam po domu. Sicer pa so na obisk prišle tudi moje najboljše prijateljice, in to za prvi maj, ki se mu na Finskem reče vappu in je praznik študentov. Skupaj s 40.000 preostalimi finskimi študenti smo ga praznovali na ulicah Helsinkov.«
Nam lahko zaupaš kakšno finsko frazo?
»Mina rakastan sinua - ljubim te, verjetno fraza, ki se jo najprej naučiš v vseh jezikih. Kylla - ja. Ei - ne. Mitan kuulu? - Kako si? ... Zanimivo je, da finski jezik ne pozna predlogov, ampak imajo za to predpone in končnice. Tako so lahko besede zelo dolge, saj skupaj sestavijo več različnih v eno samo. Zato niso redke besede, kot je lento-konesuihkuturbiinimoottoria-
pumekaanikkoaliupseerioppi-las, kar pomeni mlad vojak, ki se šola za delo v letalskih silah, in velja z 61 črkami za najdaljšo finsko besedo.«
Katera njihova zanimivost te je najbolj navdušila?
»Savna, ki jo imajo povsod! Najboljša je bila na Laponskem, kjer smo se najprej greli na 90 stopinjah Celzija, potem pa se kopali v luknji, zvrtani v zaledenelo jezero. To je dobro za prekrvavitev in srce. Ali pa tista v hišici ob jezeru, kamor smo šli nek vikend, in se po uporabi savne kopali v jezeru, ki je imelo 12 stopinj Celzija (mimogrede, naša finska tutor-ka je bila ob tem navdušena, kako je toplo!). Ali pa tista v mestu, najstarejša javna savna v Helsinkih, po kateri smo se v kopalkah sprehajali po ulicah finske prestolnice, pa nas niso niti čudno gledali ... Savna te res spremlja na vsakem koraku. Ni le stereotip, ampak res močno vpeljana v njihovo kulturo.«
Zagotovo imaš na zalogi veliko nepozabnih anekdot. Katero bi izpostavila?
»Morda njihove izlete v Talin, kamor hodijo nakupovat. Finska je namreč draga, triurna vožnja s trajektom do Estonije in nazaj pa stane 18 evrov. Zato se vsak petek trume Fincev vseh starosti z ogromnimi praznimi kovčki zgrinjajo tja po nakupih, potem pa se na trajektu zabavajo ob plesu in pitju, dokler ladja ne izpluje. Takrat se odpre tudi ladijska trgovina, v kateri opravijo še zadnje nakupe in se nato s polnim kovčkom in posebnimi vozički z nakuplje-no pijačo vrnejo domov.«
Priporočaš študentsko izmenjavo?
»Nedvomno! Spoznaš ljudi z istimi interesi, saj so se v istem obdobju življenja kot ti odločili za isto državo in isti študij. Ugotoviš, da so po vsem svetu ljudje, s katerimi si deliš določene značilnosti. Res neprecenljivo in spletejo se močna prijateljstva.«
Polona Ambrožič
Foto: arhiv Žive Rokavec
Nočno drsanje v centru mesta (ta šport je eden najpriljubljenejših na Finskem)
Nogomet
Fotoreportaža s tekme Slovenija - Rusija
Stran 16
Potopis
Posebna sreča ob vstopu v letalo
Stran 17
Nogomet
Ptujčani v Ljubljano najverjetneje z mladinci Stran 18
Negljanje
Druga zmaga moške ekipe Drave
Stran 18
Atletika
Kolaričeva še ni odpravila težav z gležnjem
Stran 19
Judo
Drava in Gorišnica na zadnjih dveh mestih
Stran 19
tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Dodatne kvalifikacije za uvrstitev na SP
Slovenija skače in gre naprej!
Foto: Črtomir Goznik
S tem strelom v 44. minuti je Zlatko Dedič Sloveniji zagotovil minimalno, a izjemno dragoceno zmago v Ljudskem vrtu - 1:0!
Slovenci drugič na SP
Generacija, ki ve, kaj hoče
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Od sobote do srede so dnevi minevali v znamenju napovedi za tekmo tekem: lahko zmagamo 1:0 ali z dvema goloma razlike in uresničimo športne sanje? Sanje o aktivni udeležbi na največji svetovni športni prireditvi so bile dovoljene.
Na poti do Ljudskega vrta smo dve uri pred tekmo srečevali večinoma navijače Rusije, ki jih je prišlo v Slovenijo več kot 1500. Dobra polovica jih je bila v kratkih majicah, ostali so imeli na sebi kakšno lahko vetrovko. Temperature v slovenski zimi so zanje pač zgolj zgodnje jesenske ... Nogometaši obeh reprezentanc so prišli dobro uro in pol pred tekmo preverjat travnato površino Ljudskega vrta, najprej Rusi, za njimi še Slovenci. Zadržali so se kakšne pol ure, nato so se odšli preobleč v »delovno opremo«. Stadion se je počasi polnil in ob prihodu domačinov na ogrevanje je bil že do polovice napolnjen. Svoje ljubljence so pričakali z ovacijami, Rusi so bili deležni glasnih žvižgov, ki so parali ušesa. Igralci ekip CSKA, Zenit, Everton, Tottenham, Arsenal, Chelsea in drugih so jih sicer navajeni, vendar je vprašanje, ali ob njih lahko ostanejo ravnodušni. Bo prav publika odločilen jeziček na tehtnici merjenja Slovencev
in Rusov? Ko je ves stadion v eno zapel Kdor ne skače, ni Slovenc je bilo vzdušje na meji vrelišča. Tekma pa se še začela ni ...
Slovenija: Handanovič, Brečko, Jokič, Šuler, Cesar, Koren, Radosav-ljevič, Kirm, Birsa (od 78. Pečnik), Dedič (od 90. Stevanovič), Novakovič. Trener: Matjaž Kek.
Rusija: Akinfejev, Anjukov, Ignaševič, V. Berezukcij, Biljaletdinov (od 73. Pogrebnjak), Denisov, Pavljučenko (od 46. Keržakov), Aršavin, Janbajev (od 46. Semak), Zirjanov, Zirkov. Trener: Guus Hiddink
Izbranci selektorja Keka so odlično pričeli tekmo ter si takoj priborili terensko pobudo. Iz tega obdobja lahko izdvojimo priložnost Novakoviča v 5. minuti (Akinfejev brani) in podajo s strani Jokiča v 10. minuti, iz katere se je žoga odbila v vratnico. Ta slovenska pobuda je trajala do sredine polčasa, nato pa so svoje vrste uspeli povezati tudi Rusi, ki so
postajali nevarnejši iz minute v minuto. Prvo pravo priložnost pa so si uspeli priigrati šele v 40. minuti, ko jim je sodnik Ha-uge iz Norveške prisodil prosti strel s približno 20 metrov. Svojo desnico je preizkusil Ignaševič, njegov močan strel pa je v živem zidu z glavo zaustavil Novakovič, ki ga je žoga podrla na tla. A to je bilo pozabljeno nekaj minut kasneje, ko so naši uprizorili hiter nasprotni napad: Birsa je odlično podal v sredino, tam pa je Dedič žogo uspel potisniti v mrežo - 1:0!!!!!!!!!!!!!!!!
Strelec: 1:0 Dedič (44)
Gledalci so ustvarili vzdušje, ki se ga ne bi sramovali niti na trikrat večjih stadionih. Ruske zastave so njihovi lastniki pospravljali ... V tem trenutku smo bili Slovenci tisti, ki smo bili bližje SP, pred nami pa je bilo le še 45 minut igre. Vzdrži-mo do konca s tem rezultatom, je bila misel, ki se je motala po glavi slehernega slovenskega navijača!
Drugi polčas je imel neverjetne razsežnosti - minute so bile dolge kot še nikoli. Za dodatno razburjenje je že v 65. minuti poskrbel Keržakov, ki si je po prekršku nad Samirjem Handanovičem prislužil rdeči karton. Nehote se mi je v misli
prikradla tekma na EP v Belgiji in na Nizozemskem proti Jugoslaviji: takrat so naši vodili 3:0 in imeli igralca več, Jugoslovani pa so na koncu izenačili ... A ta sedanja generacija ima nekaj tistega, kar vliva upanje, ima neverjeten ekipni duh in prijateljstvo, ki jih žene preko meja svojih zmožnosti.
Rdeča kartona: Keržakov (65.), Žirkov (90.)
Do konca tekme smo stali in dihali z vsako potezo naših igralcev, ki so v večini primerov povsem obvladovali situacijo. Rusom niso dovolili popolne ofenzive, v nasprotnih napadih so imeli celo boljše priložnosti za povišanje vodstva. Le nekaj minut pred koncem je vsem na stadionu za trenutek zastal dih: branilec angleškega Chelsea Jurij Žirkov je prodrl v kazenski prostor in se znašel sam pred vratarjem Handanovičem, ta pa mu je zares fantastičnim posredovanjem preprečil veselje. Sarma junak! Takrat smo vedeli: nihče več nam ne more odvzeti uvrstitve na SP, kar se je v štiriminutnem podaljšku tudi dokončno potrdilo. Slovenci bomo drugič zraven na največji športni prireditvi . Zlata generacija je dobila dostojne naslednike!
Jože Mohorič
Ob prevzemu selektorskega mesta je Matjaž Kek dal jasno vedeti, da bo poskušal uveljaviti svojo strategijo, ki ni vključevala raznih prišepetovalcev. »Igralcev ne bom izbiral samo glede na igralske kvalitete, ampak tudi glede na karakterne lastnosti. Cilje je jasen: zgraditi želim homogeno celoto, ki bo dihala enotno,« je takrat povedal in temu (kljub manjšim ali večjim pretresom) zvesto sledil vse do danes. Danes je junak, čeprav sam noče te vloge. »Igralci so tisti, ki se jih želim prikloniti, oni so tisti, ki so uspeli na igrišču uresničiti skupne cilje,« je izjavil takoj po sredini tekmi.
Tekmi z Rusijo sta bili zanj velik strokovni izziv, ki ga je s pomočjo svojih pomočnikov, predvsem Milana Miklaviča, opravil brezhibno. »Gre za posebni tekmi, kakršnih ta generacija še ni igrala, zato je težko napovedati končni izhod. Vem samo, da bomo dali vse od sebe,« je bil previden v napovedih, obenem pa je bilo moč iz njegovih besed razbrati popolno zaupanje v fante. Ti so mu v sredo na najboljši možni način vrnili to zaupanje in igralce iz prve evropske lige položili na pleča. Jokič je »v žep spravil« Aršavina, Šuler in Cesar Pavlju-čenka, Novakovič je garal po celem igrišču, Dedič je dosegel gol, ki ga bo zaznamoval za
celo življenje, Brečko je bil samozavesten kot še nikoli, Rado-savljevič je še enkrat pokazal, da je nepogrešljiv člen . Ključ za slavje pa je imel v rokah Sa-mir Handanovič: Sarma je v 88. minuti storil to, kar zmorejo le največji. Takrat je polovici Slovenije zastalo srce, on pa je poskus Žirkova ustavil na bravu-rozen način in dal vsem znak, da je čas za slavje! Zrelostni izpit so tako vsi člani reprezentance opravili z odliko! Druga uvrstitev na SP je pokazatelj, da ima zlata generacija dostojne naslednike, pred katerimi so še veliki izzivi. »VJAR ne bomo odšli na izlet, ampak bomo vsem pokazali, da nismo slučajno v družbi najboljših reprezentanc na svetu,« so besede Keka. Slovenci so se tako znašli v družbi Brazilije, Argentine, Italije, Anglije, Nemčije, Nizozemske in drugih nogometnih velesil, kar nam lahko zavidajo številne ekipe, ki se niso uvrstile na SP: Rusija, Ukrajina, Romunija, Škotska, Norveška, Češka in nenazadnje Hrvaška. Sosedje so nogometna nacija, ki ima odlične posameznike, vendar se je znova pokazalo, da denar in posamezniki ne zmagujejo: ekipa je tista, ki mora skupaj pokazati največ. Tukaj pa so naši zame že danes svetovni prvaki!
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek:« V JAR ne bomo šli na izlet!«
Udeleženci SP 2010 v JAR:
Južnoafriška republika (gostiteljica), Alžirija, Anglija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Čile, Danska, Francija, Gana, Grčija, Honduras, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kamerun, Mehika, Nemčija, Nigerija, Nizozemska, Nova Zelandija, Paragvaj, Portugalska, Severna Koreja, Slonokoščena obala, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švica, Urugvaj, ZDA.
Fotoreportaža s tekme Slovenija - Rusija
Slovenija zasluženo na SP, navijačem čista desetka
Foto: Črtomir Goznik
Združeni slovenski navijači so bili skozi celotne kvalifikacije 12. igralec naše reprezentance.
FotoTcrtomir Goznik Dvoboj Andreja Aršavina in Bojana Jokiča je brez kančka dvoma pripadel slednjemu.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Robert Koren je vlogo kapetana oddelal brezhibno.
Slovenski premier Borut Pahon in ruski milijarder Roman Abramovič
Ptuj - Moskva, 13.-15.11.; 1. kvalifikacijska tekma Rusija - Slovenija
Posebna sreča ob vstopu na letalo
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po tiskovni konferenci smo lahko slovenski novinarji spregovorili še nekaj dodatnih besed s selektorjem Kekom, ki je bil z mislimi že takoj na povratni tekmi v Ljudskem vrtu. Pozneje so ga pred stadionom Lužniki med drugimi pričakali tudi Uroš, Janez, Marko in Mitja (prišel je tudi predsednik NZS mag. Ivan Simič), oba pa sta bila pripravljena na slikanje s ptujskim transparentom. Ptuj-čani so navezovali stike tudi z ruskimi navijači in navijačica-mi, ki so bili z večine pripravljeni spregovoriti nekaj besed v angleščini ali rusko-slovenski mešanici. Na koncu smo se sporazumeli, da nas je Rusov, Srbov in Slovencev skupaj 200 milijonov ...
Sam sem se po opravljenih novinarskih obveznostih na pozni večerji po tekmi pridružil gospodarskemu delu slovenske odprave v Moskvo. Čeprav med njimi ni bilo res zagretih spremljevalcev nogometa, pa jih je vendarle zanimalo vse, kar se je dogajalo po tekmi. V misli se mi je vrinil utrinek izpred mnogih let, ko je stric Ivan delal kot trgovski potnik na območju nekdanje Jugoslavije in je večkrat pripovedoval o teh poteh. »Če sem se odpravljal na Hrvaško, sem se pozanimal o tem, kako sta igrala Dinamo in Hajduk, če sem pa šel v Srbijo, pa o Crveni zvezdi in Partizanu, saj je bila sklenitev posla včasih odvisna od rezultatov teh ekip. Vsi so namreč vse vedeli o nogometu, zato sem moral biti dobro seznanjen, da sem lahko obrnil pogovor tudi na to temo. Bistveno lažje je bilo narediti posel takrat, ko so njihove ekipe zmagovale,« je govoril.
Večer je mineval v pripovedovanju vseh mogočih dogodivščin iz vseh koncev sveta. Nepozabne so bile predvsem tiste, ki jih je imel Danilo s kurenti na Japonskem: »Ko smo iz Japonske prileteli v Malezijo, sta se dva po izhodu iz letala kar zrušila. Nič čudnega, če pa je bila temperaturna razlika kakšnih 40 stopinj Celzija, vlaga pa blizu l0o %.« Tudi brazilska avantura mu je ostala v lepem spominu: »Že vnaprej so me opozarjali, da se je treba
za dobro hrano ustavljati tam, kjer jedo vozniki tovornjakov. In res, na nekaterih teh postajališčih se je jedlo bajno . in obilno. Ampak ne tako kot v Dubaju: tam sem si v eni restavraciji prislužil takšno čast, da visi moja slika na steni - med rekorderji!«
Izkušnjo iz Dubaja je povedal tudi Simi: »Smučanje v tisti njihovi znameniti dvorani me ni pritegnilo, raje sem sedel ob progi in samo opazoval dogajanje. Ni naravno, ne sklada se z okoljem. Golf, to je tisto ta pravo.« Da je zaljubljen v ta šport, je z izjavo nakazal že čez dan, ko je le stežka korakal po muzejskih dvoranah Kremlja: »Tukaj se le stežka premikam, na golfu pa bi lahko preživel ves dan, brez ene same pripombe. Tam me nič ne boli, utrujenost izgine v trenutku, ko stopim na igrišče.«
Zgode in nezgode sem in tja in ura je izgubila vsak pomen. V sedanjost nas je spravila šele ugotovitev, da sem ostal brez odložene torbice in z njo de-
Foto: Uroš Črnivec
Prijazna Jana, ki nas je sprejela v hostlu Napoleon.
narnice z denarjem in vsemi dokumenti, mobitela, radijskega snemalnika in ... potnega lista! Iskalna akcija je minila brezuspešno in tako smo lahko računali le še na to, da bo storilec pobral denar in odvrgel ali odložil preostalo vsebino. V hotelu so obljubili pomoč, po zaprtju restavracije pa se je akcija nadaljevala zjutraj. Moja noč je bila tako neskonč-
Foto: Uroš Črnivec
Stalin je še vedno prisoten ...
Foto: Uroš Črnivec
Mitja in Kanadčan Chris sta hitro našla skupni jezik.
no dolga, jutro pa ni prineslo dobrih novic: med številnimi najdenimi predmeti ni torbice. Do tega trenutka sem bil še nekako miren, potem pa se mi je pred očmi le začel odvijati mogoč črn scenarij: podaljšanje bivanja v Moskvi, urejanje dokumentov na veleposlaništvu, iskanje novih letalskih linij za vrnitev v domovino .
Z Matjažem sva šla brez pravega žara v kupovanje znamenitih babušk (v Rusiji jim rečejo matrjoške), brez katerih se po ženinih navodilih nisva smela vrniti domov. Ko sva se tako po opravljeni nalogi vrnila v hotel, so bili že vsi seznanjeni s situacijo, tudi tisti, ki so bili povsem slučajno v avli hotela. Vsi so se ukvarjali z iskanjem rešitve, tedaj pa se je oglasil Metod Dragonja: »Jaz imam številko mobitela pooblaščenega ministra na veleposlaništvu, gospoda Jožefa Ciraja. On bo znal pomagati.« Takoj ga je poklical in tako sva se dogovorila, da se čez dve uri dobiva pri njem. »S sabo imej dve sliki, bomo videli, kaj lahko naredimo,« nam je vlil kanček upanja. Majhen problem: kako v nedeljo opoldan sredi Moskve najti fotografa, ki nam bo ekspresno izdelal fotografije za dokumente!?! Na metroju so sicer včasih bili številni takšni aparati, a tega več ni. Danilo je takoj poklical šoferja in mu naročil, naj z mano poišče v mestu fotografa. Res sva se odpravila v mesto in po kakšnih petnajstih minutah v manjšem centru (kjer so bile sicer skoraj vse trgovine zaprte) našla nad majhno pisarno napis Kodak. In vrata so bila odprta! Čez deset minut sva atelje že zapuščala z izdelanimi fotografijami (na njih sem sicer deloval malce prestrašeno, ne vem zakaj). Ko sva prišla v hotel, je nadaljnja akcija stekla z bliskovito naglico: v roke so mi potisnili potreben denar za podaljšano bivanje (če bi bilo potrebno), nato pa hitro v avto in na veleposlaništvo. Prijazni varnostnik me je spustil naprej, čeprav g. Ciraja še ni bilo. Ko je prišel, sem mu na kratko opisal situacijo. »To se vedno dogaja, ko pride večja skupina v tujo državo. Jutri jih bo tukaj vsaj še pet,« me je poskušal pomiriti, obenem pa je začel urejati potrebne dokumente. Najprej je naredil začasni potni list za vrnitev v domovino, nato pa se je lotil problema z vizo. Na srečo sem imel pri sebi fotokopijo lete - ob prijavi so mi jo naredili v hotelu. Uradno jo je overil, s pečatom veleposlaništva. »To je vse, kar lahko v tem trenutku naredim, uradne notice z ruskimi uradnimi organi ne morem izmenjati, ker v nede-
Foto: Uroš Črnivec
Mitja, Janez in Marko pred topom velikanom v Kremlju
ljo ni nič odprtega. Morda bo to zadostovalo, obstaja pa tudi možnost, da bodo popolnoma dosledni in te bodo na letališki kontroli zavrnili. Vztrajaj, da je vrnitev nujna in da moraš na vsak način danes v Slovenijo,« me je še podučil in mi zaželel srečo: »Pokliči, ko boš na letališču.«
Šofer me je odpeljal na letališče Šeremetjevo, od koder sem situacijo pojasnil še domačim: »Če bo sreča na moji strani, pridem danes domov, morda pa bom imel podaljšano bivanje' v Moskvi,« sem poskušal biti duhovit, a je glas izdajal mojo nervozo. »Držimo pesti,« je za konec pogovora prišlo iz slušalke. In nato čakanje . Da bi nekako prebrodil čas, sem iz torbe vzel računalnik in se lotil pisanja prvega dela tega potopisa. Konca takrat še nisem vedel . Situacija na letališču ni bila najbolj primerna za nastajanje članka, saj se je najprej na letališču pojavila skupina z ruskimi zastavami in transparenti ter glasno vzklikala Taljina (ali nekaj podobnega). Pospremlje-na z množico telesnih stražarjev in fotografov ter snemalcev se je nato pojavila zvezda tega sprejema. Gneča je bila nepopisna, glavne zvezde v tisti množici sploh nisem videl. Ko so vendarle zapustili letališko zgradbo, je vanjo vstopila skupina kitajskih športnikov; vsi so bili oblečeni v trenirke s kitajskimi simboli. Posedli so se poleg mene in naročili klasični meni: hamburgerje, krompirček in kokakolo. Ko so jedli, pa je pričel s svojimi monologi eden izmed spremljevalcev; to je počel tako glasno, da so ga brez problema slišali na drugi konec ogromne čakalnice. Po dobri uri sem se odločil: grem na check-in, pa naj se zgodi, kar se mora. Vrsta je bila dolga in se je počasi premikala proti prvi kontrolni točki. Tako počasi, da so na koncu potnike za Dunaj že začeli klicati preko zvoč-
nikov. Preko vrste sem tako prišel do starejše uslužbenke, ki je nekaj pojasnjevala gospe pred mano. »Za Dunaj sem,« sem jo ogovoril in ji potisnil pod roko potni list na dveh skromnih listih. Nejeverno ga je pogledala, pa spet mene in nanj pritisnila pečat. »Prvič je šlo,« sem si mislil in se opogumljen odpravil naprej proti drugi kontroli. Ženska za linico je venomer migala z glavo in začela svoj postopek. Ta se ni zadovoljila s tem, da sem ji pokazal potni list, ampak je zahtevala še vizo. »Preveri ta potni list,« je rekla sodelavcu in skupaj sta se podala v študiranje debele knjige, kjer so bili vzorci vseh potnih listov. Na koncu je vendarle bila dovolj milostna, da mi je vrnila potni list in me spustila naprej. »Druga je mimo, še ena,« mi je šlo po glavi, podobno pa tudi mojim ptujskim prijateljem, ki so nepremično spremljali vsak gib uslužbenke. Na tretji kontroli je nekaj spet manjkalo. »Kje je ruski prevod potnega lista, zakaj samo angleščina in francoščina,« ni imela razumevanja za mojo situacijo. S tresočim glasom sem ji pojasnjeval, da je to samo začasni potni list za vrnitev in da je slovensko veleposlaništvo s svojim pečatom porok zanj. Na koncu jo je pomirilo dejstvo, da sem imel overjeni vizum preveden v ruščino. »Prišel sem čez,« mi je rojilo po glavi. Ko sem za seboj zagledal prav tako vidno olajšane prijatelje (Mitja je bil še najbolj miren, Janez pa je razburjenje z mano delil zelo intenzivno), sem bil moker, kot da bi name lil dež. Še preden sem si obul čevlje po rentgenski kontroli, mi je že zvonil telefon - klical je g. Ciraj. »Si skozi?« ga je zanimalo. »Sem, hvala vam stokrat,« sem še izdavil. Sledili so klici zahvale vsem, ki so vedeli za moje skrbi in so jih delili z mano.
Hvala vsem še enkrat!
Jože Mohorič
Nogomet • Labod Drava
V Ljubljano najverjetneje z mladinci
V ozadju priprav na petkovo skupščino NK Ptuj (Laboda Drave) se ptujski nogometaši pripravljajo na sobotno prvenstveno tekmo z Olimpijo. Po zadnjih skopih informacijah iz kluba je najverjetneje, da bodo v Ljubljani nastopili z mladinsko sestavo, ki naj bi jo vodila Drago Prelog (ima PRO-licenco) in To-mislav Grbavac (trener mladinske ekipe NŠ Poli Drava Ptuj) - Franciju Fridlu je namreč potekla začasna licenca za vodenje prvoligaškega moštva.
Dokončno je že znano, da je z Dravo prekinil pogodbo Portugalec Ricardo de Sousa, ki je bil pred meseci pripeljan na Ptuj kot velika okrepitev. Sousa pa se je kmalu po prihodu poškodoval, zato je v dresu Laboda Drave zbral bore malo igralnih minut. Ptuj so zapustili tudi številni drugi igralci (Žilič, Andelkovič, Semler ...), ki jim je klub dolgoval precej denarja, zaradi česar so se znašli v težkih situacijah. Nekateri še čakajo na rezultate petkove
Foto: Črtomir Goznik
S kakšno ekipo se bodo Ptujčani v soboto odpravili v Ljubljano, je zaenkrat še skrivnost.
skupščine in na razjasnitev razmer, vendar je sobotni nastop močno vprašljiv. »Dogovorili
smo se, da počakamo do petka in na morebitno potrditev novega vodstva, več pa v tem
trenutku ne morem povedati,« je povedal Doris Kelenc.
JM
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, liga U-14
1. SML
REZULTATI 14. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 0:1, NŠ Poli Drava - Triglav 2:1, Domžale - Simer šampion 2:0, Maribor Branik - Mura 05 10:0, CM Celje - HIT Gorica 2:3, Nissan Ferk Jarenina - Slovan 3:0, Interblock - Olimpija 1:2.
15.	MURA 05 14 2 1 11 12:44 7
16.	BILJE-RENČE 13 1 1 11 11:42 4 RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Vindiš (39) NŠ POLI DRAVA - TRIGLAV 2:1 ( 1:0)
STRELCI: 1:0 Kajtazi (11), 2:0 Ku-rež (77), 2:1 Jelar (91)
1. MARIBOR BR.	14	10	2	2	46:10	32			
2. DOMŽALE	14	10	2	2	24:11	32	1. SKL		
3. POLI DRAVA	14	9	2	3	24:14	29			
4. INTERBLOCK	14	9	1	4	43:22	28	REZULTATI 14. KROGA: Rudar		
5. HIT GORICA	14	8	3	3	39:18	27	Velenje - Aluminij 0:0, NŠ Poli Dra-		
							va - Triglav 1:0, Domžale - Simer		
6. ALUMINIJ	14	7	2	5	24:21	23	šampion 2:1, Maribor Branik - Mura		
7. TRIGLAV	14	7	1	6	31:22	22	05 4:0, CM Celje - HIT Gorica 1:3,		
8. RUDAR VELENJE 14		7	1	6	31:29	22	Nissan Ferk Jarenina - Slovan 1:4,		
9. CM CELJE	14	5	3	6	28:23	18	Interblock -	Olimpija 3:1.	
10. SIMER ŠAMP.	14	4	5	5	27:22	17	1. HIT GORICA	14 10 1 3 27:13	31
11. LUKA KOPER	13	4	4	5	18:24	16	2. MARIBOR BR.	14 9 3 2 27:5	30
12. F. JARENINA	14	4	4	6	21:29	16	3. INTERBLOCK	14 8 5 1 33:10	29
13. OLIMPIJA	14	5	0	9	26:44	15	4. DOMŽALE	14 8 1 5 25:19	25
14.SLOVAN	14	2	2	10	9:40	8	5. MURA 05	14 6 3 5 24:18	21
6. OLIMPIJA 14	6	3	5	21:16	21	1:1, Simer šampion			- CM Celje 3:1.			
7. SIMER ŠAMPION 14	6	3	5	18:15	21	1. MARIBOR BR.	15 14		1	0	69:5	43
8. LUKA KOPER 13	6	3	4	18:17	21	2. SIMER ŠAMP.	15 10		2	3	34:17	32
9. FERKJARENINA 14	6	2	6	31:28	20	3. TEHNO. VERŽEJ 15		9	3	3	45:24	30
10. POLI DRAVA 14	5	3	6	21:19	18	4. BREŽICE	15	9	3	3	31:18	30
11. TRIGLAV 14	5	3	6	15:20	18	5. NŠ POLI DRAVA 15		9	0	6	27:23	27
12. ALUMINIJ 14	5	2	7	17:27	17	6. CM CELJE	15	8	2	5	38:21	26
13. SLOVAN 14	4	3	7	16:19	15	7. DRAVINJA	15	7	4	4	35:19	25
14. RUDAR (V) 14	3	3	8	7:28	12	8. MURA 05	15	8	0	7	32:28	24
15. CM CELJE 14	2	4	8	15:25	10	9.ŽELEZNIČAR	15	6	2	7	23:44	20
16. BILJE - RENČE 13	1	0 12		9:45	3	10. F. JARENINA	15	5	3	7	20:34	18
NS POLI DRAVA		-	TRIGLAV 1:0			11. NAFTA	15	5	1	9	26:34	16
(0:0)						12. DRAVOGRAD	15	5	1	9	21:34	16
STRELEC: 1:0 Kajzer (59)						13. ALUMINIJ	15	5	0	10	22:41	15
						14. POBREŽJE G.	15	3	1	11	14:46	10
LIGA U 14	-	vzhod				15. A. E. BISTRICA 15		1	4	10	6:26	7
						16. RUDAR (V)	15	2	1 12		11:40	7
REZULTATI 15. KROGA: NS Poli Drava - Maribor Branik 0:9, AHA EMMI Bistrica - Aluminij 1:2, Nafta
-	Nissan Ferk Jarenina 4:0, Pobrežje Gradis - Rudar Velenje 3:1, Brežice
-	Tehnostroj Veržej 3:2, Železničar
-	Mura 05 4:2, Dravinja - Dravograd
AHA EMMI BISTRICA - ALUMINIJ 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (38), 1:1 Gustin (48. z 11 m), 1:2 Debeljak (68)
Danilo Klajnšek
Športne novice
Nogomet • Prijateljska tekma: Stojnci - Maribor 0:6 (0:2)
STRELCI: 0:1 Mezga (2), 0:2 Tava-res (34), 0:3 Mertelj (56), 0:4 Črnic (65), 0:5 Jelič (73), 0:6 Sprečo (80)
STOJNCI: Simonič, Kokot, Jan-žekovič, Golob, S. Meznarič, Čeh, Topolovec, Lah, Nežmah, Klinger, Za-goršek. Igrali so še: Starčič, Strelec, P. Meznarič, Milošič. Trener: Robert Težački.
MARIBOT: Radan, Popovič, Sa-mardžič, Lunder, Aljančič, Mezga, Mertelj, Dodlek, Tavares, Bunderla, Jelič. Igrali so še: Ranilovič, Sprečo, Kokol, Mihelič, Kek, Črnic. Spahič, Bračko. Trener: Darko Milanič.
Nogometaši domačega tretjeliga-ša Stojnci so z ekipo državnih prvakov iz Maribora odigrali za javnost zaprto prijateljsko nogometno srečanje. Domačini so se borili zelo dobro, predvsem v prvem polčasu, ko so vijoličasti kljub zgodnjemu vodstvu dosegli samo dva zadetka. V drugem polčasu je prišla do izraza boljša fizična pripravljenost gostov, zaradi česar so le-ti dosegli še štiri zadetke ter po pričakovanjih slavili.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga
2. liga: rezultati 2. kroga: Opel Hvalec - Skorba Gad 1:2 (Krivec - Dobnik 1:9, Smigoc - Slamberger
2:9, Krivec/Hvalec - Vindiš/Mohorko 9:6); Štraf - Skorba 1:2 (Janžekovič - Žitnik 3:9, Gomilšek - Ules 4:9, Ko-rošec/Cajnkar - Ules/Hazimali 9:8); Enigma - Gorišnica 1:2 (Šebela - Žni-darič 9:2, Korpič - Škofič 1:9, Prav-dič/Šebela - Žnidarič/Škofič 2:9).
1 TKSKORBA
2.	TK GORIŠNICA
3.	TK SKORBA GAD
4.	TK ŠTRAF
5.	ENIGMA
6.	OPEL HVALEC
1. liga: pari 2. kroga: sobota, 21. 11.: ob 8.30: Kovinostrugarstvo Špurej - TK Šumari, Hortikultura
-	Trgovine Jager; ob 11.45: TC Goja
-	Hiša Kager.
Mali nogomet • Lenart
A-liga
Rezultati 11. kroga: KMN Mobi-com - Orfej 2:2 (1:1), KMN Sv. Troji-ca-Legija - ŠD Zavrh 0:2 (0:1), KMN Remos Gradbeništvo Anželj - ŠND Old Boys ml. 7:6 (3:2), M-trgovina Lormanje - ZGD Slikopleskarstvo Branko Goričan 4:4 (3:2), ŠD Cer-kvenjak Lotos ml. - ŠD Vitomarci 2:9 (1:2), ŠD Trnovska vas - KMN Sv. Ana ml. 4:1 (3:1).
1.	ŠD ZAVRH 11 9 1 1 57:22 28
2.	M-T. LORMANJE 11 7 2 2 56:42 23
3.	SLIK. GORIČAN 11 7 1 3 73:43 22
4.	REMOS (-1) 11 7 0 4 37:30 20
5.	TRNOVSKA VAS 11 6 2 3 45:35 20
6.	OLD BOYS ml. 11 6 0 5 64:60 18
7.	SV. TROJICA-L. 11 4 2 5 42:35 14
8.	SV. ANA ml. 11 4 1 6 51:44 13
9.	MOBICOM (-1) 11 4 1 6 43:53 12
10.	VITOMARCI (-1) 11 2 2 7 33:46 7
11.	CERKV. L. 11 2 0 9 36:92 6
12.	ORFEJ 11 1 2 8 34:69 5 B-liga
Rezultati 11. kroga: ŠD Kenguru Ilkos - KMN Sv. Trojica 3:7 (2:3), ŠD Pernica - ŠD Selce 5:1 (3:0), KMN Cerkvenjak Gostišče Pri Antonu ml. III - KMN Zavrh veterani 3:4 (2:2), Rdeči vragi - KMN Vitomarci 5:10 (3:4), KMN Sv. Trojica II - Bavaria-It-Pernica 6:12 (3:4), KMN Slovenske gorice - DMNR Sandberg Faž-Var-tom 2:3 (1:0).
poraz, tokrat na domačem kegljišču. Edino točko za Ptujčanke je osvojila Melita Krušič.
Zato pa so drugo zmago v tem prvenstvu dosegli fantje, in to proti drugi ekipi Radenske, ki je na lestvici precej pred njimi. Je to napoved boljšega nadaljevanja?
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Drava Deta Center - Lanteks 1:7, Komcel - Rudar 3:5, Nafta - Fužinar 3:5, Litija - Soštanj II 7:1.
1.	FUŽINAR	6
2.	LANTEKS	6
3.	DRAVA DETA CENTER6
1. SV. TROJICA	10	9	0	1	124:25	27
2. B.-IT-PERNICA	10	8	1	1	68:23	25
3. SANDB.	11	7	2	2	57:47	23
4. VITOMARCI	10	6	0	4	45:23	18
5. ŠD PERNICA	10	5	1	4	40:49	16
6. ŠD ŽERJAVCI	10	4	3	3	25:37	15
7. KENGURU-ILKOS 10		5	0	5	43:32	15
8. ZAVRH - VET.	10	4	2	4	35:35	14
9. RDEČI VRAGI (-1) 10		4	2	4	52:60	13
10. SLOV. GORICE 10		3	1	6	24:47	10
11. CERKV.(-1)	10	2	1	7	26:55	6
12. ŠD SELCE	10	1	1	8	31:78	4
13. SV. TROJICA II	11	1	0	10	30:89	3
					JM	
4.	NAFTA
5.	LITIJA
6.	RUDAR - 2
7.	KOMCEL
8.	ŠOŠTANJ II
6	0	0
6	0	0
4	0	2
3	0	2
3	0	3
3	0	3
0	0	6
0	0	6
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 8. KROGA: Drava DETA Center - Radenska II 5:3, Prepolje
-	Lokomotiva DIXI 5:3, Žalec Petrol
-	Rudar II 2:6, Gašper Korotan II
-	Piramida 3:5, Nafta - Ruše 5:3.
8 6 11 8 8 8
Kegljanje
Po nesrečnem porazu v prejšnjem krogu z vodečim Fužinarjem so dekleta ptujske Drave proti celjskemu Lanteksu doživela še drugi zaporedni
1.	PIRAMIDA
2.	RUŠE
3.	PREPOLJE
4.	NAFTA
5.	RADENSKA II
6.	GAŠPER KOROTAN II 8
7.	ŽALEC PETROL 8 4 0 4
8.	RUDAR II	8 3 0 5
9.	DRAVA DETA CENTER8 2 0 6
10.	LOKOMOTIVA DIXI 8 10 7
5	1	2
5	0	3
5	0	3
8 4	0	4
4	0	4
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Olimpija - Labod Drava, Nafta
-	Luka Koper; SOBOTA ob 17.00: Maribor - Interblock, Rudar Velenje
-	HIT Gorica; NEDELJA ob 13.00: Domžale - CM Celje.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - Luka Koper (sobota ob 14.00), HIT Gorica - NŠ Poli Drava (14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - Luka Koper (sobota ob 12.00), HIT Gorica - NŠ Poli Drava (Nedelja 12.00)
Futsal
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
PARI 9. KROGA: Pekarna Duh - FC Krona Bar Ptuj, Dobovec - Izola, Puntar Casino Safir - Gorica, Sevnica - Oplast Kobarid, Tomi Press Bronx - Litija.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
10. KROG: Krško - Jeruzalem Ormož (sobota ob 18.00), Merkur
-	Ribnica Riko hiše.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Sevnica, Radeče MIK Celje
-	Ajdovščina, Krka - Grosuplje, Alples Železniki - Šmartno 99, Grča Kočevje - Istrabenz plini Izola, Celje Pivovarna Laško - Sviš Prekarna Grosuplje.
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA: Dobova - Velika Nedelja, Brežice - Drava, Pomurje
-	Arcont Radgona.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 7. KROGA - PETEK, 20. 11., ob 18.00: Ilirija - Tempo Velenje; sobota, 21. 11. ob 17.00: Kema Puconci - Ptuj, Petrol Olimpija - Finea Maribor, Krka - Sobota, Melamin Kočevje - Edigs Mengeš.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA, 21. 11., ob 17.00: Iskra Avtoelektrika - Ar-rigoni Izola, Muta - Kajuh Slovan, Logatec - Ptuj, Ljubljana - Šenčur, Ilirija - Fužinar Interdiskont (že odigrano - 0:5).
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
7. KROG: Rudar - Drava DETA Center Ptuj
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
9. KROG: Rudar II - Drava DETA Center Ptuj
Mali nogomet
ZIMSKA LIGA MNZ PTUJ
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 1. KROGA: SOBOTA ob 16.00: ŠD Vitomarci - Hobit Pub Apače; 16.40: ŠD Juršinci - Majolka; 17.20: Mitmau - Bar Ring.
NEDELJA: 13.30: Poetovio Linde plin - Bar Saš; 14.10: FC Ptuj -Mogg; 14.50: MSM International - ŠD Rim.
2.	LIGA MNZ PTUJ
SOBOTA ob 18.00: Polenšak - Poetovio O sole mio; 18.40: ŠD AS Evroavto - Draženci; 19.20: Apolon II - AC Unikat parketi.
NEDELJA ob 15.30: Bar Gloria - Klub ptujskih študentov; 16.10: Club 13 - ŠD Ptujska Gora; 16.50: ŠD Kenguru - Inox ograje Majcen.
Danilo Klajnšek
Judo • Ljutomerčanom dve prvi mesti
Za pokal Novega mesta v judu je nastopilo več kot 200 tekmovalcev iz 19 klubov. Zelo uspešni so bili mladi ljutomerski judoisti, saj sta Pa-trik Grnjak (42 kg) in Živa Potočnik (52 kg) osvojila prvo, Uroš Vozlič (34 kg) drugo, Beno Lah (34 kg) in Hana Prelog (44 kg) pa tretje mesto.
Odbojka • 3. SOL (ženske) - vzhod, 8. krog
Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Kurent MGS 3:0 (25:9, 25:11, 25:13)
Ljutomerčanke so dosegle prvo zmago v letošnji sezoni. Zanesljivo so odpravile ekipo iz Ptuja, ki je v treh setih zbrala vsega 33 točk.
ZV MB Ljutomer: Makoter, Nemec, Kljajič, Smodiš, Brenčič, Vozlič, Vukan, Petek, Mihorič. Trener: Brane Pušenjak
Kurent MGS: Mahorič, Dobnik, Potočnik, Blejc, Spes, Terbuc, Križan, Ivančič, Kmetič. Trener: Martin Kureš
NŠ
Judo • 1. SJL, 4. krog
Drava in Gorisnica na zadnjih dveh mestih
Zadnji krog je postregel z zanimivimi boji na blazinah: Impol je z nekoliko pomlajeno ekipo obakrat izgubil, Goriš-nica je izgubila brez dobljene borbe in končala na dnu lestvice, Drava je bila nemočna proti Olimpiji. V končnico so se uvrstile iste ekipe kot lani.
Najbolj zanimiv je bil vsekakor troboj v Dupleku, še posebej dvoboj med JK Duplek in JK Impol, ki je odločal o tem, kateri od njiju bo po rednem delu ekipnega prvenstva zasedel drugo mesto, saj je prvo mesto že osvojila JK Olimpija. V prvem dvoboju sta se pomerili ekipi JK Duplek in JK Impol. Zmagala je ekipa JK Duplek z rezultatom 6:1 (57 :10). Nato sta srečali ekipi JK Impol in JK Železničar. Na veliko presenečenje je zmagala ekipa JK Železničar z rezultatom 4:3 (40:30). Dvoboj med JK Duplek in JK Železničar
se je končal z rezultatom 6:1 (60:10) v korist gostiteljev JK Duplek.
Drugi turnir pa je bil v dvorani Lukna v Ljudskem vrtu v Mariboru, v organizaciji JK Branik Broker. Dvoboji v
Rokomet
Starejši dečki B: Velika Nedelja - Prevent 31:19 (16:10)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žan Črnivec 1, Filip Bombek 1, Žiga Kumer 3, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 11, Denis Jaušovec 1, Kristjan Šoštarič 1, Matic Bokša 4, Gregor Hojžar 1, Tomaž Cvetko, Matic Marin 8. Trener: Bojan Munda
V derbiju kroga so domačini povsem nadigrali goste, ki v drugem delu tekmovanja igrajo veliko bolje kot na začetku. Zaradi bolezni je pri domačih manjkal Kevin Preac, vendar se danes njegova odsotnost ni poznala, saj ga je odlično nadomestil Tomaž Cvetko, ki je na tej tekmi branil fe-nomenalno. S to zmago so se mladi rokometaši iz Velike Nedelje trdno zasidrali na drugem mestu lige in se že skoraj zanesljivo uvrstili v polfinale tekmovanja. Danilo Klajnšek
Mlajši dečki A: Moškanjci-Gorišnica - Prevent 29:12 (10:5)
STRELCI za Moškanjce-Gorišnico: Šandor 10, Zagoršek 1, Vesenjak 4, Sok 7, Geč 7
Domača ekipa je prikazala v letošnji sezoni najboljšo predstavo. Zasluženo so visoko zmagali in pokazali, da so resni kandidati za najvišja mesta. Posebej je izstopala trojka Šandor, Sok in Geč.
Gorenje Velenje - Mo-škanjci-Gorišnica 24:25 (12:10)
STRELCI: Šandor 5, Bezjak 1, Vesenjak 7, Sok 4, Geč 8
Zaradi bolezni okrnjena gorišni-ška ekipa je na težkem gostovanju v Velenju začela tekmo s strahom in dovolila domači ekipi, da si je po vodstvu Moška njcev-Gorišnice 6:8 do odmora priigrala dva zadetka prednosti. V drugem polčasu so se pa Gorišničani zbrali in po hudem boju premagali domače.
Mlajše deklice B: Tenzor Ptuj - Brežice 24:17 (7:6)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Mia Kopold 10, Lara Čagran 5, Sara
Mariboru, kjer so se srečali JK Branik Broker, JK Sankaku in JK Gorišnica so se končali takole:
JK Branik Broker - JK San-kaku 3:3 (30:27), JK Sankaku - JK Gorišnica 6:0 (60:0), JK Branik Broker - JK Gorišni-ca 7:0 (70:0)
V	Mariboru je bil tudi dvoboj med JK Olimpija Ljubljana in JK Drava Ptuj, ki ga je dobil JK Olimpija s 5:2 (50:15). Za Dravo sta zmagala Tilen Vido-vič in Robi Pesjak.
V	končnici, ki bo na sporedu 5. decembra v Ljubljani (organizator je JK Olimpija), sta polfinalna para naslednja: JK Olimpija - JK Branik Broker in JK Duplek - JK Impol. Poraženca polfinalnih dvobojev se bosta pomerila za 3. mesto, zmagovalca pa za 1. mesto.
1.	JK OLIMPIJA
2.	JK DUPLEK
3.	JK IMPOL
4.	JK BRANIK BROKER
5.	JK SANKAKU
6.	JK ŽELEZNIČAR
7.	JK DRAVA
8.	JK GORIŠNICA
14 TOČK 12 TOČK 8 TOČK 8 TOČK 6 TOČK 4 TOČKE 4 TOČKE 0 TOČK
Sebi Kolednik
Čagran 5, Ana Ambrož 4, Doroteja Lah, Eva Sirc, Anja Lampret, Gabrijela Kukovec. Trener: Sašo Petek.
Mlajše deklice A: Merca-tor Tenzor Ptuj - Brežice 28:18 (19:8)
ŽRK MRERCATOR TENZOR PTUJ:
Barbarta Borovčak 7, Sandra Srajner 7, Manja Gabrovec 5, Tonja Kolednik 5, Sindi Zorec 2, Tamara Majcen 2, Saša Lazar, Saška Kozel. Trener: Sašo Petek
Starejše deklice: Celjske Mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 25:23 (15:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gordana Žiher 3, Ines Selinšek 3, Lucija Ivančič 3, Anja Hrnjadovič 1, Ana Br-kič 4, Katjka Vincek 3, Sandra Šraj-ner 5, Barbara Borovčak 1, Nikita Potočnjak 1, Petra Cep, Vanesa Me-sarec, Vendi Balas, Špela Petrovič, Saša Lazar. Trener: Boštjan Kozel.
Starejše deklice: Mercator Tenzor Ptuj - Brežice 36 :26 (15:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gordana Žiher 6, Ines Selinšek 6, Anja Hrnjadovič 2, Ana Brkič 7, Katja Vincek 7, Sandra Šrajner 4, Barbara Borovčak 2, Nikita Potočnjak 1, Petra Cep, Vanesa Mesarec, Vendi Balas, Špela Petrovič, Saška Kozel. Trener: Boštjan Kozel. Danilo Klajnšek
Mladinci: Moškanjci Gorišnica - Klima Petek Maribor 32:21 (14:8)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Sovdat, Vesenjak, Geč 3, Horvat 1, Ranfl 2, Ivanuša 1, Bedrač 4, Petek 1, Arnuš 4, M. Petek 6, Zorli 5, Burger 5. Trener: Aleš Belšak.
Ni vse zlato, kar se sveti! Mladi rokometaši mariborske ekipe Klima Petek so prišli v Gorišnico lepo opremljeni in organizirani, a so izgubili proti dobro pripravljenemu in organiziranemu ter tehnično-taktično zrelejšemu tekmecu iz Gorišnice.
Danilo Klajnšek
Atletika • Izbor atleta leta
Kolaričeva še ni odpravila težav z gležnjem
Po pričakovanjih sta najboljša atleta v iztekajočem se letu Primož Kozmus in Sonja Roman. Kozmus je avgusta v Berlinu osvojil prvo slovensko zlato medaljo v zgodovini svetovnih prvenstev, Romanova pa je bila tretja na dvoranskem evropskem atletskem prvenstvu v Torinu na 1500 metrov, v disciplini, kjer je v poletni sezoni postavila odličen državni rekord. Med nagrajenci po starostnih kategorijah letos ni bilo nobenega predstavnika Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, priznanje ob sedemdesetletnici pa si je prislužil starosta ptujskih atletskih trenerjev Franci Ivančič. Na razglasitvi naj atleta so podelili tudi priznanja rekorderjem, med katerimi je bila tudi ptujska olimpijka Nina Kolarič. Naj spomnimo, na dvoranskem evropskem prvenstvu je osvojila četrto mesto z novim državnim rekordom, ki sedaj meri 668 centimetrov. Ob tej priložnosti je nastal krajši pogovor, v katerem je pojasnila, kako je z njeno poškodbo gležnja in kaj pričakuje od naslednje sezone.
Lahko poveste kaj novega okrog sedaj že dolgotrajne poškodbe gležnja?
»Že drugič sem opravila
Foto: Črtomir Goznik
Uspešnost prihajajoče poletne sezone Nine Kolarič bo odvisna od uspešnosti sanacije poškodbe gležnja.
magnetno resonanco, čaka pa še postopek pri ortopedu. Zaenkrat žal ne morem dodati kaj bolj konkretnega.«
Zaradi poškodbe nedvomno trpi tudi trening in priprave na naslednjo sezono, ki so se začele oktobra?
»Sedaj vadim po prilagojenem programu. Poskušam vzdrževati splošno telesno pripravljenost, saj si enostavno ne morem privoščiti, da bi predolgo mirovala.«
Kako izgleda prilagojeni trening?
»Največ delam na krepitvi telesne moči, seveda ne maksimalne, ampak splošne. Veliko
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 6. december 2009
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-rumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot. Tokrat se bomo podali iz Radeč čez Brunk in Šentjanž v Tržišče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko do 18.30.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 6. decembra, ob 5.25 na železniški postaji Pragersko. Do Pragerskega se je možno pripeljati iz Ptuja tudi z vlakom ob 5.07. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč in se iz Tržišča vrnili proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Tržišča ter organizacijo in znaša 7,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 1. 12. 2009. Vodil bo Uroš Vidovič.
Bowling • Podjetniška liga
Doslej vodilni je slabo spal ...
V 8. krogu se je zgodilo kar nekaj manjših presenečenj, med katera lahko štejemo visoko zmago DaMoS-Sa proti db Transportu, neodločen izid med VGP Drava in Radiem-Ted-nikom ter visoko zmago ekipe MP Ptuj. Tudi tokrat je DaMoSS dosegel najboljši ekipni rezultat; še posebej je izstopal Jani Kramar z najboljšim letošnjim rezultatom lige (858). S tem je v skupnem seštevku posameznikov prehitel doslej vodilnega Branka Kelenca, ki je imel kar nekaj razlogov za slab spanec ...
Rezultati 8. kroga: DaMoSS - db Transport 7:1, Talum - Hip-hop 8:0, Bowling center Ptuj - Čisto mesto Ptuj 8:0, Mestna občina Ptuj - Tames 3:5, Garant zavarovanje - MP Ptuj 1:7, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj 4:4, Ilkos Cnadles - PSS. Zaostala tekma 1. kroga: Radio-Tednik Ptuj - Čisto mesto Ptuj 5:3.
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 858, 2. Tomi Držaj (db Transport) 774, 3. Brane Kožuh (Talum) 732, 4. Marko Šamperl (BC Ptuj) 719, 5. Robert Merlak (Talum) 715, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 706, 7. Andrej Trunk (Tames) 705, 8. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 702, 9. Marko Drobnič (Talum) 701, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 691.
1. DAMOSS	8 52	166,6
2. VGP DRAVA	8 42	162,6
3. BOWLING CENTER PTUJ	7 38	157,0
4. TAMES	7 37	165,2
5. DBTRANSPORT	7 37	158,8
6. TALUM	8 36	159,9
7. MESTNA OBČINA PTUJ	8 30	150,2
8. RADIO-TEDNIK PTUJ	8 30	147,1
9. HIP-HOP	8 27	146,3
10. ILKOS CANDELS	7 23	150,6
11. POD. ZA STAN. STORITVE	6 23	146,6
se zadržujem v fitnesu, vadim z utežmi in posvečam se tekaški vadbi.«
Letošnja dvoranska sezona s svetovnim prvenstvom torej odpade?
»Zimska sezono bom zaradi poškodbe v celoti izpustila.«
Kako pa kaže za poletno sezono?
»Vsekakor je glavni cilj evropsko prvenstvo v Barceloni naslednje leto, nato reprezentančni nastop na evropskem pokalu, čimveč pa si želim
nastopov na velikih mitingih Mednarodne atletske zveze (IAAF), da si pridobim še dodatne tekmovalne izkušnje v močni konkurenci.«
Pa rezultatski okvirji?
»Rezultate je zelo težko napovedovati, saj zaenkrat še ni jasno, kdaj bom lahko začela normalno trenirati. Želim pa se približati in seveda preseči rezultate iz leta 2008, ko sem postavila osebni in državni rekord.«
Se boste pripravljali v glavnem doma ali tudi v tujini?
»Vse je seveda odvisno od sanacije poškodbe gležnja, marca ali aprila naslednje leto pa se gotovo odpravljam na toplo, verjetno na standardno desti-nacijo na Portugalskem, ki je medtem že postala domača.«
Vam je v teh kriznih časih uspelo najti kakšnega novega sponzorja?
»Sponzorje v individualnih športih je zelo težko najti, kaj šele v času krize. Slej kot prej obupaš nad iskanjem, poleg treninga je to prenaporno.«
Uroš Esih
12.	GARANT ZAVAROVANJE 6 21 142,0
13.	MP PTUJ	8 14 128,8
14.	ČISTO MESTO PTUJ 8 6 131,8
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 186,3, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,8, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 177, 4. Robert Šegula (Tames) 172,8, 5. Dušan Kostanje-vec (DaMoSS) 170,7, 6. Tomi Držaj (db Transport) 170, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 169,5, 8. Marko Drobnič (Talum) 167,7, 9. Mitja Šegula (Tames) 167,3, 10. Marko Šamperl (BC Ptuj) 166,6.
Pari 9. kroga: ponedeljek, 23. 11., ob 19.00: VGP Drava - Bowling center Ptuj, MO Ptuj - MP Ptuj, Talum - PSS; torek, 24. 11., ob 19.00: Radio-Tednik Ptuj - db Transport, DaMoSS - Hip-hop, Garant zavarovanje - Ilkos Candles, Tames - Čisto mesto Ptuj.
JM
Šahovski kotiček
Ptujski šah v novembru
Turnirji v hitropoteznem in pospešenem šahu
Nadaljeval se je ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu.
V hitropoteznem šahu sta bila v začetku meseca odigrana v skladu s celoletnim programom dva turnirja. Zaradi manjšega števila udeležencev sta turnirja potekala po kožnem - Bergerjevem sistemu.
Na prvem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Viktor Napast 8,5 točke, Zlatko Žerak 7 točk, Boris Žlender 5,5 točke, Anton Butolen 5 točk, Ivan Krajnc in Martin Skledar po 4 točke, Janko Bohak in Ciril Kužner po 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik 3 točke itd.
Rezultati na drugem turnirju so bili naslednji: Anton Butolen 10 točk, Branko Sedlašek, Stanislav Polajžar in Zlatko Žerak po 8 točk, Ivan Krajnc in Igor Ilijaž po 7,5 točke, Brank Orešek 7 točk, Ciril Kužner 6,5 točke, Darko Dominko 6 točk, Martin Majcenovič 5,5 točke, Klemen Janžekovič 4,5 točke itd. V skupnem seštevku z naskokom vodi Zlatko Žerak s 149 točkami pred Borisom Žlendrom s 74 točkami in Viktorjem Napastom z 72 točkami.
Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast in Igor Ilijaž po 5,5 točke, Jožef Kopše 5 točk, Branko Orešek 4 točke, Boris Žlender, Ivan Kranc in Ciril Kužner po 3,5 točke, Martin Majcenovič, Darko Dominko in Janko Bohak po 3 točke itd. V skupnem seštevku je v vodstvu Janko Bohak s 94 točkami pred Martinom Majcenovičem s 85 in Igorjem Iljažem z 82 točkami.
Druga šahovska liga - vzhodna skupina
Končalo se je moštveno tekmovanje v drugi slovenski šahovski ligi - vzhodna skupina, v kateri je nastopilo drugo moštvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Med desetimi ekipami je ptujsko moštvo zasedlo solidno peto mesto.
Končni rezultati: ŠK Slovenj Gradec 34 točk, ŽŠK Maribor - drugo moštvo 33 točk, ŠK Brežice 30 točk, ŠK Paloma Sladki Vrh 29,5 točke, ŠD Tehcenter Ptuj - drugo moštvo in ŠD Fram po 28,5 točke, ŠK Zagorje 26,5 točke, ŠS Termotrans Bistrica ob Dravi 26 točk, ŠD Muta 17,5 točke in ŠD Slovenske Konjice 16,5 točke.
Ptujski igralci so dosegli naslednje rezultate: Anita Vrabič 5 točk (7 partij), Viktor Napast 2,5 toče (7), Janko Bohak 3 točke (7), Martin Majcenovič 5,5 točke (9), Boris Žlender 2 točki (3), Žan Belšak 4,5 točke (8), Branko Orešek 1 točka (2), Klemen Janžekovič 5 točk (7) in Andrej Peršuh 0 točk (4).
Tretja šahovska liga - vzhodna skupina
Zaključeno je tudi tekmovanje v tretji slovenski šahovski ligi -vzhodna skupina, v kateri je nastopilo 20 moštev, ki so odigrala devet krogov po švicarskem sistemu. Na tekmovanju so s širšega ptujskega območja poleg tretjega moštva ŠD Tehcenter Ptuj natopila še moštva ŠD Urban, ŠD Destrnik in ŠD Pragersko-Gaj.
Na tekmovanju so bili doseženi naslednji končni rezultati: KOŠK Dravograd 36,5 točke, ŠD Lendava 35 točk, ŠD Messer Ruše 32,5 točke, ŠK Šmarja pri Jelšah 31,5 točke, SD Gornja Radgona 30,5 točke, ŠK Črna na Koroškem 29 točk, ŠD Urban 28,5 točke, ŠK Malečnik 28 točk, ŠD Fužinar Ravne na Koroškem, ŠK Šoštanj in ŠK ZM Branik Maribor - drugo moštvo po 27,5 točke, DRŠ Optima Splavar 27 točk, ŠD Tehcenter Ptuj - tretje moštvo 27 točk, ŠS Temotrans Bistrica ob Dravi - drugo moštvo 25 točk, ŠD Ponikva 24,5 in ŠD Polskava po 24,5 točke, ŠD Destrnik 23,5 točke, ŽŠK Maribor - tretje moštvo 23 točke ter ŠD Pragersko Gaj in ŠK Slovenj Gradec - drugo moštvo po 16 točk.
Janko Bohak
Ptuj • Pred koncertom Andreja Šifrerja
Vsak ima svojo resnico
Kaj imajo skupnega lipicanci in Andrej Šifrer? Odgovor na to vprašanje je preprost. Tako lipicanec kot tudi Andrej Šifrer sta ponos in prepoznavni legendi Slovenije. Če želite izvedeti več, pa smo se za vas podali na »rajžo« po Gorenjski, da ulovimo tega srebrnega lipicanca, ki že več desetletji s svojo glasbo razvaja naša ušesa.
Ni ga Slovenca, ki ne bi znal zapeti nekaj kitic iz pestrega izbora njegovega glasbenega šopka. Njegove pesmi so bile deležne različnih preoblek in so vedno znova presenetile, šokirale in očarale. Andrej je za množice vesel, hudomušen poet, ki zna na življenje pogledati skozi rožnata očala. A če razgrneš srce tega prefinjenega lipicanca, te za to hudomušnostjo pričaka modrec s samosvojim in zelo kritičnim pogledom na svet. Življenje ga je dodobra okle-salo in zbrusilo in vse to je vtkal v svojo glasbo in besedila. V novembru bo galopiral na mnogih slovenskih odrih. Za nas je pripravil jagodni izbor glasbe, ki je zavita v različne preobleke. Nikar ne zamudite te glasbene revije, saj se bo za vsak okus našlo pravo oblačilo.
Na vaši novi zgoščenki Lipicanec v istoimenski skladbi svojo generacijo imenujete kar lipicanci. Za lipicance je značilno, da so izjemno inteligentni, živahni in polni življenjske energije. Kaj še mora imeti srebrnolasi poet, da si zasluži tako laskavo primerjavo?
Nekateri zmotno pričakujejo, da leta prinesejo modrost, a modrost prinašajo izkušnje. Človek se vse življenje spoznava in uči, s tem raste in postaja boljši, ne glede na vlogo, ki jo v življenju izbere. Velikokrat sem pisal hudomušna, šaljiva in vesela besedila, zato me ljudje poznajo kot šaljivca z lahkotnim pogledom na svet. A v človeku se vedno skrivata dve plati osebnosti in izbranci vedo, da sem lahko tudi zelo odgovoren, razmišljujoč in resen. Za lipicanca je značilno, da je v mladosti črn, razuzdan in živahen, z leti pa postane bele barve in karakteren. Vendar vsak ne more postati lipicanec, to laskavo prispodobo si prislužijo samo tisti, ki so se v življenju pripravljeni prilagajati in učiti. Večina pa se jih zaradi lagodja poleni.
V življenju vam je bilo dodeljeno veliko vlog: bili ste pravnik, oče, glasbenik, poet, popotnik in lipicanec. Kako lahko človek v enem samem življenju odigra toliko raznolikih vlog?
Veliko ljudi izbere varnost in s tem potlači svoje želje in talente. Življenje za ograjo je sicer varno, ni pa vznemirljivo in izpolnjujoče. Doštudi-ral sem pravo, in če bi izbral poklic pravnika, si bi lahko zagotovil varno in lagodno
življenje. A v danem trenutku mi je usoda na pot poslala vlogo poeta in v tistem trenutku je v meni pretehtal avanturistični duh. Lahko bi rekel, da sem do neke mere tvegal in izbral po srcu, ne po razumu. Mislim, da moraš biti v prvi vrsti pošten do samega sebe, da si lahko pošten do drugih. Seveda vsaka odločitev s seboj potegne tudi odgovornost. Za svoje cilje moraš nenehno garati in skozi delo moraš dajati del sebe.
Moški in ženska naj se dopolnjujeta
Ali je pomembno, da ima moški ob sebi močno žensko, ki zna zasanjani umetniški ptici pokazati pravo smer?
Predvsem gre za dopolnjevanje. Vsak človek ima svoja močna in šibka področja osebnosti, skrivnost pa je v dopolnjevanju, da dobimo tisto, česar nimamo, in s tem dopolnimo samega sebe. Moja izbranka Tanja je zelo močna oseba in ima trdno izoblikovano hierarhijo vrednot. To pri njej zelo cenim. Je tudi pogumna, kar pomeni, da si upa pokukati za ograjo varnega življenja. Letos sva bila na Aljaski in preživela sva nepozabno izkušnjo s severnimi medvedi. Marsikateri popotnik bi izbral kakšno varnejšo de-stinacijo za dopustovanje, a Tanja je nenehno v iskanju za prvobitnimi vprašanji življenja. Imava veliko skupnega, a tudi nekaj področij, ki so različna. Skrivnost je v ujemanju in dopolnjevanju, ki je zavito v spoštovanje.
Štiriintrideset let je minilo od časa, ko je sramežljiv fant z »rdečimi lički« na odru razigrano prepeval svoj prvenec Zoboblu-es. Za vami je razburkano življenje. Če bi se lahko vrnili v čas »rdečih ličk« in Zobobluesa, kaj bi na tej svoji poti spremenili, popravili?
Ko zrem naprej, je prihodnost zmešnjava, ko pa pogledam nazaj, najdem tam preteklost, ki je lepo urejena in pospravljena v predalčke spomina, zato ne bi bilo smiselno česa spreminjati. Preteklost je šla skozi sito mojega življenja in vse je bilo tako, kot je moralo biti. Bi pa z vami delil spomin na čas tabornikov, ko sem deset let zabaval množice, ne da bi vedel, kaj bo to prineslo. A v življenju ni nič kar tako, igra-
nje pred tabornim ognjem in zabavanje množic je bila moja šola za življenje. Ko sem imel svoj prvi koncert pred »resno« publiko, sem si ves čas predstavljal, da igram tabornikom. Vse je bilo znano in ni bilo prostora za zadrego. Takrat sem vedel, da sem bil teh deset let učenec, ki čaka na pravo priložnost. V življenju je vedno tako, da si ti tisti, ki moraš nekaj vložiti, Bog pa poskrbi za priložnost, da se tvoj trud poplača.
Vaša najbolj znana pesem, ki je dvignila veliko prahu, je bila Martinov lulček. Za tiste čase je bil to velik škandal, revolucija, predmet zgražanja. Bi lahko rekli, da je pro-vokacija odsev človekove inteligence?
Dejstvo je, da pri svojih otrocih vsi rečemo: »Pojdi lulat« in naši otroci lulajo z »lulčki«. Torej gre za kolektivno sprenevedanje, da je ta beseda grda, čeprav je v resnici prav ljubka in se v družinah vsakodnevno uporablja. Čemu torej sprenevedanje? Provokacija ni vedno odsev človekove inteligence, vsekakor pa jasno pove, v kateri predalček te je kot človeka možno uvrstiti v stilu »povej mi šalo in povem ti, kdo si.« Poznate človeka, ki oblači hiše in dimnike? Mnogim se zdi takšno ravnanje izguba časa. A to je provokacija, ki človeku razširja obzorja, saj
ga prisili v razmišljanje. Takšna provokacija te uči živeti in jo podpiram.
Ni razloga za obup ...
Recesija je v zadnjem letu tudi v Sloveniji visoko zavihala rokave in veliko ljudi se je znašlo na robu upanja. Ali glasba prinaša uteho in upanje?
Časi niso finančno rožnati, a to ne pomeni, da so slabi. Morda te takšna življenjska izkušnja samo predrami iz lagodnega življenja in iz tebe iztisne tisto najboljše, za kar niti nisi vedel, da obstaja. Poznam žensko, ki je izgubila službo. Bila je obupana. Vedel sem, da zna peči odlično pecivo, in ji svetoval, naj naslednji dan speče svoje najboljše pecivo in ga nese bivšim sodelavcem v službo. Naj naredi to brez pričakovanj in brez plačila. Poslušala je moj nasvet in ljudje so bili nad njenim dejanjem tako navdušeni, da so ob vsaki priložnosti pri njej naročili pecivo - in iz tega je nastala nova zaposlitev, ki jo je osrečila. Ljudje se zaradi lagodja pole-nimo, hudi časi pa nam pokažejo nove priložnosti. Zato ni razloga za obup. Recesija ljudi zbližuje in jih nauči živeti drugače, morda bolje.
Že kot otrok ste želeli raziskati svet za Karavankami. Popotniški duh vas
je peljal na vse konce sveta, kjer ste kalili svoj glasbeni slog, ga plemenitili s tujimi in si pridobili nove izkušnje in veliko poznanstev. Vaša nova glasbena zgoščenka z naslovom Lipicanec je jagodni izbor za glasbene sladokusce, saj ste k sodelovanju povabili šopek glasbenih velemojstrov. Če bi lahko opisali okus svoje glasbe, kakšen bi bil?
Hmmm ... Mislim, da bi bil to mednarodni okus. Sprva, ko glasba dobiva svoje okostje, ta barva ni tako pomembna. Šele ko je okostje glasbe zasnovano, je potrebno pesem obleči in takrat moraš razmisliti, kakšne barve bodo te preobleke. Na plošči Lipicanec boste prav zaradi tega našli različno preoblečene pesmi in prav zaradi tega zgoščenka ne deluje homogeno, ampak je precej raznolika in zadovolji različne okuse. Moja glasba je imela veliko različnih preoblek, a te preobleke so bile vedno izbrane po notranjem občutku. Vsakemu besedilu pristoji drugačno oblačilo, podobno kot pri človeku.
27. novembra bomo tudi Ptujčani lahko degu-stirali vašo novo glasbeno zgoščenko, saj boste glasbeni gost hotela Primus. Za nas ste pripravili tudi poslastico v podobi Jeeme in Davida Cooka,
ki sta že pred časom navdušila z angleško verzijo pesmi Uspavanka za Evo. Kakšen pridih prinašata vaši glasbi in zakaj tega dogodka ne smemo zamuditi?
Velikokrat sem nastopal solo, tokrat pa se bom predstavil z bendom. Težko je reči, kaj je bolje, oboje ima svoj čar, a največje doživetje je vsekakor nastop z orkestrom. Kadar nastopam z bendom, potem je pomembno, da sem del glasbene jate, kar pomeni, da moramo biti usklajeni. Potem resnično lahko začutim silno moč glasbe, ki se daje za občinstvo. Rad bi poudaril, da moj bend sestavljajo ljudje, ki so poklicno uspešni na drugih področjih, glasba pa je njihov hobi ali posladek, zato se na koncertih dajejo v celoti. To ima poseben čar, saj je za te ljudi igranje privilegij in ne poklicna obveznost. Ko se je porodila ideja o glasbeni turneji po Sloveniji, smo bili vsi zelo navdušeni, saj je ideja zelo nenavadna in nevsakdanja. Turneja pomeni, da v krajih, kjer gostuješ, tudi prespiš. Vsi vemo, da je Slovenija premajhna za turnejo, a naš bend jo bo imel in tako bomo v hotelu Primus na Ptuju uživali kar dva dni. V tem smo torej drugačni. Dave in Jeem Cooke sta oče in hči. Dave je že vse življenje moj prijatelj in prav on ima velike zasluge pri izdaji mojih prvih treh albumov. Najino življenje je bilo od nekdaj zelo prepleteno, skupaj sva šla skozi podobne življenjske prelomnice in v čast mi je, da ga lahko predstavim slovenski publiki ter z njim na odru delim to iskreno navdušenje do glasbe.
Nikoli niste skrivali ljubezni do dobre kapljice. Ptuj je znan po dobrem vinu. Ali je v vinu resnica?
Ja, v vinu je resnica, a vsak ima svojo resnico. Vsi lahko govorimo, opevamo, pripovedujemo in gledamo isto stvar, pa bo vsak zagovarjal svojo resnico. A ni problem povedati svoje resnice, problem je v načinu, kako z njo soočimo bližnjega. Vino lahko v nekaterih situacijah spremeni način in s tem iz-umetniči povedano. Dobro je poznati modrost, da lahko slabe stvari povemo z nasmehom na ustnicah in ne bodo tako slabo zvenele. To je tudi razlog, da na turnejah ne pijem. Dobra kapljica bo torej počakala na kakšno drugo priložnost.
Aleksandra Jelušič
Nagradno turistično vprašanje .
Urejeno okolje - pogoj za uspešen razvoj turizma
V soboto se je v Velenju, ki je bilo letos najbolje ocenjeno mesto, končala 18. akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo je Turistična zveza Slovenije izvedla pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo.
Projekt po besedah Turistične zveze Slovenije prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje.
Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma in temeljni smisel ter dolgoročno sporočilo tega projekta, poudarja predsednik TZS Dominik S. Čer-njak.
Foto: Črtomir Goznik
V številnih koritih v mestnem jedru so pred časom zasadili mačehe, Prešernova, kot najbolj promenadna ptujska ulica, pa je ostale brez njih. Je občinarjem zmanjkalo denarja?
Pri projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna pa je pomembna tudi promocija kraja, regije in države Slovenije. Kot pravi predsednik TZS, namreč prav sodelovanje različnih krajev v akciji tem krajem ob dobri uvrstitvi omogoča prijavo na ugledna mednarodna evropska in svetovna tekmovanja, kot so Entente Florale ali Nations in Bloom. Letošnje tekmovanje Entente Florale, v okviru katerega je Ptuj že osvojil srebrno priznanje, je bilo za Slovenijo še posebej uspešno. Olimje je kot prvo slovensko manjše naselje osvojilo zlato priznanje. V občini Podčetrtek, kjer bodo letos dokončali gradnjo sodobno zasnovane večnamenske dvorane, pa že razmišljajo, da bodo kandidirali kot gostitelji zaključne prireditve Entente Florale v letu 2011.
Posebna komisija je letos ocenjevala mesta, kraje, kampe, terme, šole, vrtce, turistične kmetije in mladinska prenočišča v skupno 21 kategorijah. Na Ptuju so zelo ponosni na letošnje dosežke v
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (4.)
Mrtvo mesto
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Drugačno vsebino predstavljajo pečati z božansko motiviko. Najbolj zanimive so tri figure v sedečem položaju, ki predstavljajo zgodnjo predstavitev boga Šive, pomembneža v hindujski religiji, ali vsaj njegovega predhodnika.
V iskanju povezav med velikimi kulturami so imeli zgodovinarji lažje delo. Zahvala gre ženskam, pravzaprav njihovi nečimrnosti. Tudi včasih so ljubile vse, kar se sveti. Podobne ogrlice iz rezbarjenega steatita in drugih svetlečih in poldragih kamnov so našli v Egiptu, Mezopotamiji in ob Indu.
O indski kulturi vemo malo. Vzrokov je več. Neraziskana pisava, vlažna klima, ki ni dopustila, da bi se ohranili manj obstojni predmeti in indijska filozofska misel, ki jo preveva spoznanje o nepomembnosti človeških dejanj in s tem zgodovine ... Verski spisi, ki so pri drugih kulturah pomemben zgodovinski vir, so v Indiji tako prepleteni s številnimi božanstvi in njihovimi dejanji, da je mit nemogoče ločiti od resnice. V bližini mesta Harapa so odkrili le nekaj grobov navadnih smr-
tnikov. Tam, kjer ni zadostnega števila dejstev, priplava na površje ustvarjalna domišljija. Drzni teoretiki sklepajo, da so prav rokodelski kolonisti iz doline reke Ind zanesli kult čaščenja matere zemlje po celem Sredozemlju, Evropi, vse do Anglije. Nesporno pa je, da so prebivalci reke Ind skupaj s kasnejšimi zavojevalci Arijci predniki današnjih Indijcev. Vpliv indske kulture je opaziti tudi v današnjem hinduizmu.
Smrt je prišla v Mohendžodaro nenadoma, sredi drugega tisočletja pred našim štetjem. V eni izmed hiš so našli trinajst trupel odraslih in eno otroško. Položaj teles in poškodbe kosti so dokazovali, da so jih neusmiljeno poklali.
V	tem času so se začeli veliki premiki indoevropskih Arijcev, ki so bili najverjetnejši napadalci. Svojega boga vojne so opisno imenovali: »Tisti, ki uničuje trdnjave, kakor čas uničuje tkanino.«
V	vojaškem pogledu so imeli številne odločilne prednosti pred domorodni-mi prebivalci doline. Bili so bojeviti in izredno prožni, imeli so boljše orožje iz brona in železne vozove, ki so jih vlekli konji. Konca Mohendžodara ne moremo enačiti s koncem indske
okviru tekmovanja, to jim je tudi neke vrste spodbuda za to, da se bodo na področju urejenosti v bodoče še bolj trudili kot doslej. Do prihodnjega leta bodo, tako je vsaj upati, uspeli urediti vsaj eno javno stranišče, obljub o tem, da ga bodo uredili že letos, je bilo v celem letu 2009 veliko.
Nagrade za predzadnje Nagradno turistično vprašanje tokrat
ne bomo podelili, ker pravilnega odgovora, da imajo letno v Ptujski kleti v povprečju 11 tisoč obiskovalcev, nismo prejeli. Danes sprašujemo, kje so novi prostori Turističnega društva Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 27. novembra.
civilizacije. Njeno umiranje je trajalo še dobrih petsto let. Mogoče je, da so se vojnam pridružile kužne bolezni in lakota. »Nesreča nikoli ne pride sama,« je veljalo tudi pred tisočletji.
V mnogih ozirih je bila indska civilizacija pred vdorom Arijcev na višji kulturni ravni in je morda šele tisoč petsto let po podjarmljenju dosegla prejšnjo raven.
Mesto je iz dokončne pozabe izkopal britanski arheolog John Marshall leta 1922. Njegovo pozornost so vzbudili nenavadni griči, podobni gomilam sredi ravnine. Po njih je mesto dobilo ime. Bila sva njegova edina obiskovalca. Poznalo se je, da je turistična sezona že minila in da je bil delavnik. Svoje je prinesla tudi odmaknjenost od prometnic. Družbo so nama delali le maloštevilni delavci, ki so na obrobju mesta rili za prastarimi opekami.
Pozno popoldansko sonce je osvetljevalo budistično stupo, najvišjo točko mrtvega mesta, ko sva utrujena odhajala. Zgrajena je bila stoletja po smrti opečnatega mesta na njegovih razvalinah. Je simbol novih civilizacij, ki so vstopale v zgodovino in v valovih preplavljale deželo ob Indu. Nekatere so se obdržale samo za nekaj let, za drugimi pa so ostali neizbrisni sledovi. Predzadnji, Moguli so z islamsko kulturo Pakistanu vtisnili neizbrisen
pečat.
Ostankom zgodovine pa grozi nova nevarnost. Kmetje v okolici uporabljajo tone in tone umetnih gnojil, ki po močvirnati zemlji prodirajo do Mrtvega mesta. »Oplemenitena« voda se kot kapilarna vlaga dviguje po starih zidovih. Opeka postane prhka in nato razpade. V kolikor se vlada v Pakistanu
ne bo zganila, bo Mrtvo mesto ponovno umrlo.
S prizorišča častitljive zgodovine sva se odpeljala na strehi lokalnega avtobusa. Ubila sva dve muhi na mah. Izognila sva se gneči v notranjosti in pridobila odlično razgledno ploščad, od koder sva videla za visoke zidove.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto:JanezJaklič
Pečati so edinstven dosežek indske civilizacije.
Foto: Janez Jaklič
Ozke ulice v prastarem mestu so bile v senci večino vročega dne.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Evergreeni 70.-tih in 80.-tih, HI Smhch
Petek, 20.11., ob 20. uri
Večer z živo glasbo, Duo Gloria
Sobota, 21.11., ob 20. uri
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
iti
JEMINA
t
ÎEMINA
Andrej Šifrer in skupina Službeno odsotni Posebna gosla: Jemma in Dave Cooke iz Londona.
Petek, 27.11., ob 19. uri - Klub Gemina XII. Cena vstopnice: 15,00 €
Primusove vinske zgodbe - Istrski izbranci -Vinakoper
Petek, 27.11., ob 20. uri - Konferenčna dvorana Tacit
Kura, picek in kokat - Predkarnevalski etno -Rock'n'roll s Tadejem Tošem in muzikanti.
l.,2.,3.in 5.12., ob 19. uri Cena vstopnice: 15,00 €
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
Grand Hotel Primus:
iti
GEMINA
Kuharski nasveti
Enolončnice
V jesenskem in zimskem času je dovolj časa, da pogosteje pripravljamo enolončnice in morda tudi zato, ker nas nasitijo in nas tudi ogrejejo.
Enolončnice so po svoji sestavi bogate glede na uporabo živil, ki jim dajejo že značilne prepoznavne okuse in zaradi tega ne potrebujejo veliko začimb in dišav. Na splošno poznamo dve veliki skupini enolončnic, in sicer mesne in brezmesne enolončnice. Ponudimo jih lahko za glavne dnevne obroke, najpogosteje v času kosila ali večerje in jih včasih dopolnimo še s kakšno slaščico ali prilogo.
Kadar jih pripravljamo kot glavno jed, jih dopolnimo z drugimi jedmi, da jih prehran-sko uravnotežimo. Pri brezmesnih enolončnicah moramo poskrbeti za primerno količino polnovrednih beljakovin, pri mesnih enolončnicah pa pogosto dodatno dodajamo živila, v katerih najdemo snovi, ki organizem ščitijo, oziroma vitamine in mineralne snovi. To lahko naredimo tudi s pomočjo jedi, ki jo ponudimo zraven, tako k mesnim lahko ponudimo solate in sadje, brezmesnim pa dodajamo kakšno domačo klobaso, meso, sir ali meso zamenjamo s sladico iz skute in mleka.
Posebej so cenjene enolončnice, v katerih so kot sestavina tudi kaše, kot je ajdova, ješprenjeva in prosena kaša, zaradi pomembnih ogljikovih hidratov in vlaknin. Da se kaše v enolončnicah enakomerno razkuhajo in napnejo, jih damo kuhat v hladno vodo, da škrob
enakomerno nabreka. Seveda pazimo, da pri enolončnicah, pri katerih dodajamo kaše, te nastopajo enakomerno z ostalimi sestavinami in ne prevladujejo. Ajdova in prosena kaša se hitro skuhata, zato ju kuhamo posebej ali ju dodamo v enolončnico proti koncu kuhanja, skupaj z manjšo količino mrzle vode.
Od zelenjave v enolončnicah uporabljamo čvrsto zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina, gomoljasta zelena ter druge vrste zelenjave, kot je grah, stročji in suhi fižol, por ter ostale vrste zelenjave. Uporaba zelenjave je odvisna predvsem od sezone. Pri pripravi zelenjavne enolončnice uporabimo vsaj pet do šest vrst zelenjave. Pri pripravi brezmesnih enolončnic lahko pripravimo enolončnice iz zelenjave in jih zgostimo s svetlim prežganjem ali v njih zakuhamo drobne testenine ali riž. Lahko pa zelenjavne enolončnice kombiniramo tudi s kašami, takrat v enolončnice ne dodajamo riža ali testenin.
Mesne enolončnice najpogosteje pripravljamo iz sveže svinjine, prekajene ali posušene svinjine, slanine, domačih klobas, nekatere pa tudi iz govedine in drobnice. Mesne enolončnice najpogosteje v prvi fazi pripravljamo tako kot golaže, oziroma na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, ko čebula dobro ovene, dodamo česen in nato narezano meso. Velikost rezanja mesa je odvisna od tega, kako bomo enolončnico ponudili. Če jo ponudimo v globokem krožniku, sestavine
Tačke in repki
Živali ne znajo govoriti in tako nam ne morejo jasno in glasno povedati, da jih nekaj boli, prav tako ne, kako dolgo jih boli, kaj jih boli in kako močna je bolečina. Muce in kužki izražajo bolečino na povsem specifičen način in samo tesen stik z njimi, tesno sobivanje nam lahko pomaga pri zgodnjem ugotavljanju, da našo živalco nekaj boli. Živali zelo poredko oziroma skoraj nikoli ne jamra-jo ali stokajo od bolečine. To velja tudi za hujšo bolečino. Prve znake lažje bolečine bomo najverjetneje spregledali, saj so povsem neizraziti in nespecifični. Žival je malenkost bolj nemirna kot po navadi, mogoče malo slabše je, ne spi mirno, temveč zamenjuje mesto spanja, pije več vode in podobno. Blaga bolečina je najpogosteje prehodne narave in izgine tako, kot se je pojavila. Pri srednji bolečini, kamor spada bole-
režemo na male kocke, če pa jo ponudimo na servirnem krožniku, skupaj s prilogo, takrat sestavine režemo na večje kocke. Ko je meso rahlo zdušeno, ga pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo in manjšo količino rdeče mlete paprike in takoj zalijemo. Nato dodamo začimbe in ostale sestavine.
Enolončnice še vedno najpogosteje zgostimo s prežganji, seveda danes pripravljamo dosti svetlejša prežganja, pripravljena s pomočjo manjše količine maščobe in zgodaj dodana v juhe, da se popolnoma razku-hajo in sestavine razpadejo ter tako v enolončnici vplivajo na okus in zgostitev. Enolončnice lahko zgostimo tudi s surovim olupljenim krompirjem, ki ga drobno naribamo v enolončnico, drobtinami, podmetom in zelenjavne z legirjem, oziroma mešanico kisle smetane in rumenjaka. Vse zgostitve, ki vsebujejo moko, damo v enolončnice zgodaj, da jedi nimajo okusa po moki in se moka enakomerno razkuha.
Od dišav in začimb pri enolončnicah uporabljamo zraven soli še lovor, celi poper, kumi-no, ki je lahko v zrnju ali mleta, timijan, majaron, drobnjak, peteršilj, listnato zeleno in podobne dišave. Glede na samo pripravo enolončnice niso zahtevne jedi, zato si tudi danes lahko pripravite enolončnico s
svežo svinjino in ješprenjčkom. Na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo na manjše kose narezano svežo svinjino in jo temeljito spražimo, nato dodamo malo paradižnikove mezge in mlete rdeče paprike, zalijemo z malo vode ali poljubne mesne juhe in nekaj minut dušimo. Ko sok rahlo izpari, dodamo prebran in opran ješprenj in na kocke narezano korenje ter zalijemo z večjo količino vode. Začinimo s soljo, kumino in lovorom ter kuhamo do mehkega. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Mesno-zelenjavna enolončnica
1 žlica maščobe, 1 čebula, 2-3 stroke česna, 1 žlica moke,
1	žlička mlete rdeče paprike,
2	krompirja, sol, poper, lovor, peteršilj, vegeta, 1 korenček, 2 žlici graha, 1 krajnska klobasa ali hrenovka.
Na razgreti maščobi prepra-žimo sesekljano čebulo in česen, potresemo z moko, rahlo prepražimo, dodamo papriko in zalijemo z vodo. Dodamo narezano korenje, krompir začinimo in dodamo še narezano klobaso. Kuhamo 30 minut. Po želji v enolončnico zakuhamo drobne testenine.
Vlado Pignar
i
Bolečina, kako jo opaziti in kaj storiti?
Pogosta vprašanja bralcev se nanašajo na tematiko bolečine. Lastnike malih hišnih živali zanima, kako prepoznati bolečino, kako vedeti, da njihov ljubljenček trpi in ali trpi hudo bolečino? Kako ravnati v primeru bolečinskih stanj pri malih živalih in kako se zoperstaviti bolečini?
čina pri različnih poškodbah ekstremitet, šepanjih, bolečinah v ustni votlini zaradi zob, bolečinah po ugrizih in ranah, trebušnih količnih bolečinah zaradi prebave, postoperativnih bolečinah in ostalih, začne žival izraziteje kazati neugodje in bolečinsko stanje. Najpogosteje opazimo, da začne živalca, ki trpi bolečino, pospešeno di-
Foto: Emil Senear
hati, kakor da bi ji bilo vroče. Frekvenca dihanja se občasno pospeši, tudi v večernih in nočnih urah, kadar žival počiva. Pogosto se pojavi nemir, žival zamenjuje prostor, kjer leži, ne more se umiriti in mirno zaspati. Dostikrat opazimo okorno gibanje živali, počasno in previdno hojo z usločeno hrbtenico ali šepanje na katero od tačk. Prav tako opazimo, da kužek ali mucek ne more skočiti na sedežno garnituro, ne more po stopnicah, ne more v avtomobil. Žival začne slabše jesti ali celo odklanja hrano. Muce ne predejo več in se ne umivajo več. Bolečino lahko zaznamo tudi v očeh živali, le-te postanejo žalostne, iskrivost v pogledu živali izgine. Žival pogosto tudi drgeta, kakor da bi jo zeblo, čeprav je na toplem. Močnejšo bolečino najlažje prepoznamo, saj postane žival apatična, neješča, žalostna, komaj se premika, ne komunicira z lastnikom in ostalimi, se ne odziva na zunanje dražljaje, kot je npr. zvonec na vhodnih vratih, telefon, prihod lastnika domov in podobno.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Pojavi se lahko tudi bruhanje.
Pri vseh vrstah bolečin je pomembno, da ugotovimo vzrok, zakaj je bolečina nastala. Najbolje je, da ne čakamo predolgo in peljemo žival k veterinarju. Leta bo predpisal protibolečin-sko terapijo ter ugotovil in odpravil vzrok za bolečino. Lastnik bo dobil protibole-činske tabletke za svojega ljubljenčka in navodila, kako ravnati vnaprej. Pri hujših bolečinskih stanjih, kot so posledice kroničnih ali malignih bolezni, pa bo veterinar določil kvalitetno protibole-činsko terapijo, ki bo živali dvignila kvaliteto življenja na sprejemljivo raven, ki bo omogočala normalno sožitje med živalco in lastnikom. Vedeti moramo, da bolečina zelo zniža kvaliteto življenja živali in posledično tudi njenemu lastniku, saj se le-ta boji za svojega ljubljenčka in noče, da bi po nepotrebnem trpel.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrtna narava k zimskemu počitku
Prijetno dolgo sončno in toplo jesensko vreme je pripomoglo, da je vrtno rastje do-rastlo, obrodilo ter dozorelo v pričakovano dobro letino. Pridelke je uspelo pospraviti v ugodnih talnih in vremenskih razmerah, zemljo in vrtno rastje pa pravočasno pripraviti k zimskemu počitku. Jesen se je že nagnila v drugi polčas, ko, če ne prej, h kraju meseca listopada »Katreja prvi sneg priveja«, kar pa še ne prinaša začetka zime. Vreme in talne razmere v teh poznih jesenskih dnevih bodo prav gotovo omogočale, da še mnogokaj postorimo na vrtu za njegovo prezimitev ter boljši izgled.
Z vrta so pobrani plodovi pozno zorečih sadnih vrst, z gredic neprezimne vrtnine, na okrasnih gredicah pa pred zimo zavarovane občutljivejše okrasne trajnice ter z balkonov umaknjene lončnice v zimska zavetišča. Prihodnje jesenske dneve, dokler še to vreme dopušča, okolja pa ne prekrije snežna odeja, vrtna opravila namenimo pospravilu in čiščenju v vrtu ter
	rv "S v,« t /m - ~ jyA. - Za t .Ir. v - M /i. IflViiiraftfMH^HL i \ jr¿jfi K ■ mlji Rf*.■	
	MtÊ^^r: ■ 'm.. ' J^K^«^ ^rS»	
A^j	WfJm^Ê	[ > h
jesenski globoki obdelavi zemlje, seveda pa še lahko opravljamo jesenske posaditve sadnih in okrasnih drevnin. Z zatravlje-nih površin pograbimo z drevja odpadlo ter v kupe po vetru naneseno listje, ker že po nekaj dneh prične pod njim odmirati travna ruša. Z zelenjadnih gredic odstranimo ostanke neuporabnih vrtnin, z okrasnih pa odmrle ostanke enoletnic ter obreznine in izločke okrasnih trajnic in grmovnic. Odpadke, ki so se nabrali v tem času, v večji količini kot med letom, kompostiramo. Za kompostiranje jih ustrezno pripravimo, kompo-stišče pa sestavimo tako, da bodo v njem vzpostavljeni pogoji naglega razpadanja in trohnenja organske mase ob čim večji zračnosti, primerni vlažnosti ter prisotnosti delovanja drob-noživk. Kompostišča ne polagamo višje od poldrugega metra z dovolj zračnimi in razprtimi stenami iz letev ali ustreznega pletiva ter s sekanci posipanim propustnim dnom. Organske odpadke, ki smo jih med letom vlagali na kompostišče in so do sedaj že delno strohneli, z vilasto lopato do dna z zabadanjem prerahljamo in prezračimo, da bodo drobnoživke neovirano nadaljevale presnovo in trohnenje organskih odpadkov v humus. Zbrane vrtne odpadke pri pospravljanju sedaj v jeseni polagamo v plasteh debeline za pedenj. Sveže listje ter uvela trava, steptana v debelejši plasti, se zlepi v neprodušno plast, ki prične zaradi odsotnosti zraka gniti, kar je za kompostiranje kvarno. Drobno vejevje, debelejša in olesenela stebla pred polaganjem na kompost razsekljamo, da se bolje mešajo z ostalimi odpadki, vrh komposta pa pokrijemo z 10 cm debelo plastjo na pol preperelega komposta in prepustimo skozi zimo trohnenju.
Okrasne grmovnice in trajnice pred zimsko pozebo najbolje ohranimo z osipavanjem grma za pedenj visoko od tal, oziroma pri cepljenih tako visoko, da je zavarovano cepilno mesto. Za zasipni material velja kompostovka, šotovka, izrabljeni substrat lončnic ali vrtna zemlja, če je dovolj zračna. Suho listje, nagrnjeno grmu, obtežimo s kompostovko ali plitvo plastjo zemlje, da ga ne odpiha veter. Osipavanje opravimo v suhem in toplem vremenu, da se ogrodne veje ne poškodujejo.
Sadno drevje in okrasne drevnine, ki so na prostem pozimi izpostavljene divjadi, pred glodanjem ovijemo s koruznico, slamo, letvami ali žičnim pletivom. Za ovijanje debel ne uporabljamo plastične folije, ker se za njo nabira vlaga, ki zmrzuje, ter papirnih materialov in kartona, ki se ob vlagi razmočijo ter razpadejo.
Lončnice umaknemo iz zavetrja pred zgodnjimi jesenskimi slanami v zimsko zavetišče šele, ko zapade sneg, nočne temperature pa padejo pod ledišče. Lončnice v teh nekaj toplih jesenskih dnevih, ki se še obetajo, še poškropimo z insekticidi proti kaparjem, bolhačem ter drugim škodljivcem, preden jih bomo prenesli v notranje prostore.
Preden na prostem prične zmrzovati, izključimo naprave, ki so med letom služile za namakanje v vrtu. Posode za zajemanje vode izpraznimo in prekrijemo, cevi, razpršilce in pipe pa izpraznjene še posušimo ter pustimo odprte, da v njih izparela vlaga ne zmrzne.
Miran Glušič, ing. agr.
vivmmur: 20, novembra - 26, novembra
20-petek	21-sobota	22-nedelja S*	23 -ponedeljek
24-torek 0	2 5-sreda	26-četrtek	
Foto: OM
Krvodajalci
7. september - Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Nada Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Greta Galun, Nadole 11; Zdravko Pulko, Žetale 93; Tamara Rožman, Ul. Kneza Koclja 9, Ptuj; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Robert Cvetko, Čehova ul. 3, Ptuj; Janez Letonja, Žetale 57; Robert Doliška, Natašina pot 1/a, Ptuj; Ivan Skok, Žetale 49; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Franci Plajnšek, Draženci 14/c; Denis Lenarčič, Trubarjeva 13, Ptuj; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Majda Pulko, Žetale 93; Marjana Mahorič, Podvinci 98/b, Ptuj; Branko Korez, Stogovci 22; Jure Fajt, Ka-juhova ul. 1, Ptuj; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Kristijan Lenart, Dornavska c. 11, Ptuj; Martin Vrbančič, Slovenskogoriška 7, Ptuj; Matej Cvilak, Žetale 57; Izidor Štajnber-ger, Žetale 94; Klemen Bedrač, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 80; Anton Brenholc, Rjavci 21; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Stanko Pulko, Žetale 52; Ino Šimenko, Volkmerjeva 54, Ptuj; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Vida Prevolšek, Čermo-žiše 61; Smiljan Kovačec, Slomi 1. 10. september - Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Mirko Horvat, Podgorci 62; Gorazd Kumer, Cerovec Stanka Vraza, Ivanjkovci; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Livija Meglič Bohak, Sovreto-va pot 41, Ptuj; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Renata Avguštin, Lešje 37; Barbara Žnidarko, Lešje 3; Slavko Kolarič, Žabjak 14; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Janez Fijan, Zabovci 11/a, Markovci; Ivan Šegula, Juršinci 48; Robert Avguštin, Lešje 37; Majda Fijan, Zabovci 11/a; Franc Gabrovec, Gorca 69; Dušan Slodnjak, Sa-kušak 19/a; Ana Vojsk, Zabovci 56; Dušan Furek, Draženci 87; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Kristovič, Zabovci 29; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Natalija Kokot, Majšperk 32; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Ivan Bedenik, Žetale 56; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Nataša Intihar, Kungota pri Ptuju 2; Marjan Škofič, Formin 7; Štefan Rotvein, Tržec 10/c; Neža Plajnšek, Zabovci 6/b; Stanko Brumen, Pacinje 3/a; Aleksander Šeruga, Kajuhova 5, Ptuj; Ivo Baklan, Orešje 198; Roman Resman, Podvinci 68/a; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Marija Prelog, Mar-kovci 52; Milan Avguštin, Lešje 37; Branko Šešerko, Nova vas 97; Gregor Smolej, Majšperk 59.
14. september - Sabina Jenko, Vinski Vrh 83; Marija Kaučič, Sodinci 37; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Mitja Zadravec, Za-mušani 22/c; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Marija Pintarič, Gradišča 137; Zvonko Križaj, Ribiška pot 20, Ptuj; Suzana Kokol Skaza, Klepova 34, Ptuj; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Viktorija Kopljar Šenkiš, Tibolci 17/b; Janja Herega, Grajenščak 97/a; Branko Sitar, Kungota 158; Robert Fajt, Spodnji gaj 39, Pragersko; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Janez Cep, Majšperk 60/b; Gordana Mlinarič, Flegeričeva 2, Ptuj. 17. november - Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Ana Verlak, Muretinci 54; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Darko Jerenec, Dole-na 53/a; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Martina Vogrinec, Ul. H. Lacka 13, Ptuj; Marjana Kmetec, Soviče 17; Mitja Krajnc, Zg. Hajdina 96; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Štefan Jerenec, Dolena 53/a; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Anton Mohorko, Trnovec 11; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Milan Leber, Vičava 29; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Milan Šegula, Podvinci 91/a; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Sandra Predikaka, Šturmovci 11; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; David Šenkiš, Žabjak 15; Nina Korpar, Žabjak 24; Darko Vukovič, Zlatoličje 50; Milan Železnik, Ko-čice 67; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4/c, Maribor; Rajko Sok, Dornava 107.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zaskrbljena
Vprašanje: Ali je prijatelj, ki ga imam v mislih, pravi zame in ali naju čaka skupna prihodnost? Bi bila zveza z njim v redu ali me čaka drugačna prihodnost?
Odgovor: Največkrat drobni trenutki prinesejo ravnovesje in določeno skladnost. Seveda je ljubezen tista, ki daje in osrečuje. Ljubezen prinaša tudi ravnovesje in največkrat kakšno omejitev. Kajti človekove misli so zanimive in mnogokrat ne razmišlja pozitivno, ampak ga korak za korakom najedajo določeni dvomi in omejitve. Pomembno je, da stopate po svoji poti zelo pogumno in intenzivno. Čas je, da daste stran strahove in se sprostite. Prijatelj, ki ga imate v mislih, je zelo pozitivna oseba in kmalu bo prišel čas, ko se bodo vajine poti združile. Tedaj vas čaka povečana romantičnost in lepote narave boste uvideli povsod. Toda življenjska križišča so nekaj zelo zanimivega in že naslednjo zimo vam bo pot prekrižal nek drugi moški. In imeli boste možnost, da se odločite in zaživite tisto, kar boste občutili v tistem danem trenutku. Vsekakor naj poudarim, da ste mnogo premladi, da bi se obremenjevali s tem, kaj vas čaka. Življenje vam bo ponudilo veliko prijetnosti in zvedavosti. Mladost je tista, ki prinaša veselje in črpa moč v odkritosti. Prepričan sem, da so vam zvezde sreče naklonjene in da vas čaka veliko prijetnega na vaših razpotjih v ljubezni. Pozitivno dejstvo pa je, da svojemu prijatelju zaupate in da mu odkrijete tisto, kar nosite v sebi. Ne bremenite se s tisti-
mi skrivnostmi, ki vas preganjajo in si zapisujete svoje občutke. Nekoč, ko boste starejši in se bodo pokazali sivi lasje, boste ugotovili, da je čas tisti, ki celi rane. Prinese pravzaprav vse - tako slabo kot dobro. Idealen zakon je umetnost in tega se boste učili iz dneva v dan. Zlata resnica se lesketa v sporočilu brezpogojne ljubezni!
Šifra: Sonce
Vprašanje: V Štajerskem tedniku večkrat berem vaše odgovore, zato vam pišem tudi jaz. Na hrbtu imam vedno na enakem mestu srbečo in bolečo točko. Zanima me še, če tudi meni v službi nastavljajo zanko in kaj bo, če me bodo ulovili? Hvala za odgovor!
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, za vas bi veljalo, da ste pravzaprav tiha voda, ki globoko dere. Pred kratkim ste morali doživeti določene spremembe na osebni ravni. Seveda ste se spoznali določene tehnike duhovnih resnic. Ampak omenjeno vam ne more pomagati, če ne uvidite, kaj je za vas dobro in če ignorirate notranji glas - intuicijo. Pravilno je, da si svoje prave občutke razvijate v tistem notranjem smislu in da dopustite možnost, da se motite. Vsekakor ste zelo organizirani in največkrat ne poslušate nikogar, kajti
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
mudi se vam naprej. Ljudje vas imajo radi, kajti v vaši družbi se dobro počutijo. Zanimivo je, da se že celo svoje življenje v dejanskem in v prenesenem pomenu besede borite za svojo resnico in pravico.
V zdravstvenem smislu gre za določeno vnetje (živca) in dobro je, da se posvetujete z zdravnikom. Stvar se da čudovito pozdraviti. Poleg tega si kožno reakcijo (rdečico) povzročate sami, ker vas srbi in se praskate. Zadeva se bo uredila v dobrem mesecu in dobili boste učinkovito kremo, ki vam bo pomagala pri tem. Vaš problem se skriva v tem, da se ne morete sprostiti in da večkrat greste naprej tudi tedaj, ko bi menili, da to ni dobro. Počasi bo vendarle čas, da boste ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Na delovnem mestu ste prepričani, da vam vaše sodelavke niso naklonjene, toda ravno tu bi morali pokazati nekaj več diplomacije. Ljudje, ki so v našem življenju, so nam lahko tudi ogledalo in ravno iz omenjenega se naučite. Če vas nekdo moti, se ti dogaja z namenom. Na delovnem mestu hodite po tanki vrvi in čas je, da postanete zanesljivejši v tistem, kar delate. Zanke vam ne nastavljajo in spodbudno bo, da imate
Duševno zdravje
Spolna identiteta
Suzana iz Ormoža ima deklico v predšolskem obdobju. Zanima jo, kako se bo njena hčerka v tem obdobju poistovetila s svojo spolno vlogo, s tem, da je ženska.
Obdobje od 3. do 6. leta je dejansko ključno za otrokov psihosocialni razvoj. Kot otrok namreč razvije pojem samega sebe, spozna tudi navade, primerne za njegov spol in se začne temu primerno tudi obnašati. Otrokovo vedenje postane tudi bolj usmerjeno navzven, k drugim.
Spolna identiteta je pomemben vidik spoznavanja samega sebe.
Glavna razlika v zgodnjem otroštvu je večja agresivnost dečkov, medtem ko so deklice bolj empatične in prosocial-ne in manj nagnjene k problematičnemu vedenju.
Otroci se naučijo spolnih vlog že zgodaj, in sicer s spolnim tipiziranjem, ti spolni stereotipi pa dosežejo višek prav v predšolskih letih.
Štirje glavni pogledi na pojmovanje spola so:
Biološki, psihoanalitični, kognitivni in socializacijski pristop.
1.	Dokazi med razlikami v velikosti možganov in predporodna hormonska aktivnost kažejo, da so nekatere razlike med spoloma biološko pogojene.
2.	V Freudovi teoriji se otrok poistoveti s staršem istega spola, ko se odpove želji po polaščanju starša nasprotnega spola.
3.Ta	teorija spolnih shem trdi, da otroci z opazovanjem moških in žensk kategorizirajo informacije, povezane s spolom.
4.	Po socialnokognitivni teoriji se otroci naučijo spolnih vlog s socializacijo ter starši, vrstniki in mediji vplivajo na spolno tipiziranje.
Mag. Bojan Šinko
transparentne posle. Kajti kmalu po novem letu vas bo obiskala neka komisija in tedaj popazite, da bodo stvari urejene. Ostanite še naprej
modri!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Gospodu Frančku v spomin prižigam svečko
Žalost in veselje sta kot noč in dan - menjavata se in vsakič s smrtjo meni dragega človeka odide tudi delček mene... Vedno se povrnem in grem naprej, saj vem, da je smrt končna postaja vsakega od nas. O njej lahko govorijo mnogi, ki nikogar niso »pokopali«, in tisti, ki vemo, kako je, če se za hip vse ustavi, povratka pa ni - človek odide za vedno.
Nocoj sem žalostna, ker je odšel s tega sveta mož, kije imel veliko srce, dobre, pridne roke. Ta možak ni imel ob sebi duše, ki bi ga kdaj prijela za roko, ga pobožala in se mu nasmehnila in ga imela enostavno rada.
Franček je bil mlad 48 let in samo za kratek čas (nekaj mesecev) je čutil ljubezen in toploto bližnjega. V hiši št. ... (številke namerno ne bom zapisala) sta se z neko gospo spoznala, se zbližala in na tem svetu sta dajala drug drugemu srčno naklonjenost. Velikokrat sta se do izčrpanosti nagarala, potem pa sta na skrivaj družno popila kozarček. Včasih je bila pijača dobra, kvalitetna kapljica, največkrat pa kisla in nič prida. Njemu je povrnila tiste nekaj namišljene moči, mu dajala upanje, daje vztrajal pri življenju in da je do svoje zadnje noči v oktobru v hiši postoril vse, kar skrben gospodar lahko naredi, da odide brezskrbno od hiše...
Franček ni bil gospodar v tej hiši, bil je težak, delavec brez plače in angel varuh hkrati. Prijateljica je kmalu to hišo zapustila, odšla je drugam, on pa je ostal, ker je tu bil njegov edini »dom«. Za njim je ostalo bore malo, v njegovi denarnici pa je ostala sličica - na njej je bila njegova prijateljica.
Franček je umrl v neki noči s četrtka na petek, oktobra 2009. Le kakšen dan ali dva pred tem sva se rokovala, si zadnjič pogledala v oči in se prijazno, prisrčno pozdravila kot vedno. Kadarkoli sem prišla v hišo, me je prišel pozdravit, če ga že nisem šla sama poiskat. Povedal mi je, na primer, da me že dolgo ni bilo in vedno znova me je bil zelo vesel. Posebej se je ob meni razživel in je klepetal »zaupno« o marsičem, čeprav nisem spraševala. Stali ali sedeli smo na verandi in se prav veselo in sproščeno pomenkovali. Velikokrat mi je povedal na hitro in po
tiho, kaj njega in tudi druge v hiši teži. Pomagati nisem mogla veliko, a nasmeh in stisk roke sta vredna zlata, če ju dajemo brez pomislekov, iskreno in tedaj lahko vse to globoko seže do srca.
Nekomu želim povedati, da sem v tej hiši jokala od žalosti za dobrim človekom, ki je bil reven in hkrati tako bogat.
Smrt trka na vrata hiše, kjer so stari ljudje doma, Bog pa je k sebi poklical tistega, ki se je nagaral do smrti, pa četudi je bil najmlajši. Če ga ne bi poklical ON, bi smrt tudi prišla ponj, tako pravijo. Alkohol je bil zagotovo kriv za marsikatero njegovo tegobo, tistih nekaj cigaret na dan, ki jih je dobil, pa mu ne bi povzročilo toliko gorja. Žalostna sem bila, ker nisem vedela za njegovo nenadno smrt in zato, ker nisem bila ob grobu z njim, zato, ker nisem vedela, kako sta si želeli iti na pogreb vsaj še dve stari gospe. Ob zadnji uri slovesa bi
bil zagotovo vesel njune in moje prisotnosti. Iskreno bi molila za njegov blagoslovljen odhod s tega sveta v večnost.
Molitev in prošnje zanj bodo vedno dobrodošle in tudi svečko v njegov spomin bom jutri prižgala na grobu nekoga, ki je pozabljen od vseh. Nekoč (že kmalu) bom poiskala njegov grob.
Franček je bil duhovno bogat, pomagal je vsem v hiši in prav zato mi je bilo zanj vedno hudo. Tudi nocoj, ko sem slišala novico. Zanj ne želim uporabljati besede »revež«, ker on ni bil to, le živel je v človeka nevrednih pogojih.
Prosim, da o tej izpovedi ne govorite z ljudmi, ki ne morejo spoštovati velikega človeka z majhnimi materialnimi dobrinami ali brez njih. Ohranimo njegovo ime in spomin v dostojanstvu, ki bi ga zagotovo imel, če ne bi tako težko živel.
LuRa
Slo POP novice
Jutri izide Siddhartinpeti studijski album. Ob izidu Sage bo skupina nastopila v ljubljanskem Kinu Šiška.
■k-k-k
42 je nova skladba in album skupine Tabu. O smislu življenja, vesolja in sploh vsega... pa je podnaslov plošče 42, ki čez nekaj dni prihaja na prodajne police. Naslovni singel skupine Tabu pa je včeraj zaokrožil tudi po vseh radijskih postajah v Sloveniji.
■k-k-k
Pred kratkim je izšel album kitarista Zdenka Cotiča - Cota, na njem pa je zbral deset slovenskih uspešnic, ki so jih odpeli različni znani domači izvajalci. Prvi singel, skupaj z Neisho, je Črta in se vrti na radijskih postajah. Promocijski koncert, na katerem bo Coto v živo, skupaj z vsemi sodelujočimi izvajalci na plošči (Neisha, Jan Plestenjak, Rudi Bučar, Matjaž Jelen, Mr. Darwinn, Semo, Renata Mohorič, Boštjan Dermol in Kristina Oberžan) predstavil vse skladbe, bo 24. novembra v Planet pubu Heineken v Portorožu. Ta podatek sam po sebi pove dovolj - da gre za nepozaben večer z obilico kakovostne glasbe, avtorjev in izvajalcev, ki ga ne sme zamuditi nihče. -k-k-k
Ob 10-letnici obstoja je Yuhubanda - ena najbolj delavnih slovenskih skupin - pripravila presek svojega dosedanjega dela in še preden luč sveta ugleda zbirka vseh uspešnic (pa še kakšne nove za povrh), predstavljamo čisto svežo verzijo hita BUMBUM. Pesem je dobila novo "retrto"preobleko, kipa zveni sveže in je samo še en majhen kamenček v mozaiku skupine, ki se ji je pri tej verziji na kitari pridružil tudi Primož Grašič in še dodatno začinil njihovo glasbeno ustvarjanje.
Zbirka največjih hitov bo luč sveta ugledala v prvih mesecih prihodnjega leta.
MZ
r>
ET T DJ" 10 ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SAMUEL LUKAS - GREVA K MEN DOMOV - DALEČ
8. REBEKA DREMELJ - ' LE ZA KRATEK ČAS 7. JADRANKA ' JURAS - PODEJ NAPREJ 6. TINKARA KOVAC - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 5. ANIKA HORVAT - SAMO TI 4. ALYA - BRAZIL 3. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM
2. COTO feat NEISHA - ČRTA 1. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Dan 202 v zvočni in video podobi
Po štirih studijskih albumih je skupina Dan D dočakala svojo prvo koncertno izdajo. Izid albuma Dan 202 predstavlja svojevrsten zaključek istoimenskega dogodka, ki je večtisočglavo publiko v ljubljanskih Križankah navdušil 13. in 14. septembra.
Posnetek odmevnega dvodnevnega koncerta Dan D in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je izšel v posebnem CD/DVD-kompletu. Na zgoščenki je skoraj 80 minut glasbe, DVD pa vsebuje video posnetek celotnega koncerta ter poseben tako imenovani multiangle dodatek.
Posnetke skladb Jutranja, Google me in Love song si je namreč mogoče ogledati iz treh različnih zornih kotov, med katerimi gledalec lahko izbira med predvajanjem posnetka.
»Zelo smo ponosni na celoten projekt, ne skrivamo tega. Dva prekrasna nastopa v Križankah sta bila začasni finale devetih mesecev dela, izdaja tega albuma pa zaključuje krog. Veste, že nekaj časa ne razmišljamo samo o včeraj, danes in jutri: celo leto
2009 je bilo zaradi splošne situacije res precej mračno, a vendar smo v njem z glasbo skušali delati svetlobo. Upa-
mo, da bomo nekaj te luči prenesli tudi na druge ljudi,« sporočajo novomeški rocker-ji, skupina Dan D, ki je v letu
FOTO: arhiv
Naslovnica ovitka CD/DVD kompleta, ki obsega celoten projekt.
2009 razgrela slovensko roc-kersko sceno.
»Pred vami je pika na i projekta, ki je združil svetove rocka in popa ter klasične glasbe, radijske in glasbene produkcije, ustvarjalnosti in promocije. Ne prvič, a drugače, tako kot je vsaka tovrstna združitev lahko le samosvoja, posebna in enkratna. Vodila nas je sla po glasbenem projektu, ki bo slovensko prizorišče nadgradil, mu dal nov pečat vedoč, da je slovenska glasbena ponudba tudi Moj problem. Videti dvignjene roke polnih Križank, slišati neslišno Čas v še nikoli slišani kombinaciji glasbene sirene s pridihom najboljšega. In vse skupaj prepustiti brezčasnosti glasbe. Tako je nastal 13. september 2009, Dan 202,« so o projektu Dan 202 zapisali na Valu 202.
MZ
Filmski kotiček
Škatla
Vsebina: Norma in Arthur sta povprečen par iz predmestja, kjer vzgajata svojega otroka. Denarne težave postajajo vedno večje, zato se skrivnostna škatla, ki se nekega jutra pojavi na njunem pragu, zdi kot naročena. Ce pritisneta gumb na njej, bosta dobila milijon dolarjev, toda zato bo umrl nekdo, ki ga ne poznata. Moralna dilema je huda, za odločitev pa imata na voljo le 24 ur. Ne glede na to, kako se bosta odločila, bodo posledice hude -vprašanje je le, za koga.
Na prvi pogled se zdi, da gre za še eno obdelavo prastare zgodbe o hudiču, kateremu človek proda dušo v zameno
Izvirni naslov: The Box Igrajo: Cameron Diaz, James Marsden, Frank Langella
Režija: Richard Kelly Scenarij: Richard Kelly Žanr: ZF-drama Dolžina: 113 minut Leto: 2009 Država: ZDA
za izpolnitev kratkoročnih sebičnih želja. Čeprav je zasnova jasna, pa film kmalu ubere kakšnih pol ducata različnih poti hkrati, do točke, ko se zdi, da se bo zaradi posledične zmešnjave razpadel v nepregleden kup nepovezanih prizorov. Toda takšen pristop za režiserja in scenarista Richar-da Kellyja ni le eksperiment, zato mu uspe film zvoziti do konca. Pri svojih 23 je namreč napisal in režiral na moč podoben film, ki je kmalu postal kul: Donnie Darko (2001). Pri nas ga sicer nismo videli, toda filmofilom znan naslov zahteva vsaj dva ogleda, da lahko okoli zapletenega ogrodja na-racije napletemo vsaj kolikor toliko razumljivo zgodbo.
Kasneje se je izkazalo, da je vsa sijajna mističnost Donnie Darka bila posledica odličnega dela montažerja. Ko je izšla režiserjeva različica Darka, je bila v primerjavi z izvirnikom slabša v vsakem pogledu. Tako se pri filmu Škatla zdi, da ta nadarjeni montažer ne dela več za Richarda Kellyja, kajti čeprav film strukturno zvesto sledi svojemu filmskemu predhodniku, ne premore enake stopnje genijalnosti. Ja, zaplet je mističen, tudi zadnja tretjina temu primerno težko razložljiva, a tokrat imamo
občutek, da je bolje zgodbo ne analizirati podrobneje, ker pri tem ne bi naleteli na filmski biser, temveč bi bil učinek nasproten: zaradi mehanizma zgodbe je film videti boljši kot je v resnici, zato je bolje, da je ne razkrivamo (preveč). Če je drugi ogled Donnie Darka film izboljšal, bi Škatlo le poslabšal. Avtor sicer v obeh filmih uporablja nadnaravne elemente, a če jih je v prejšnjem filmu smiselno integriral v zgodbo, tokrat delujejo kot deus ex machina, saj je to še edini mogoč način razpleta preveč zapletenega klobčiča zgodbe.
Morala filma je jasna. Čeprav sta glavna junaka v redu človeka, sta zaradi svojih težav ranljiva, zato se seveda odloči-
ta napačno (čeprav, resnici na ljubo, nimata velikih finančnih težav: le šolnino morata doplačati, hm). Sicer jima je že naslednjo sekundo žal, toda poti nazaj več ni. Zanimivo pri tem je to, da je škatla res le škatla - kot bi 'hudič' vedel, da ob takšni ponudbi klonijo res vsi ljudje, tudi tisti, ki so ali pa se imajo za etično moralno sterilne, zato se njihova zgodba ne more odviti drugače kot se odvije v filmu. Vsi pomisleki in kesanje, ki sledijo, niso slaba vest zaradi napačne odločitve, temveč posledica tega, da je cena za uresničitev želja veliko večja, kot so mislili. Tako kot se lopov na sodišču kesa ne zato, ker je kradel, ampak zato, ker so ga ujeli.
Matej Frece
Potopi se v fantastični, čudoviti in skrivnostni svet Atlantisa in išči Sponge Boba in njegove prijatelje ter jih poskušaj slikati. Če bo tvoja slika med najboljšimi, boš pristal na prvi strani časopisa.
Pošlji:
TD BOB na 3030
1 V > TD CRASH na 3030
Velikanski leteči stroj je odpeljal Crashevo sestro z rajskega otoka! Crash sumi, da so jo ugrabili njegovi sovražniki na čelu z zlobnim Dr. Neom Cortexom. Sedaj se boš z njim podal v borbo proti zlu v obliki mutantov in velikanskih robotov, vse samo da rešiš Crashevo sestro.	Published By: GLU
Pomagaj znanim risanim junakom Twee-tyu, Bugs Bunnyu, Daffy Ducku in Porky Pigu rešiti njihov dom pred zlobnim Dr. Fricktensteinom. Vendar pazi, kajti zlobni doktor ima na voljo čete svojih pomagacev in bitka prav gotovo ne bo lahka! Naloži si še danes!	Published By: GLU
Pošlji:
TD JUNAK na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Ugankarski slovarček: CIRENAJKA = puščavska pokrajina v Libiji; EBERLE = nemški alpski smučar (Markus); ECA = brazislki skladatelj (Luiz); HOTKO = slovenski gledališki Igralec (Tone); KOLB = avstrijski jurist in politik (Ernst); SAMOLENKO = sovjetska tekačica (Tatjana); SKACEL = češki lirični pesnik (Jan).
■JE9"| '|3UV 'UO|S Tušu 'e^ieusjo
'e|9s 'ono '1|JA| 'pu|d 'eojuoejuj 'sdsjo 'o^ioh 'ew|s '3!ls|e|AI 's^py 'inoqo 'sd 'usoejes 'isjejqsii Taso|o>| 'sjh 'is|nze>j 'u«| 'q|oy 'o|nuj 'sje 'jeprniojd 'o>jU9|owes 'isjugew! :ouAejopoA ^uezu)) a) As^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 21. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Univox).
NEDELJA, 22. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 23. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 24. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 25. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 URA NOVIC IZ SLOVENSKIH GORIC. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 26. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 27. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Magnetična energija bo tista, ki vam bo v samopomoč. Pogumno boste stopili naprej In s svojim znanjem in privlačnostjo pomagali drugim. Intenzivno bo v ljubezni in nakazano je, da se bodo vrata sreče odprla na stežaj. Ne spreglejte smerokazov na delovnem mestu.
Sn BIK
Sprostila vas bo dobra družba In prijatelji. Ugotovili boste, kako pomembno bo, da naredite analizo in na takšen način ločite zrno od plev. Varovati se bo potrebno trme, ki bo izrazita v ljubezni. Vendarle je pričakovati tudi več romantike. Na delovnem mestu boste zelo marljivi.
DVOJČKA
Spremljala vas bo povečana delavnost in pridnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti In naredili korak naprej. Po drugi strani bo to tudi čas povečanega nemira in pravilno bo, da boste našli tiste dejavnosti in tehnike, ki vas bodo sprostile. Vsekakor bo v ospredju pogovor.
RAK
Poglobili se boste v raziskovanje skrivnosti in spremljala vas bo sreča. Plodna energija bo tista, ki vam bo podarila krila in moč za ustvarjanje. Na delovnem mestu bo zelo pestro in energično. Korak za korakom boste pridobili na samozavesti. Več časa namenite sebi.
LEV
■Jj V tem tednu boste morali pošteno zavihati rokave In se lotiti obveznosti. Prav gotovo boste našli tudi tiste reči, s katerimi ste odlašali. Na instinktiven način se boste postavljali na prvo mesto. Od sebe boste oddajali toplo energijo in tako pridobili kopico prijateljev in znancev.
DEVICA
V	zimskem rastlinjaku boste imeli kar veliko dela. Na splošno se boste bolj sprostili In ugotovi-
kako bo najbolj modro usmerjati energijo. Dogodkov pač ne boste smeli prehitevati. Odločno boste zagovarjali svojo resnico in se zanjo borili. V ljubezni bo lepo in harmonično.
TEHTNICA
Blesteli boste v pogledu denarja in naredili načrt. Držali se boste določenih omejitev. V partnerskem življenju vas bo spremljala povečana resnost in odgovornost. Napredovali boste skozi pomoč pogovora. Veliko se učite od svojih otrok in bodite bolj umetniški in kreativni.
ŠKORPIJON
Ozrli se boste nazaj po prehojeni poti in ugotovili, kaj boste lahko spremenili. Kocke usode se bodo v tem obdobju zasukale tako, da boste imeli srečo in povečano moč kreativnega izražanja. Privlačile vas bodo tiste dejavnosti, ki bodo lepe in prijetne. Razvajali se boste.
STRELEC
Ugotovili boste svoje prioritete in se z njihovo pomočjo dvignili po statusni lestvici. Napredek je razbrati na delovnem mestu. Morali boste odločno zagovarjate svoja stališča. Lotili se boste raziskovanja določenih načel. V prostem času boste veseli in polni notranje energije.
KOZOROG
V	prihajajočem tednu bo veliko prijetnosti, skladnosti in analitike. Ostro oko bo lahko opazilo
malenkosti. Težje bo, ko ne bo vse po vaše. Ampak ravno v tem se boste učili prilagajati. Na delovnem mestu boste uvideli sadove svojega dela. Reči boste morali bobu bob.
VODNAR
Odgovorno se boste lotili vseh obveznosti in nalog. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in boste zelo napredni v razmišljanju. Pazite, da ne boste spregledali smerokazov. Sreča se bo skrivala v tem tednu v partnerstvu in spoznali boste, kako veliko moč bo imela ljubezen.
RIBI
Ustvarjalna in umetniška energija bo tista, ki vam bo v pomoč in oporo. Odločili se boste In naredili nekaj, kar vam bo v samopomoč pri samozavesti. Na delovnem mestu boste zelo harmonični in polni prijetnih dogodkov. Dobro se boste znašli v skupinskem delu.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Lokalno in aktualno v oddaji Sredi dneva, od ponedeljka do petka med 12. in 13. uro!
Podlehnik • Planinsko področno orientacijsko tekmovanje
Planinci morajo vedeti marsikaj ...
V deževnem in mokrem jesenskem jutru se je v soboto, 24. oktobra, ob podlehniškem ribniku zbralo skoraj 130 udeležencev planinskega področnega orientacijskega tekmovanja Podlehnik 2009, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Ptuj skupaj z Zavodom za šport Mestne občine Ptuj.
Od tega je bilo kar 60 osnovnošolcev. Pričel se je namreč spet novi ciklus tekmovanj v Področni orientacijski ligi, v kateri sodelujejo člani planinskih društev Podravja in Pomurja. Vrhunec ciklusa je v naslednjem letu s sklepom tekmovanj na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT), na katerega se uvrstita le dve prvouvrščeni ekipi iz posamezne kategorije tekmovanja.
Po opravljeni prijavi ter registraciji tekmovalcev so se ekipe lotile teorije, to pomeni reševanje pisnih nalog s področja poznavanja planinstva, zgodovine, varstva narave, orientacije (starejši kategoriji imata za nalogo tudi vrisati posamezne kontrolne točke) ter prve pomoči - vse, kar mora planinec vedeti v praksi. Po končani nalogi dobijo karto (»zemljevid«) z vrisanimi kontrolnimi točkami, ki jih morajo najti na terenu, ter poseben kontrolni karton, na katerega morajo perforirati posamezno kontrolno točko (to pomeni označiti s
posebno napravo, da so bili na tej kontrolni točki). Na posameznih kontrolnih točkah pa morajo pokazati tudi kaj praktičnega znanja, in to predvsem iz poznavanja zavarovanih rastlin ter uporabe vozlov.
V času, ko ekipe na terenu pridno iščejo posamezne kontrolne točke (te so za posamezne kategorije lažje ali težje postavljene), posebna ekipa pregleda rešene teoretične naloge. Zaradi možnosti napak se vsaka naloga pregleda trikrat, da ne pride do napačnega vnosa v tabelo rezultatov. Za pravilen odgovor dobijo 5 pozitivnih točk ter 5 negativnih za nepravilen odgovor. Te dosežene točke skupaj z najdenimi kontrolnimi točkami ter uspešno rešenimi praktičnimi nalogami štejejo v pozitiven rezultat, medtem ko se čas, v katerem opravijo oziroma prehodijo progo, šteje negativno.
Po prihodu na cilj so ekipe opravile še praktično nalogo iz prve pomoči ter tako zaključile tekmovanje. Za vse ekipe je bil pripravljen topel obrok in čaj, za kar je poskrbelo prijazno
osebje gostišča ob ribniku na čelu z gospodom Skledarjem. V tem času je ekipa za obdelavo podatkov poskrbela, da so bili vsi rezultati takoj vidni.
V kategoriji A, to je do 6. razreda osnovne šole, je v konkurenci petih ekip zmagala ekipa Zavrčani iz Planinskega društva Ptuj, v kategoriji B, to so ekipe do 9. razreda osnovnih šol, teh je bilo kar 6, je zmagala ekipa Juice iz Planinskega društva Cirkulane. V kategoriji mladincev, to je od 15. do 27. leta starosti, je zmagala ekipa Izbrisani iz Planinskega društva Gornja Radgona - v tem rangu je tekmovalo tudi 6 ekip. V elitnem razredu, to je kategorija D, člani nad 28 let, so tekmovale le tri ekipe, zmagala je ekipa letošnjih državnih prvakov, Vuna-tni žoki iz Planinskega društva Lovrenc na Pohorju. V družinski kategoriji, to so starši in osnovnošolski otroci, je v konkurenci treh ekip zmagala ekipa družine Jurše iz Planinskega društva Ruše, ki so tudi imeli najmlajšo tekmovalko - stara je le štiri leta, a prav dobro ve, da je čokolada najboljša. V katego-
Med jubilanti je bilo šest parov, ki so bili poročeni na isti dan - v soboto, 4. aprila: zakonca Mlakar iz Tržca, zakonca Vrabl s Pobrežja, zakonca Burg iz Tržca, zakonca Zajšek iz Tržca, zakonca Flajs s Pobrežja, zakonca Mlakar iz Popovcev in zakonca Cafuta s Pobrežja.
Mašo je daroval domači župnik p. Tarzicij Kolenko. Vse vasi iz župnije so se ob zahvalni nedelji zahvalile s polaganjem darov na oltar, pri čemer je sodeloval Župnijski pastoral-
ni svet. Nato je pater obnovil poročne zaobljube, zakonci jubilanti pa so se zahvalili za vse prejete darove v življenju in položili na oltar skupna leta, srečo, rože in trnje, otroke in vnuke, svoje radosti in muke, preteklost in upe, kakor je v verzih povedal p.Tarzicij. Bogoslužje je polepšal cerkveni pevski zbor z ubranim petjem na novem koru pod vodstvom p. Slavka Stermška.
Po maši so se jubilanti podali v občinsko dvorano, kjer jih je pričakal župan Friderik Bračič,
riji veteranov, to je tekmovalcev nad 40 let, je v konkurenci treh ekip zmagala ekipa Grč iz Planinskega društva Ruše. Za ekipe, ki so lahko starostno različno sestavljene, je bila pripravljena proga v prosti kategoriji. V tej je brez konkurence zmagala ekipa Zverinice iz Rezije iz Planinskega društva Gornja Radgona. Da omenim še ostale ekipe Planinskega društva Ptuj: v C-kategoriji so dosegli 5. in 6. mesto, v E-kategoriji 2. mesto.
Foto: Franc Prelog
Reševanje pisnih nalog s področja poznavanja planinstva, zgodovine, varstva narave, orientacije in prve pomoči
Vsi rezultati in slike iz samega tekmovanja so objavljeni na spletne mestu Planinskega društva Ptuj (http://orientaci-ja.prelog.org/).
Naslednje tekmovanje v ci-
klusu 2009/10 bo v marcu na območju Gornje Radgone ter aprila v Rušah. Sklepno tekmovanje, to je SPOT, pa bo drugo leto na Koroškem.
Jože Dajnko
Videm • Srečanje zakoncev jubilantov
Nikoli ne smemo obupati ...
Na zahvalno nedeljo, 8. novembra, je bilo v cerkvi sv. Vida na Vidmu zelo svečano. V lepo okrašeni cerkvi s simboliko jesenskih plodov se je zbralo 30 zakoncev jubilantov, ki so v tem letu obhajali okrogle obletnice zakonskega življenja. Srečanje je pripravila župnija v sodelovanju s Karitas.
Foto: Franc Prelog
jim od srca čestital in vsakemu poklonil spominski kozarec. Ob kosilu in prijetnem druženju so se zadržali pozno v popoldan.
Naj bodo jubilanti bogat vzgled, saj mlajši rod potrebuje vzgled srečnega zakonskega in družinskega življenja. Duhovnik je zakonce, jubilante in vse tiste, ki pomišljajo na ta korak, opogumil z zagotovilom, da kljub težavam, ki se pojavijo, ne smemo obupati, saj je Bog vedno z nami.
Zdenka Golub
Ob podlehniškem ribniku se je zbralo 130 udeležencev tekmovanja.
Hlaponci • 90 let Simona Visenjaka
Čestitamo ob rojstnem dnevu
V nedeljo, 25. oktobra, so župan Alojz Kaučič, predstavnici Rdečega križa Jur-šinci in predsednik župnijskega Karitasa obiskali občana Simona Visenjaka iz Hlaponcev, ki je te dni praznoval svoj 90. rojstni dan.
Foto: Z. Golub
Zakonci-jubilanti pred sedežem Občine Videm
Na vprašanje župana, kakšen je recept za tako dolgo življenje, je znal Simon veliko povedati. Svojo otroška leta je preživel v Hlaponcih, kjer je tudi odraščal. Kot otrok se je srečal z vsemi kmečkimi opravili. Pravi, da mu življenje ni prizanašalo in da ga je ravno trdo kmečko delo vedno držalo pokonci. V družini so bili štirje otroci, imel je brata in dve sestri. Nekaj časa je preživel v ujetništvu v Zagrebu, od koder mu je s pomočjo rjuh uspelo zbežati. Preživel je drugo svetovno vojno, ki zanj ni bila prizanesljiva, saj so ga kot mladega fanta leta 1943 odpeljali nemški vojaki v Nemčijo. Oktobra je v Moskvi prestopil k ruski vojski. Tam je bil sprejet v pilotsko šolo, saj je uspešno opravil sprejemne izpite. Šolal se je v kraju Krasnodar. Pred zaključkom šolanja je zbolel za tifusom, ki je bil v tistem času močno razširjena bolezen, za katero so ljudje množično umirali, saj ni bilo na razpolago zdravil. Bolezen ga je tako močno prizadela, da so ga poslali domov.
Leta 1958 se je poročil in si
ustvaril družino. V zakonu so se rodili trije otroci, hčeri in sin. Ukvarjal se je s pokrivanjem slamnatih streh (pokriva-če). Njihova hiša je bila znana po tem, da so imeli »trajer ma-šin« (stroj za čiščenje semenske pšenice), tako da so iz celotne vasi in okolice prihajali k njim. Ta stroj je danes v muzeju, saj so ga podarili Turističnemu
društvu Polenšak.
Na življenje ima slavljenec svojstven pogled in njegovo živahno razmišljanje je zelo zanimivo. »K temu, da lahko praznujem 90. rojstni dan, je pripomoglo veliko gibanja, zagotovo pa tudi dobri geni ter življenje brez stresa,« nam je povedal.
D. Š.
Simonu Visenjaku so predsednik župnijskega Karitasa Vinko Horvat ter predstavnici Rdečega križa Marija Filipič in Ida Cafuta prinesli simbolično darilo, prav tako mu je lepe želje ob njegovem prazniku izrekel župan Alojz Kaučič.
Foto: DS
Lenart • Inovativni mladi kmet 2009
Nominiran tudi Anton Medved ml. iz Stražgonjce
Zdaj že lahko rečemo, da prireditev Inovativni mladi kmet postaja tradicionalna, saj je letošnja bila že tretja zapored. Za vse, ki za to obliko promocije dejavnosti kmetijstva morebiti slišite prvič, je potrebno poudariti, da gre za dogodek pod okriljem KGZS (Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije), ki preko svojega sektorja za delovanje društev (vseh oblik stanovskega in interesnega združevanja) ob bok izboru naj mladega gospodarja postavlja še svojo prireditev, Inovativni mladi kmet (IMK).
Foto: J. Murko
Foto: J. Murko
Avtomat za napajanje telet pri mladem gospodarju Antonu Medvedu mlajšem iz Stražgonjce
Čreda visokoproizvodnih živali črno-bele pasme na Medvedovi kmetiji
Na lanski prireditvi, ki je bila v Žalcu, je zmagal Erin Žokš iz občine Lenart. Ob tej priložnosti lani so k dogodku lahko priključili še slovesnost ob 15-letnici delovanja Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), katere članica je tudi DPM Ptuj-Kidričevo, ki ji predseduje Boris Medved.
Letošnje prireditve IMK v Lenartu so se udeležili Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na MKGP, Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, Urška Senčar, predsednica ZSPM ter direktorja KGZ Ptuj in Maribor Slavko Janžekovič in dr. Stane Klemen-čič. S slavnostnim govorom je vse prisotne nagovorila Sonja Bukovec s kmetijskega ministrstva, ki je prireditvi na pot položila lepe želje in veliko uspeha tudi v prihodnje, seveda z
dano besedo, da si bo po svojih najboljših močeh prizadevala preko ministrstva dejavnosti mladih zagotoviti pomoč in potrebne napotke. Vsi omenjeni visoki gostje so v svojih nagovorih ugotavljali pomen razvoja in obstoja slovenskega kmetijstva s posebnim poudarkom na tvornem sodelovanju mladih, pri uresničevanju različnih zamisli in idej. In takih mladih, nominiranih za naslov IMK, je bilo v našem okolju kar šest.
Anton Medved iz Straž-gonjce je kot kandidat z območja delovanja KGZ Ptuj branil barve domačega zavoda. Po strokovni utemeljitvi in priporočilu Gabrijele Salobir Vilar in Danila Potokarja je bila najbolj izpostavljena zgledna reja krav molznic na kmetiji Medved, s poudarkom na uvajanju novih tehnologij in inovativnih zami-
sli, med katere nesporno sodi uporaba napajalnega aparata za teleta v novem, moderno in sodobno zasnovanem hlevu za prosto rejo krav molznic. Aparat bo omogočil velik prihranek časa za sicer zamudno opravilo napajanja telet. Ta prihranjen čas bodo lahko poslej namenjali prehrani, zdravstvenemu varstvu in doseganju ugodnih reprodukcijskih parametrov v svoji reji. To pa so tri ključna področja za doseganje in še bolj ohranjanje vse pomembnejše konkurenčne sposobnosti slovenskih kmetij tako v domačem kakor tudi evropskem prostoru. Anton je med drugim aktiven še v DPM Ptuj-Kidriče-vo, ki je na letošnjem regijskem tekmovanju pometla s konkurenco ter prepričljivo zmagala tudi po njegovi zaslugi.
Med šestimi nominiranci
Ptuj • 25. obletnica osnovne šole
Veselo srečanje sošolcev
V oktobru smo se srečali sošolci, ki imamo del skupne zgodovine na takratni Osnovni šoli Toneta Žnidariča na Ptuju, sedaj OŠ Mladika.
Foto: Langerholc
letošnjega IMK 7. novembra je bila tudi mlada kmetica Andreja Jagodic iz Naklega na Gorenjskem. Mati treh otrok je komisijo prepričala z delom na 33 ha veliki mešani kmetiji (prireja mleka, reja prašičev, perutnine in pridelovanje zelenjave), predvsem pa z uvajanjem novih načinov trženja izdelkov od dveh dopolnilnih dejavnosti. Njihov adut je ponudba zanimive in široke palete mlečnih izdelkov, za ta namen pa gradijo še nov objekt za predelavo mleka
Se vidimo naslednje leto na Gorenjskem - upajmo, da spet z udeležbo kakšnega pogumnega, mladega inovativnega kmeta iz naše upravne enote!
Jože Murko, KGZ Ptuj - Kmetijska svetovalna služba
Posebnost tega srečanja je bila v uspehu organizacijskega odbora, da smo uspeli prvič v 25 letih sestaviti mozaik vseh štirih razredov. Takrat smo bili razdeljeni v oddelke a, b, c in d. Generacijo smo sestavljali ptujski, budinski in spuhljanski učenci ter učenci, ki smo jih imenovali »vozači«, ker so se pripeljali iz Vitomarcev in Trnovske vasi. Še posebej smo se razveselili, da sta se srečanja udeležili tudi dve razredničarki.
Polni veselja ob ponovnem snidenju smo si na začetku ogledali svoj prvi hram učenosti, kjer smo naredili tudi skupinski posnetek, da bo ostalo v spominu, kako se je v četrt stoletja po osnovni šoli spremenil marsikateri obraz in tudi stas.
Srečanje smo nadaljevali v Pla-carju, kjer smo v vzdušju sproščenega veselja klepetali, plesali in se veliko smejali ob obujanju osnovnošolskih prigod. Bilo je lepo in prijetno, saj smo se poslovili v želji po ponovnem snidenju.
Organizatorji - Andrej, Tone, Sandi in Silva - se obvezujemo, da se čez kratkih pet let znova snidemo.
Silva Ilec
Od tod in tam
Sveti Tomaž • Srečanje prostovoljcev RK
Srce nikdar ne onemi, srce nikdar ne ogluši je nosila naslov prireditev, ki sta jo za prostovoljce Rdečega križa organizirala Območno združenje RK Ormož in KO RK Sveti Tomaž. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Lea Majcen, so nastopili mladi člani KD Fran Ksa-ver Meško (na fotografiji) v sodelovanju z mladimi člani RK OŠ Sveti Tomaž. Slavnostna govornica, predsednica RKS OZ Ormož Milena Zorčič, je poudarila da v Rdečem križu ne more delovati nekdo, ki od tega dela pričakuje plačilo, temveč nekdo, ki hoče pomagati sočloveku. Med te prav gotovo sodijo aktivisti RK na terenu, mentorji mladih članov RK na šolah in krvodajalci. Slednjim so bila na slovesnosti podeljena tudi priznanja: štiri za 50 krat darovano kri, pet za 60 krat, eno za 90 krat in Vladu Gregorecu za 100 krat darovano kri. Za zaključek prijetnega večera so z okusnim prigrizkom poskrbele članice Društva gospodinj iz Svetega Tomaža,
Maja Botolin Vaupotič
Zagojiči • Zlata poroka zakoncev Jurič
Foto: zasebni arhiv
24. oktobra sta 50 let skupnega življenja praznovala Anton in Marija Jurič in Zagojičev. Anton je bil rojen leta 1936 v Cunkovcih, Služboval je na Kmetijskem kombinatu v Dornavi in Krajevni skupnosti Gorišnica. Svoje delo je vedno opra vljal s predanostjo, pridn ostjo in poštenostjo. Še vedno pa deluje na področju gasilstva, lovstva in ribištva, aktiven pa je tudi v Društvu upokojencev Zagojiči. Marija je bila rojena v Sobetincih leta 1938. S pridnostjo in predanostjo je vodila in gospodinjila domovanje družine Jurič, v ka teri so se rodili trije otroci, ki se vedno radi vračajo v topel dom in s hvaležnostjo izkazujejo staršema spoštovanje in ljubezen. Ponosna sta tudi na šest vnukov in štiri prav-nuke, ki so njuna največja sreča. Še mnogo zdravja in sreče, draga zlatoporočenca!
Ur
Središče • Kožuhanje po domače
Foto: Hinka Hržič
Sodobna kmetijska mehanizacija je v zadnjih desetletjih nekatera tradicionalna kmečka opravila pripeljala na rob izumrtja. Eno izmed takšnih je prav ročno trganje in pospravljanje koruze, ki ga v zadnjem času poskušajo ponekod oživiti. Tudi Aktiv kmečkih žena iz Središča ob Dravi, ki deluje pod okriljem Društva kmečkih žena Ormož, seje odločil, da trganje in »kožuhanje« koruze uprizori na kmetiji Verhovčak (Žerjav) na Grabah. Ducat članic se je v lepem oktobrskem popoldnevu zbralo na njivi v bližnjem Središču, kjer so v nekaj urah napolnili staro »kripo«, da jo je stari »štajer« odpeljal proti Grabam. Čez nekaj dni se je v skednju pri Verhovčaku zbralo okrog 50 ljudi: starejši so želeli obuditi spomin na mlade dni, mlajši ugotoviti, za kaj sploh gre, vsi skupaj pa preživeti zanimiv popoldan. Delo je bilo hitro končano, zličkana koruza s »korpami« spravljena v »korožjok«, »korpeci« spleteni, pelo se je in pogovarjalo o lepih starih časih na kmetijah, medtem ko so članice društva poskrbele, da nihče v poznih večernih urah ni odšel lačen ali žejen.
Hinka Hržič
Žetale • Ustanovna skupščina zadruge Grča
Žetalčani z zadrugo za lesno biomaso
Žetalčani so brez posebno velikih besed in projektov na vrhuncu martinovanja uradno ustanovili gozdarsko-kmetijsko zadrugo z imenom Grča Haloze, z. o. o. Temeljni razlog in hkrati tudi namen nove zadruge je uresničitev ideje o mikrosistemu daljinskega ogrevanja na biomaso v centru občine.
Foto: SM
Osem Žetalčanov je sredi novembra ustanovilo gozdarsko-kmetijsko zadrugo Grča, z. o. o., da uresničijo projekt mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v centru Žetal. V ozadju v sredini prvi predsednik zadruge Izidor Štajnberger.
Prvi predsednik zadruge Grča Haloze je postal Izidor Štajnberger, sicer tudi pobudnik ustanovitve, ki ima z ogrevanjem na biomaso na lastni kmetiji že večletne, in kot sam pravi, zelo pozitivne izkušnje. »Ideja o tem je tlela že kar nekaj časa, jasen namig pa je dal tudi župan Anton Butolen s stališčem, da bi bilo tovrstno ogrevanje pri nas izjemno dobra rešitev, saj je občina zelo bogata z gozdovi. Poguma nam ne manjka, dela smo se že lotili resno in prva naloga po ureditvi celotne dokumentacije, ki je pač potrebna, je priprava projekta za prijavo na odprte razpise za sofinanciranje tovrstnih naložb,« je najprej povedal Štajnberger in dodal, da imajo zagotovljeno tudi podporo Inštituta za gozdove, kar jim bo gotovo prišlo prav pri pripravi sicer zahtevnega projekta: »V mikrosistem ogrevanja bi za začetek povezali vse javne ustanove v centru občine; od občinske zgradbe preko šole in bodočega vrtca ter seveda gospodinjstva na tem območju. Vendar je vse odvisno od uspešne prijave oz. sofinan-cerskega deleža iz razpisa.«
O morebitnem neuspehu ustanovni člani zadruge za-
enkrat ne razmišljajo, čeprav se zavedajo, da jim lahko tudi spodleti. »Če se kaj takega res zgodi, potem nam še vedno ostane možnost trženja lesne biomase, ki je na našem trgu skoraj ni oz. je zelo neorganizirana. Sicer pa, v skrajnem primeru, lahko zadrugo tudi razpustimo,« je čisto realno povedal Štajnberger.
Zadruga Grča Haloze ima osem ustanovnih članov; ob Izidorju Štajnbergerju so to še Toni Butolen, Petra Plajnšek, Viktor Furman, Darko Medved, Ivan Bedenik in Stanko Pulko. Na ustanovnem zboru so ob predsedniku in petčlanskem upravnem odboru imenovali še tričlanski nadzorni odbor, ki ga bo prvo leto vodil, kot je bilo slišati na zboru, najbolj skeptičen član zadruge med vsemi, Toni Butolen, ob njem pa bosta še Viktor Furman in Darko Medved.
Po soglasnem sprejetju ustanovnega akta in pravil zadruge je med gosti ustanovne seje izvoljenim predstavnikom ter sami ustanovitvi zadruge prvi čestital župan Butolen: »Zadrugo vidim kot eno večjih možnosti nadaljnjega razvoja naše občine. Lesne kapacitete v naši občini so velike in zelo ne-
izkoriščene, saj imamo uradno kar 60 % gozdnih površin, neuradno pa gotovo danes še več. Vsekakor pa bi sistem ogrevanja na lesno biomaso pomenil zmanjšanje stroškov ogrevanja, varovanje okolja in več denarja, ki bi lahko ostajal v občini. Kot je znano, se občina ne more prijaviti na tovrstne razpise za pridobitev sofinancerskega deleža do 50 %, lastna naložba
pa je za našo občinsko blagajno daleč prevelik zalogaj. Zavedajte pa se, zadružniki, da so razpisi odprti že nekaj časa in ne bodo več dolgo, zato imate zelo malo časa za pripravo projekta in prijavo, počitka si zdaj nikakor ne morete privoščiti. Prav tako ne verjamem, da se lahko s to dejavnostjo ravno obogati, je pa gotovo dovolj dober vir dohodka. Upam, da
bomo naslednje leto ob takem času lahko nazdravili prvemu uspehu zadruge in to bo zagotovo tudi uspeh občine!«
Ustanovitev prve tovrstne zadruge je pozdravil tudi župan sosednje občine Podleh-nik Marko Maučič z besedami, da jim čestita za pogum in da na zadrugo nikakor ne gleda kot na konkurenčno dejavnost oz. institucijo lastnemu podje-
tju, kjer je zaposlen (GG Ptuj, op. a.): »V naših gozdovih, vam povem iz vsakodnevne prakse, je ogromno, ogromno materiala za lesno biomaso; naše podjetje ga celo razvaža daleč naokoli, čeprav bi se lahko predelal na domačih tleh. Pozdravljam ta vaš korak, lahko ste ponosni nase in verjamem, da ste lahko tudi marsikomu za vzor!«
Po nagovorih in čestitkah se je v sejni sobi žetalske občine razvilo še nekaj krajših razprav, predvsem na temo dobrih praks izrabe lesne bioma-se v mikro ogrevalnih sistemih v sosednji Avstriji, kjer so se finančni vložki soinvestitorjev (v glavnem kmetov) ob 50-od-stotni državni podpori vrnili v nekaj letih, ustanovni člani zadruge pa so povedali še, da dejavnosti zadruge v prihodnosti nikakor ne nameravajo zapirati v meje občine, ampak so njihovi cilji postavljeni precej višje.
»Zdaj bo treba najprej narediti prvi korak, in če bo uspešen, bodo potem sledili še vsi ostali, vendar pa vseh ciljev zaenkrat še ne želim razkrivati, saj so odvisni od začetka poslovanja zadruge,« je še povedal Izidor Štajnberger.
SM
Slovenija • Ob robu dveh novih »kmetijskih« zakonov
Poti in stranpoti sprejemanja zakonov
Že dolgo nazaj se je govorilo o spremembi dveh zakonov v kmetijski politiki; in sicer gre za zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter zakon o kmetijskih zemljiščih. Predlagane spremembe je vlada že potrdila kot predlog novele, pred obravnavo v DZ pa se je s hudo kritiko oglasila Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).
»Nerazumno je, da vlada ni upoštevala predlogov KGZS, ki jih je v sredo, 28. oktobra, predstavila na javni predstavitvi mnenj o prihodnji ureditvi politike kmetijskih zemljišč in gozdov. KGZS odločno protestira proti takšnim ravnanjem vlade,« so se na poteze vlade odzvali v zbornici.
Proti gozdni koncesnini v občinske blagajne
Ena od (za zbornico) spornih sprememb zakona o skladu se nanaša na to, da naj bi se del koncesije, šlo naj bi za 45 % delež od prodanega lesa iz gozda na območju določene občine, v prihodnje prelival v občinske blagajne in ne več v blagajno sklada kmetijskih zemljišč.
Na našem širšem območju delež državnih gozdov po občinah sicer ni ravno velik; nekaj jih je v občinah Žetale in Zavrč, sicer pa gre za zanemarljive količine. Gotovo pa lahko takšna sprememba zakona čudovito dobro napolni blagajne, recimo, na Kočevskem, kjer se državni gozdovi raztezajo na tisočih hektarjih. Po izračunih naj
bi tako občina Kočevje s 45 % koncesnino letno prejela kar okoli 500.000 evrov.
V zbornici menijo, da je predlog novele škodljiv in ne izboljšuje problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti države in da tudi ne odpravlja določenih nepravilnosti: »Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi je v širšem javnem interesu slovenske države. Zato tudi delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki skrbi za izvajanje teh funkcij, ne more biti predmet aktualne vlade. Presenečeni smo, da vlada enostransko spreminja financiranje v korist občin, na območju katerih ležijo državni gozdovi. Zbornica se ne strinja s predlogom, da se občinam, v katerih ležijo gozdovi, ki so v državni lasti in z njimi gospodari sklad, namenja finančna sredstva, pridobljena s koncesijskimi dajatvami. Občine namreč s temi gozdovi nimajo nobenih stroškov. Škoda, ki nastaja na infrastrukturi zaradi prevoza lesa, ni omejena le na občine, kjer ležijo gozdovi, temveč tudi na ostale, skozi katere poteka prevoz lesa. Predlagatelj zakona tako zavestno jemlje prihodek skladu in ga finančno izžema,«
pravijo v KGZS ter še pojasnjujejo, da je nesprejemljivo tudi ukinjanje nadzora državnega zbora nad delom sklada: »Z ukinitvijo javnega nadzora bi bilo namreč možno kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom in tako lažje iztisniti še več dobička za zasebne delniške družbe!«
V zbornici nadalje kritizirajo tudi predlog prenosa nezazidanih stavbnih zemljišč v lasti sklada v last občin; menijo namreč, da bi se morali postaviti
določeni kriteriji glede tega, katera zemljišča bi se lahko na občine prenesla neodplačno in za katera bi občina morala plačati oz. jih odkupiti.
Sicer pa svoje stališče glede predloga novele zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov povzemajo tako: »Ta predlog novele ne prispeva k učinkovitejšemu gospodarjenju z gozdovi, saj izloča še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katerih lastnica je. Ta novela prav tako ne rešuje problematike varovanja
kmetijskih zemljišč ob meji, ki jih kupujejo tujci, problematike zaraščanja zemljišč in zaokroževanja zemljišč kmetijskih gospodarstev, ki je ena izmed temeljnih funkcij sklada.«
Konec z darilnimi pogodbami?
Kar nekaj vročih polemik pa je deležen tudi predlog zakona o kmetijskih zemljiščih; ta sicer kot pozitivno spremembo prinaša možnost začetka po-
stopka komasacije oz. zložbe zemljišč na osnovi strinjanja 67 % lastnikov (doslej velja meja 80 % lastnikov), seveda pa se postopek lahko zaključi le s stoodstotnim soglasjem vseh udeleženih lastnikov zemljišč.
Se pa, kot je slišati, iskre krešejo okoli člena, ki (razen za prvi in drugi dedni red) ukinja darilne pogodbe za kmetijska zemljišča. Torej, po dikciji je še vedno možno darovati kmetijski zemljo otrokom in vnukom, naj pa to ne bi bilo več možno komurkoli. Kot je pojasnil Franc Obran, ki je oktobra kot član sveta zbornice sodeloval pri obravnavi predlogov obeh novel zakonov, se je namreč v praksi izkazalo, da se je na osnovi darilnih pogodb sklenilo precej nečednih poslov s kmetijskimi zemljišči; tovrstno obliko pridobivanja lastništva naj bi namreč odlično izkoristile nekatere velike delniške družbe, da so prišle do želenih kmetijskih zemljišče preko sicer pravno veljavnega reda, ki določa prioritetno listo (potencialnih) kupcev. Seveda je jasno, da takšni dikciji predloga zakona najbolj nasprotujejo prav velika (kmetijska) podjetja.
SM
Podlehnik • Z osrednjega martinovanja
Prireditvenik
Vinogradnik leta - Franc Toplak
Sklepno dejanje letošnjega vsehaloškega martinovanja se je zgodilo v soboto zvečer v podlehniški krajevni dvorani, kjer so pod taktirko tamkajšnjega Turističnega društva (TD) pripravili osrednjo martinovanjsko prireditev z izbiro novega, sedmega občinskega vinogradnika leta.
Sicer je treba najprej povedati, da je bilo martinovanje v Podlehniku dolgo polnih sedem dni in še kakšnega zraven, saj so bile odprte številne kleti domačih vinogradnikov, t. i. »pušlšanki«, ki so bili tudi letos odlično obiskani. Vsem šestim »pušlšankarjem«, med katerimi so bili Dušan Hrnec, Konrad Vaupotič, Miran Maučič, Branko Plajnšek, vinogradništvo Cestnik - Vaupotič ter Zinka in Stane Pernat, se je za vrhunsko organizacijo in postrežbo v imenu TD in občine na sobotni proslavi posebej zahvalila Zdenka Golub, prejeli so tudi simbolična darila. Seveda je pohvalo za uspešno opravljen blagoslov mošta dobil tudi tamkajšnji župnik Janko Gašparič, vse skupaj pa je spremljalo petje domačih ljudskih pevcev in pevk.
Pred polno dvorano gostov, med katerimi je bil tudi cel avtobus obiskovalcev iz Goriških
Tako so zbrani po imenovanju nazdravili skupaj z novim vinogradnikom leta Francem Toplakom (skrajno desno) in njegovo soprogo Zofko, vinogradnico leta (tudi v »šurcu«).
Brd, je bil nato, po govorih predsednika TD Milana Vido-viča, župana Marka Maučiča in poslanca Branka Mariniča, ki so pač vsak po svoje pohvalili vinogradnike in njihov trud, imenovan letošnji podlehniški vinogradnik leta, sicer znan podjetnik Franc Toplak, ki je
nasledil lanskega vinogradnika Stanka Prevolška.
Novi vinogradnik leta Toplak je nato najprej dobil poseben vinogradniški »šurc«, ki si ga je znal pod budnim očesom svoje soproge Zofke kar dobro zavezati, potem pa še čestitke in priznanje, ki sta mu ga podelila
župan Maučič in predsednik TD Vidovič, sledilo pa je seveda še obvezno odpiranje soda z dobrim vinom izbranega vinogradnika leta, točenje kozarcev, zdravice in zabava ob zvokih ansambla ter ob lepo založenih mizah.
SM
Velenje • Zaključek akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna
Ptuj - absolutni zmagovalec
V Velenju, ki letos slavi tudi 50-letnico obstoja mesta, je bila 14. novembra zaključna slovesnost letošnjega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, katere častni pokrovitelj je bil predsednik države Danilo Türk. Letošnje leto je bilo še posebej uspešno za Ptuj, saj je s tremi prvimi mesti postal absolutni zmagovalec letošnjega projekta.
Ptuj je zmagal v kategoriji turističnih krajev, Vrtec Ptuj - enota Zvonček je zmagal v kategoriji vrtcev, Terme Ptuj so bile v kategoriji manjših zdravilišč tretje, prvo mesto pa so osvojile v kategoriji srednje velikih kampov, v katerem je turistom na voljo 150 sodobno urejenih kampirnih mest. Slavil je tudi del Petrola na Ptuju, saj je bil njihov servis Petrol pet na Dornavski cesti na Ptuju med najbolje ocenjenimi bencinskimi servisi.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je po prejemu priznanj povedal: »Če že domačini ne poznamo dovolj svojega turističnega mesta, me veseli, da je celotna Slovenija in zelo pestro sestavljena komisija ugotovila, da je Ptuj zagotovo v zadnjih letih na področju turizma naredil veliko. Prejeti pet priznanj in biti absolutni zmagovalec slovenskega turizma ni tako majhna in skromna nagrada. Kot župan sem na
te dosežke izredno ponosen na svoje sodelavce v mestu, ki se trudijo na različnih področjih za to, da Ptuj resnično postaja turistična destinacija številka ena v slovenskem prostoru.«
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: »Priznanje nam pomeni izredno veliko, ker smo po celi Sloveniji znani kot gostoljuben vrtec, kot vrtec, ki se zelo trudi za ustvarjanje vtisa. Zdaj smo to, kar delamo že vrsto let, s priznanjem tudi potrdili.«
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj: »Na obe priznanji smo izredno ponosni, pomenita nam izredno veliko, potrditev neprestanega dobrega dela v av-tokampu, ki je prejel priznanje za prvo mesto med srednje velikimi kampi, in v Termah kot celoti. Tretje mesto med manjšimi oziroma srednje velikimi zdravilišči v močni kategoriji pa v bistvu pomeni to, da prihajamo v sam vrh slovenske turistične ponudbe v Sloveniji.«
Albin Pišek, predsednik TD Ptuj: »To je največji uspeh Ptuja v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna doslej in tudi največji uspeh v slovenskem merilu med vsemi udeleženci
tekmovanja, saj ni bilo mesta, ki bi prejelo priznanja za tri prva mesta v različnih kategorijah. Ponosni smo lahko, da živimo v takem mestu.«
MG
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-1ednik.si
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
_* vetja za vsa osebna vozila Izven garancije_
'¡X VV/A/.VI
Foto: Črtomir Goznik
Letos je Ptuj zmagal v treh kategorijah, med turističnimi kraji, vrtci in med srednjimi kampi.
Znamka	Barva	Letnik	Cena (C)
RENAULT MEGANE 1.6	RDEČA	2008	8.190,-
CÍTHQEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-
KIA SEPHIA 1.5 SIX	SREBRNA	1998	690,-
HYUNDAI ELANTDA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
MERCEDEZ C180	MODRA	1997	1.990,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
PORSCHE TlIRBO	T. MODRA	2000	42.990,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 J1D	BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC.. 5V	SIVA	2003	7.990,-
PEUGEOT 2061.4 HOI, 3V	BELA	2005	5.590,-
FIAT ST1L01.4	SV. MODRA	2004	4.990,-
VWSHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-
FIAT BRAV01.6	ČRNA	2001	2.990,-
OPEL CORSA 1.3 TDI. 3V	BELA	2006	5.590,-
FIAT GRANDE PUNT01.3 J1D	RDEČA	2008	9.190,-
ŠKODA FABIA 1.4 IUI. 5V	SREBRNA	2007	8.990,-
FIAT 5001.4 LOUNGE, 3V	SV. MODRA	2008	10.990,-
I			
|AC — ^ î^j			^p^K 1
			
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Petek, 20. november
8.00 Juršinci, v vrtcu, medeni zajtrk za otroke in razstava čebelarjev 10.00 Cerkvenjak, v vrtcu, medena malica, organizirajo čebelarji iz Juršincev
16.00 Tržec, prostori Etnografskega muzeja, tradicionalno ličkanje koruze
16.30 Ormož, osnovna šola, IX. Rokometni večer
17.00 do 19.00 Ptuj, Mercator center, Špindlerjeva, prikaz prve pomoči
Pomagajmo ohraniti življenje 18.00 Ormož, jedilnica Gimnazije, vadba joge smeha 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktori-
nov večer, Frančišek brat vsem, gost p. dr. Štefan Kožuh 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, zaključek Bralne značke
za odrasle ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 19.00 Ormož, kulturni dom, gledališka predstava Neskončno ljubljeni moški, drama Dese Muck in Gregorja Geča, ki govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni 21.00 Ptuj, hotel Mitra, Vinski večer, tokrat se bodo predstavila Vina Koper
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava glasba v CID
-	Ptuj, CID; začetni tečaj španščine in tečaj znakovnega jezika gluhih, nadaljevalni tečaj španščine in italijanščine ter literarna delavnica, še vedno se lahko prijavite na telefon 780 55 40
-	Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, dan odprtih vrat pionirske knjižnice in postanite njen član
Sobota, 21. november
9.00 Leskovec, pri gostilni Leska, pohod po poti med vinogradi, III. del 9.00 Kidričevo, pri vhodu v upravno zgradbo Taluma, odkritje spominskega obeležja Manevrske strukture Narodne zaščite 1990 v spomin na tajno skladišče orožja, po odprtju sledi dan odprtih vrat tovarne Talum ob njenem prazniku 10.00 do 12.00 Ptuj, Mercator center, Špindlerjeva, prikaz prve pomoči
Pomagajmo ohraniti življenje 17.00 Maribor, dvorana Union, 10. Toti mednarodni festival nekomercialnega filma Maribor 2009 18.00 Hajdoše, gasilski dom, deseta obletnica delovanja pevk KD
Valentina Žumra iz Hajdoš - Gmajnaric -	Pobrežje, vaški dom, 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev ob
blizu in daleč
Nedelja, 22. november
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija mgP, predavanje na temo
Božanska komedija, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj 10.00 do 16.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Muzejski vikend za otroke in starše, ogledali si boste razstavo krpank avtorice Nevenke Žlen-der, nato pa izdelovali slike iz blaga 10.30 Ptuj, dom kulture Muzikafe, otroška predstava Črkolandija, igrata
Maja Gal Štromar in Gregor Geč 15.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, koncert Mešanega pevskega zbora PD Cirkovce, Moškega pevskega zbora Obrtnik iz Slovenske Bistrice - Polskava, Pevk Ptujskih upokojenk DPD Svoboda Ptuj, Mešanega pevskega zbora KUD Anice Černejeve iz Makol
Ponedeljek, 23. november
14.30 Ormož, jedilnica Doma za starejše občane, svečano odprtje
likovne razstave Gregorja Samastura, razstavo si lahko ogledate do konca leta
17.00 Poljčane, knjižnica, adventna delavnica za otroke in starše 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, slavnostno odprtje festivala SKUP'09 s predstavo Znamke, nakar še Emilija, v izvedbi Gledališča Koper
Kino Ptuj
20., 21. in 22. november, 17.30 Art program: Mala selivka - dokumentarna drama. Ob 19.10 Počitnice za odrasle - komedija. Ob 21.10 Ugrabitev metroja Pelham 123 - kriminalka/triler.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Osmo mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev - Kicar poje in igra 2009, predstavilo se bo dvanajst skupin pevcev in godcev iz Slovenije in Hrvaške. Vabljeni pred male ekrane.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1.8 i LIMUZINA	1997	2.280,00	AVT.KUMA	RDEČA
AUDI M 2.0 TDI	2006	13.790,00	AVT. KLIMA	SREBRN
AUDI A6 2.7 TDI LIMUZINA	2007	23.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
BMW 320 D LIMUZINA	2006	16.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN EXCLUSIVE	2001	3.650,00	KUMA	KOV. SIVA
FIAT SAL01.9 JTD ACTUAL	2003	4.390,00	KUMA	BELA
HONDA ACCORD 40 2.2i ODI SPORT	2006	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
MERCEDES E-200CDICIASSIC	2005	12.999,00	NAVIG.	SREBRN
PEUGEOT 307 1.6	2002	4.750,00	AVT.KUMA	KOV. SIV
PEUGE0T4071.6 HDI LIMUZINA	2006	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 OCI EXPRESSION CONFORT	2005	7.390,00	AVT.KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DO DINAMIC-LUX	2007	9.690,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI COMFDRTUNE KARAVAN	2004	8.490,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VWSHARAN 1.9 TDI SPORTUNE	2002	7.980,00	AVT.KUMA	KOV. T. MODRA
VWT0URAN 1.9 TDI	2005	10.750,00	AVT.KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJA, montaža garažnih vrat, PVC-oken, vrat, polic, senčil. Financiranje. Gradbena, suhomontažna dela. Polamič in drugi, d. n. o., Sp. Hajdina 7, Hajdina. Tel. 051 398 877, mail: polanicd@volja.net.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.

Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. G41 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. G41 457 G37.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p. , Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p._
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
REŠUJEMO hipotekarne kredite, izvršbe in blokade, poplačilo starih kreditov ... VANS.KREDITI, D. O. O., POTRČEVA C. 14, PTUJ. Tel. 070 812 715, 031 659 417.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, zlati delišes, idared, možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAMO mlečno kvoto za oddajo Podravje OMD 25.000 kg, cena po dogovoru. Telefon 031 550 283.
PRODAM svinje, težke od 100 do 150 kg ter od 200 do 250 kg. Tel. 031 422 067.
PRODAM pujske, težke od 30 do 40 kg. Tel. 041 940 713.
PRODAM hidravlično prešo za grozdje, 150-litrsko, Muta, cena 590 evrov oziroma po dogovoru. Telefon 041 436 496.
PRODAM mešalnik za mešanje gnojevke znamke Bider, mešalnik za drobljenje pese, koruze za svinje, traktorsko škropilnico, 340-litrsko, v odličnem stanju ter kiper prikolico, 3 tone, potrebna manjšega popravila. Cene so ugodne. Telefon 031 663 374.
TRAKTORSKI viličar, cisterno za gnojevko, 3200 l, in hidravlično zložljivi predsetvenik širine 3,6 m, prodam. Tel. 041 521 863.
PRODAM odojke od 20 do 35 kg. Telefon 7408 576.
PRODAM prašiče, težke okrog 40 kg, cena po dogovoru. Telefon 041 378 397.
PRODAMO dva bikca simentalca, težka 145 kg. Telefon 041 924 694.
PRODAM dva 200 kg težka prašiča. Telefon 719 23 48 ali 040 984 997.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanje na Ptuju, 67 m2, 4. nadstropje - mansarda. Tel. 051 319 590.
PRODAMO večjo poslovno stanovanjsko meščansko hišo, 660 m2, v centru Ptuja, z lepim dvoriščem in teraso. Cena zelo ugodna. Telefon 041 245 054.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano, KTV. Tel. 031 244 748.
PRODAM dvosobno stanovanje, 62 m2, Zg. Hajdina, ugodna cena. Tel. 031 561 375.
PRODAM dvosobno stanovanje na super lokaciji, ugodno. Telefon 031 711 644.
PRODAM novo urejeno stanovanje na mirni lokaciji v Ptuju. Tel. 030 396 757.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM vzamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Ptuju. Telefon 031 812 584.
ODDAM stanovanje, 60 m2, v Ptuju. Telefon 041 622 341.
MOTORNA VOZILA
PRODAM hondo civic 2,2 ICTDI sport, letnik 2008, z vso opremo, kot nov. Telefon 031 711 644.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro in sušilni stroj ter pralni stroj. Tel. 031 575 627.
Mirnem
M) §[UM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02/252 48 26, 041 750 560.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj [ob Mariboreki culi), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTEHČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
fliMiiiiirxjiHiwiif
{02/2280110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
I
ior I
DELO
IŠČEMO starejšo žensko, ki bi bila pripravljena živeti na domu starejšega moškega, skrbeti zanj in za gospodinjstvo. Tel. 031 378 298.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM francosko posteljo in garderobno omaro. Tel. 031 684 077, popoldan po 16. uri.
UGODNO prodam kostanjevo kolje, nerjaveč gostinski štedilnik, servirni voziček, LTH-hladilnik, blagajno ter kava aparat. Telefon 041 245 054.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Majda Zorko, dr.dent. med. V poslovnem centru Platana na Ptuju
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2 °I04t3
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smar Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PRESENEČENJE
V SALONIH TOYOTE
Ponudba velja do 31.12.2009
uiuiui.toyota.si
Today
Tomorrow
Toyota
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.let, možnost kredita ali leasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
PASSAT 1,9 TDI	2007	12.700,00	DIG. KLIMA	SREBRNA
A 61,81	1997/98	3.490,00	DIG. KLIMA	MODRA
SWIFT 1,0	1999	850,00	EL. PAKET	RDEČA
GOLF V 1,9 TDI	2007	11.200,00	KLIMA	MODRA
FOCUS 1,6 TDCI	2005	7.990,00	KLIMA	SREBRNA
OCTAVIA 4X41,9 TDI	2006	11.490,00	KLIMA	BELA
ASTRA KARAVAN 1,7	2006	6.990,00	KLIMA	MODRA
POLO 60	1997	1.250,00	SERVO VOLAN	ZELENA
CLIO 1,5 DCI	2004	3.990,00	KLIMA	MODRA
SCENIC GRAND	2006	8.900,00	DIG. KLIMA	ČRNA
SCENIC	2006	8.500,00	DIG. KLIMA	ZLATA
GOLF IV 1,9 TDI	2002	5.300,00	KLIMA	ČRNA
OCTAVIA 1,9 TDI	2000	5.300,00	KLIMA	SREBRNA
PUNTO 1,2	2002	2.990,00	KLIMA	ČRNA
ASTRA 2,0 D	2002	4.300,00	DIG. KLIMA	ČRNA
AH Furman, Rogaška cesta 13,2250 Ptuj, (02) 78 85 477
tAl VM
Lahkota prihodnosti
V okviru tovarniškega praznika bomo tudi letos odprli vrata vsem, ki želite obiskati našo tovarno.
Pričakujemo vas v soboto, 21.11. 2009 ob 9. uri.
Slavnostnemu odkritju spominskega obeležja o dogodkih iz leta 1990 bo sledil organiziran ogled proizvodnih prostorov.
Prisrčno vabljeni!
Talum d. d. Kidričevo
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 20.11.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 21.11.
8.00 Koncert godbe na pihala Markovci 06 9.20 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 22.11.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Hajdina - Kletar 2009 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja Iz občine Videm 13.00 Martlnovanje v Dornavl 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik
PONEDELJEK 23.11.
8.00 Martinovanje v Leskovcu 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 0ddq|a Iz občine Videm 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR. 2000		4.400,00	SERV. KNJIGA	BELA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJOLA
AUDI A31,6 AMBITION	2001	5.430,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJOLA
BMW 318 TI COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN C31,616V SX	2003	5.200,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
SEAT C0RD0BA1,416V FRIO.	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIVO MODRA
PEUGEOT 2061,416V XT	2005	5.750,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,4 ISW POP ART	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2004	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA FABIA 1,9 SDI COMBI COMF.	2004	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN PRIMERA 2,0 AÏÏ.LIMUZ.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.690,00	5 VRAT	KOV. T. ZELENA
OPEL CORSA 1,012V CITY	1998	1.300,00	RADIO	RDEČA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX1,6 TDCI	2007	8.890,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.390,00	PRVA REG. 2004	KVO. SREBRNA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.490,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA.KARAV.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	KLIMA	ZELENA
BMW 530 D AVT. KAF1AV.	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
FIAT PUNT01,2	2004	3.900,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 3181LIMUZ.	2001	7.900,00	PARK. SENZORJI	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj obvešča, da je z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o orožju (Ur. l. RS št. 85/09) začel teči trimesečni rok za legalizacijo orožja. Na podlagi navedenega izdajamo
OBVESTILO
O TRIMESEČNEM ROKU ZA LEGALIZACIJO OROŽJA
Pozivamo vse imetnike orožja, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, naj v zakonitem roku 3 mesecev, ki se izteče 14. 2. 2010, vložijo vlogo za legalizacijo orožja.
Vloge za legalizacijo orožja se vložijo osebno pri Upravni enoti Ptuj,
v sprejemni pisarni, na naslovu Slomškova ulica 10, Ptuj (soba št. 7 - pritličje) ali po pošti. Vlogo za legalizacijo je potrebno oddati na za to določenih obrazcih in se ji ne prilaga orožja. Obrazce vlog za legalizacijo si imetniki lahko priskrbijo v sprejemni pisarni, na sedežu Upravne enote Ptuj.
Upravna enota bo navedenim imetnikom izdala ustrezno orožno listino, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in da imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena zakona o orožju (da je dopolnil 18 let; da ni zadržkov javnega reda; da je zanesljiv; da ima opravljen zdravniški pregled; da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem). Orožnih listin se ne izda za orožje kategorije A (eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji; avtomatsko strelno orožje; orožje prikrito v druge predmete; strelivo z eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborira-nimi izstrelki za tako strelivo; strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširjen (ekspanzijski) učinek in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja; vojaško orožje; eksplozivno orožje in njegovi deli; hladno orožje; posebna oprema za orožje; orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen možnarjev in orožja s tetivo; orožje izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine; izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb), razen če gre za registriranega zbiratelja orožja in je orožje po določbah Zakona o orožju dovoljeno zbirati ali za muzejsko zbirko.
V okviru legalizacije je dana tudi možnost, da osebe, ki posedujejo prepovedano orožje (avtomatsko, vojaško, eksplozivno orožje, gospodarska razstreliva itd.), o tem obvestijo upravno enoto. Eksplozivnega orožja se ne prinaša na upravno enoto ali policijske postaje, ampak se o njem le obvesti omenjene organe, ki bodo poskrbeli za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja. Za podrobnejše informacije se imetniki orožja lahko obrnejo na Upravno enoto Ptuj, Oddelek za upravne notranje zadeve.
Mag. Metod Grah, načelnik
www.radio-tednik.si
Danes, 20. novembra, mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Ivan Zadravec
IZ HVALETINCEV 5
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
Marija Gojkošek rojena Malek
Z ROGAŠKE CESTE 59, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 23. novembra 2009, ob 15. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 13. uri.
Žalujoči njeni najdražji
O
SPOMIN
V nedeljo, 22. novembra, minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil
Jože Korošec
MOŠKANJCI 6
Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Danes, 20. novembra, minevajo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila
Marija Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Antona Žurana
IZ MEJ PRI CIRKULANAH roj. 14. 12. 1923 t 14. 11. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na poslednji poti in mu v slovo darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu dekanu Dreuu za opravljen krščanski obred, gospe Mariji za molitev, govorniku gospodu Korenjaku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu in nosilcema križev.
Hvala tudi sodelavcem Evisceracija Perutnine Ptuj in posebna zahvala sosedi Silvi Arbeiter za vsestransko pomoč v času njegove bolezni. Vsem iskreno hvala!
Otroci Roman, Zdenko in Danica z družinami
SPOMIN Ivan Horvat
IZ DRAGOVIČA 29 A, JURŠINCI 1961 - 1997
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Žalujoči: žena in otroci
Prazen je tvoj dom, dvorišče, zaman oko te naše išče.
SPOMIN
18. novembra je minilo žalostno leto, kar nas je zapustil naš dragi brat, stric, boter in svak
Anton Hercog
IZ SLATINE 44
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ali s prižgano svečko počastite spomin nanj.
Žalujoči: bratje Ivan, Martin in Franc z družinami

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
Ludvik Podbreznik
FINŽGARJEVA 5, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža atija, brata in strica
Marjana Verdenika
IZ MAJŠPERKA 38 A
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki jim želimo izreči zahvalo. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč in dobroto, topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje in svete maše. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku in diakonu g. Ivanu Žištu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevskemu zboru za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano melodijo, govornici Hedviki za poslovilne besede, gospe Anici za molitev ter Ribiški in Lovski družini Majšperk.
Žalujoči: žena Gelica ter hčerki Marjana in Anja
Kje si, ljubi mož, ati, dedek zlati? Kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni? Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo boli.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in s solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že leto dni počiva naš dragi mož, ati in dedi
Kiralj Pal
SELSKA CESTA 15 C
roj. 10. 6. 1935 - 17. 11. 2008
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji: žena Katica, hčerki Jelka in Cvetka z družinama, vnuki Mirela, Senad in Darko
Ptuj • Sodni proces zaradi nasilništva in incesta
Prejeli smo pismo iz zapora
Obdolženi 62-letni Ptujčan P. R., ki ga obtožnica bremeni nasilništva v družini in incesta, je držal besedo, ki jo je dal v ponedeljek, 16. novembra, pred nadaljevanjem glavne obravnave ob prihodu na Okrožno sodišče v Ptuju. Včeraj je namreč prispelo obljubljeno pismo iz zapora, naslovljeno na Martina Ozmeca, ki poročam o tem sodnem procesu.
V pismu obdolženi P. R. najprej očita meni in novinarjem, da igramo do oblasti nekakšno »ziheraško« vlogo, da se jim ne bi zamerili. Očita, da smo bili novinarji včasih pogumnejši, bolj raziskovalni in analitični, da smo šli včasih tudi tja, kjer nekaterim ni bilo prav, samo da smo izvedeli in zapisali resnico. Danes pa, da smo samo poročevalci in pridigarji tistega, kar ne prizadene vodilne »ud-baško-mafijske« oblasti.
Nekoliko zmedeno skače z vsebino sem ter tja in ugotavlja, da so danes novinarski kolektivi redakcije »ritolizcev« ene ali druge politične oblasti, ki ne upajo biti neopredeljeni in neusmerjeni. Če pa kdo kaj zapiše, se to zgodi le tedaj, kadar ima za sabo močno oporo vplivne osebe ali združbe, da ne prevzame osebne odgovornosti.
Med drugim piše, da bi mu vsekakor bolj ustrezalo, da bi mu kot nekdanji kolega pomagal razkriti resnico, da bi vedel več od drugih in mu je bilo že zadnjič težko pri srcu, ko me je videl, da kot ovčka v čredi tečem za marico s fotoaparatom v roki med samimi karieristi in novinarskimi šakali. Očita mi, da nisem imel poguma, da mu sam pišem in se javim z vprašanji, da bi izvedel, kaj se je v resnici zgodilo, saj da mi zdrava pamet kaže, da marsikaj, kar
pišejo v medijih, ni možno.
Navaja imena novinarjev pri dveh velikih dnevnikih in dveh komercialnih televizijah, ki da so po njegovih trditvah z njim v stalnem stiku in eni redkih vrhunskih novinarjev, ki drugim ne povedo, da poznajo »resnico« in da imajo originalne dokaze, da bodo lahko izvedli novinarski bum.
Navaja tudi, da naj bi leto in pol pred tem prijavil povojne poboje, ker da naj bi njegov oče kot bivši vojaški zdravnik v 14. diviziji, pisal dnevnik. V zvezi s tem naenkrat omenja nekaj znanih imen borcev, povojnih funkcionarjev ter politikov, ki naj bi zakrivili take ali drugačne nečednosti, hudodelstva in koruptivnosti. Razne nečednosti pripisuje tudi sedanjim odgovornim nosilcem javnih funkcij, celo predstavnikom hiše pravice in tožilstva, enega od direktorjev, ki naj bi bil njegov sošolec, ozmerja s taj-kunom, nesposobno in korup-tivno naj bi bilo po njegovih trditvah tudi vodstvo MO Ptuj, kar naj bi se odrazilo pri pridobivanju sredstev iz EU.
Preganjan že v času SFRJ
Piše o tem, da je Ptujsko jezero prava ekološka bomba, ki lahko sproži velike epidemije.
Tudi o ptujskem »podzemlju« in narkomaniji piše, ki naj bi začela razjedati tudi osnovne
Foto: M. Ozmec
Obdolženi P. R. se je v ponedeljek obrnil k novinarju Štajerskega tednika in dejal: "Tina, tebi bom napisal!" in dano besedo tudi držal.
šole, pa se jih nihče ne upa resno lotiti zaradi straha pred oblastjo, ki naj bi bila neposredni krivec za vse to.
V pisanju se vrne v leto 1975, ko na bi ga preganjali po nekih členih kazenskega zakonika tedanje SFRJ prav zaradi pisanja; trdi, da so lagali, da je oropal banko ipd., ker da naj bi objavil neke zadeve o hišnem priporu tedanje zelo vplivne prve dame in nekaj resnic o nekaterih povojnih politikih in dvomljivi smrti enega od njih. Piše, da je leta in leta sodeloval z Wiesenthalom in Ahornijem pri razkrivanju vojnih zločinov
Foto: M. Ozmec
Del pisma obdolženca, ki smo ga prejeli včeraj iz mariborskih zaporov.
Napoved vremena za Slovenijo
Če odpadlo listje blizu debla leži, 12/3 prihodnje nam leto obilno rodi.
Danes bo precej jasno, le na Primorskem se bo še pojavljala nizka oblačnost. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem in Notranjskem več oblačnosti, drugod bo povečini jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
v bivši Jugoslaviji, in ko naj bi to sporočil nekaterim v Ljubljani, naj bi ga kot novinarja začeli preganjati. Trdi, da je pisal tudi o likvidacijah v rudniku za Im-polom, v Makolah, v Šterntalu, Miklavžu, na Teznem, v Hudi jami, na Koroškem Pohorju, v strelskih jarkih ob Pesnici, v rovu Barbara pri Laškem, v Radovljici ipd. Piše, da naj bi bil njegov bratranec vojaški inštruktor, ki naj bi jih »naši« in neka velika firma v orožarski aferi pošiljali v BIH, Hrvaško in na Kosovo, kjer naj bi reklamirali in prodajali naše orožje. Naknadno naj bi ga likvidirali, da se ne bi izvedelo, kaj se je kljub embargu OZN delalo v Sloveniji, zraven pa naj bi se ponesrečile še tri osebe, ki naj bi zadevo raziskovale.
Piše tudi, da naj bi v prejšnjem mandatu vodil kampanjo za slovensko mejo z Joškom Jorasom in da je odstopil eden bivših notranjih ministrov, ker naj bi bil rojen Čakovčan in dvojni državljan ter vmešan v neke afere.
P. R. trdi, da so mu vse podtaknili
Po »kratkem« opisu vsega tega naj bi se vedelo, kdo vodi in kdo usmerja njegov postopek in zakaj. Izkoristili naj bi razmere pri družini njegove žene v predmestju Ptuja, kjer naj bi vladala alkohol in droga, da naj bi mu zaradi tega podtaknili zadeve z nasiljem in posilstvom v družini in vse kot javni linč razpihnili v medijih, da mu kdo ne bi pomagal. Trdi, da vsak pameten ve, da zadeva smrdi, ker se o vsem pusti pisati, čeravno gre za sodno skrivnost in zaščito mladoletnih otrok, kar samo po sebi prepoveduje pisanje. Toda podatke naj bi po njegovi trditvi
dajalo samo sodišče in odvetnik oškodovancev, ki naj bi na nedovoljen način usmerjal javno mnenje.
Navaja tudi nekaj domnevno negativnih okoliščin v družini svoje žene, ki naj bi posledično pripeljale do odhoda v Nemčijo, do sporov glede bivanja otrok, kar naj bi povzročilo tudi nekaj drugih težav in nevšečnosti. Zelo ostre so njegove besede o hiši v predmestju Ptuja, ki da je že pred leti postala zbirališče narkomanov, mladoletnih delikventov in nasilnežev; pa o tem, da naj bi bil pri Ranci glavni zbirni center ptujske narkomanije, za kar naj bi vedela tudi policija, a ne ukrepa. On naj bi hotel zadevo razgnati, a naj bi ga nekdo od domačih izdal, zato naj bi mu grozili z ubojem in nanj iz avtomobila pri Ranci celo streljali. Pozneje naj bi se dogovorili, da ga bodo odstranili z lažno prijavo nasilja in posilstva v hiši, in to v času, ko naj bi bil od pasu do vrata kot mumija zaradi kompliciranega zloma desne roke, ramenskega sklepa in ključnice. Ko je zvedel za obtožbo, naj bi se sam javil, da se zadeva razišče, a so ga priprli zaradi begosumnosti in bojazni pred ponovitvijo nevarnosti.
Navaja tudi, da naj bi bil njegov pripor nezakonit, da že več kot pol leta ni živel z oškodovanci, da naj bi ga priprli zato, da se tako onemogoči dokazovanje. Trdi, da so mu pobrali vse notese, denar in dokumente, ga izolirali in onemogočili stik z mediji, da naj bi mu kradli pošto ipd. Trdi, da naj bi policija in tožilstvo nad otroki izvajala pravi teror, celo gestapovske metode, da morajo lagati v korist preiskave, da so vse njegove priče in dokaze v postopku zavrnili ter da se poneverjajo dokumenti in zapisniki.
Nekaj zelo ostrih direktnih očitkov in nečednosti v pismu namenja tudi sodnici, ki vodi njegov postopek, zaradi česar naj bi jo ovadil na Vrhovno državno tožilstvo in bi zato po njegovem morala odstopiti.
Ob koncu pa zapiše še, da bi lahko napisal in poslal za en kilogram dokazov, vendar to ne bi koristilo, češ da me to ne zanima, ker nimam profesionalnega novinarskega poguma iskati resnico. Sicer pa ob koncu izraža upanje, da sedaj vem, v čem je ves problem, in mi prepušča odločitev o tem, kaj bom zapisal o njem in njegovi zadevi. Dobre štiri strani pisanja na formatu A4 pa končuje: »Če misliš karkoli pisati, naredi takoj, ker ne vem, ali bom še tu ali ne« in ob koncu njegov podpis: Peter.
M. Ozmec
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INro@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Ujeli večkratnega vlomilca na Ormoškem
13. novembra so policisti Policijske postaje Ormož pridržali 20-letnega moškega z območja PU Maribor, ki je utemeljeno osumljen storitve sedmih velikih tatvin, ki jih je storil od septembra do novembra na območju Ormoža. S kaznivimi dejanji si je protipravno prilastil več gotovine, cigaret, alkoholnih pijač in loterijske srečke ter računalnik in druge predmete. Naslednji dan so policisti pri njem doma opravili hišno preiskavo in našli orodje oz. predmete, s katerimi je osumljeni izvrševal kazniva dejanja. Policisti bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
V	noči z 10. na 11. november je neznani storilec vlomil v cerkev v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil večjo količino hostij in gotovino iz nabiralnika prostovoljnih prispevkov. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
Med 13. in 16. novembrom je neznani storilec vlomil na gradbišče v bližini Ptuja ter odtujil večjo količino solarnih modulov. Premoženjska škoda znaša okoli 11000 evrov.
Med 14. na 17. novembrom je neznani storilec vlomil v zabojnik na gradbišču v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil več električnih ročnih delovnih strojev in drugo orodje. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
V	noči s 16. na 17. november je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v bližini Ptuja. Iz notranjosti je odtujil cigarete in registrsko blagajno z menjalnim denarjem. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
V	noči s 16. na 17. november je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
V	noči s 15. na 16. november je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret. Premoženjska škoda znaša več kot 1200 evrov.
Trčil v parkiran avtomobil, pa še napihal
12.	novembra okoli 15.35 je na parkirišču v Cirkulanah 52-letni moški iz okolice Ptuja zaradi nepravilnega premika z osebnim avtomobilom trčil v parkiran osebni avtomobil. Pri ogledu kraja prometne nesreče so policisti vozniku odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, zaradi povzročitve prometne nesreče pa so mu izdali plačilni nalog.
Na prisilnem treznjenju
16. novembra ob 12.25 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Paradižu ustavili 31-letnega voznika traktorja iz bližine Gorišnice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,24 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
13.	novembra ob 21.30 so policisti Policijske postaje Lenart v Lenartu ustavili 23-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Lenarta. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
14.	novembra ob 16.45 so policisti Policijske postaje Lenart v Zgornji Voličini ustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Lenarta. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
11. novembra ob 20.20 so policisti Policijske postaje Ormož v Veliki Nedelji ustavili 32-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,22 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.