ttUUUUéSZ Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje * 1 i ■ c ■š C- KMEČKA TRŽNICA Obveščamo vas, da bo Kmečka tržnica v Nazarjah namesto sobote, 25.12., odprta v petek, 24.12.2010, in namesto sobote, 1.1.2011, v petek 31.12.2010 VUUDNO VABLJENI! Studio Hg Urška Zorin s.p. Na trgu 43 3330 Mozirje Nov frizerski salon v Mozirju! V stavbi Picerije Pr'pek. Delovni čas pòn. - pel. sobota 9.00 - 19ÌOO 8.00 - 12.00 nedelje in prazniki zaprto Za naročila od 6. do 20. decembra ? 10% pred p ra z n igo i*pop u st ! [da DOZlCnO Logarska dolina -7* i r « 26. december 20101 I li0V016n»l ob 17.OO uri I cert na snegu NUŠA DERENDA SLOVENSKI OKTET KARLI GRADIŠNIK MOONLIGHTING ORCHESTRA OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE SOLČAVA VSTOPNINA 3,00 € ŽREBANJE VSTOPNIC BOSCH Tehnika za življenje iOLČAVSKO harmonija treh qolfn Pokrovitelji: Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., BSH hišni aparati, d.o.o., LINDE PLIN d.o.o., NLB d.d., Slovenska turistična organizacija Občine: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji riniva ZA RAZVOJ SOLČAVSKEGA Hote Plesnik Informacije: 03 839 23 00 asaderstvo (jradbenistvo tova nje ERMO 5GD' .0.0. Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) c,'-M : EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * Kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com Ljubija 5, 3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22, 03 839 01 23,031/619-634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net | www.turizemkorosec.com APARTMAJI IN WELLNESS KOROŠEC V Wellness centru Korošec vas poleg razvajanja v apartmajih, saunah, solariju, jacuzziju in na masažah vabimo v kozmetični salon. DARILNI BONI SO LAHKO ČUDOVITO DARILO^ Nova ponudba masaž: Rosa in Lotos Zrelima Vam blagoslovljene božlene praznike In vse dobro v nyeiit letu ter sc zahvaljujemo za zaupanje' Savinjske novice št. 50,17. december 2010 Delo v Savinjski regiji manj varno kot kje drugje Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS, ki sicer niso najnovejši, zagotovo pa držijo, je v Sloveniji letno prijavljenih več kot 25.000 poškodb pri delu. Trend na tem področju se v zadnjem obdobju bislveno ne spreminja, pri čemer je 85 odstotkov vseh poškodb posledica nezgod na delovnih mestih ali na poti v delovnem času. Poškodbam na delovnih mestih so moški izpostavljeni trikrat več kot ženske, na poti na delo in z dela pa se poškoduje nekoliko več žensk kot moških. Največ poškodb pri delu se zgodi v gradbeništvu, rudarslvu, kmetijslvu, gozdarstvu in transportu, med smrtnimi primeri zaradi poškodb pri delu pa je največ gradbenih delavcev. Mladi delavci se poškodujejo dvakrat pogosteje od povprečja. Tveganje za poškodbo moških delavcev v starosti 20-24 let je štirikrat večje kot med ženskami v starosti 25-29 let, ki se najredkeje poškodujejo. Število poškodb pri delu se precej razlikuje tudi po posameznih regijah. Savinjska regija, v katero sodi tudi naša dolina, sodi po tem kriteriju med bolj izpostavljene slovenske regije, saj je pri nas v povprečju število poškodb na 1.000 zaposlenih večje kot 50 na leto. Najhujše so seveda nezgode pri delu, ki se končajo s smrtjo udeleženca. Največ tovrstnih primerov se je v Sloveniji v preteklih letih zgodi- lo v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, rudarstvu in transportu. V letu 2007 seje pri delu smrtno ponesrečilo 43 oseb, samo ena izmed omenjenih je bila ženska. Večina strokovnjakov je mnenja, daje potrebno še naprej intenzivno delovati v preventivnem smislu, pri čemer je pomembno vključiti v izobraževanje tako zaposlene kot delodajalce. Čeprav imamo v Sloveniji na področju varnosti in zdravja pri delu sodobne, z zahtevami EU usklajene zakonske podlage, pa nam še vedno manjka diferencirana prispevna stopnja, ki bi finančno spodbujala delodajalce k zagotavljanju višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Sistemska zakonodaja je pomanjkljiva tudi na področju poklicnih bolezni. Nezgodam pri delu smo namenili tokratno temo tedna, seznanite se lahko z lokalnimi izidi nedeljskega referenduma o RTV Slovenija, vestno smo beležili vse dogodke, ki se v teh dneh kar vrstijo po celi dolini, in nadaljujemo z izborom naj občanov zgornjesavinjskih občin. Več kot dovolj razlogov torej, da si vzamete čas za branje Savinjskih novic. IZ VSEBINE: Tema tedna: Delovne nezgode ostajajo del vsakdanjika .. 4 Referendum o radioteleviziji: Slaba udeležba, a odločen ne predlaganemu zakonu................6 GTC Golte: Zamenjava vrvi na nihalki končana..6 SŠGZ: O aktualnih in prihodnjih razpisih evropskih sredstev za gospodarstvo....7 Galerija Nazarje: Plovila pragozdno bujne domišljije Gorana Horvata........................10 Mozirje: Domoznanstvo je sedaj doma v knjižnici.... 11 Za varno pot v šolo: Odsevni brezrokavniki za otroke prve triade OŠ Ljubno ob Savinji.20 r \ ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 50,17. december 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. v____________________________________________________________________________________________________________________________________________________J Tema tedna, Anketa (NE)VARNOST PRI DELU Delovne nezgode ostajajo del vsakdanjika V lanskem letu je v Sloveniji zaradi delovne nezgode ali z delom povezanih bolezni umrlo 25 ljudi. Tudi v Zgornji Savinjski dolini letna policijska kronika zabeleži precej delovnih nesreč, žal tudi smrtnih žrtev. Letos sta pri gozdnih opravilih umrla dva Zgornjesavinjčana, trend povečevanja števila nesreč pri delu v gozdu pa Zavod za gozdove Slovenije opaža po vsej državi. NAJBOLJ NEVARNO JE DELO NA VIŠINI Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OHSA) je do 20 odstotkov vseh nezgod pri delu in do 15 odstotkov vseh delovnih nezgod s smrtnim izidom povezanih z vzdrževanjem objektov, infrastrukture, obratov delovne opreme ter različnimi drugimi oblikami vzdrževalnih ukrepov in postopkov. Podatki iz policijske kronike za Zgornjo Savinjsko dolino kažejo, da do delovnih nesreč redno prihaja ta- ko v zgornjesavinjskih podjetjih kot pri opravljanju različnih del doma. Šest ljudi je bilo v letošnjem letu v delovni nezgodi huje ali hudo poškodovanih. Ena oseba se je prevrnila s traktorjem in se pri tem huje telesno poškodovala, še en delavec pa seje huje poškodoval pri prenašanju večjega kosa stekla. V štirih primerih je do hudih poškodb prišlo zaradi padca z velike višine. To se sklada s podatki slovenske Nacionalne mreže EU-OHSA pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tam namreč ugo- Pravilno in strokovno izvajanje del pri vzdrževanju streh, fasad, napuščev in drugih delih na višini je zelo pomembno (foto: IS) tavljajo, da so najhujše nezgode pri nas najpogosteje posledica nepravilnega, nestrokovnega oziro- ma improviziranega izvajanja dei pri vzdrževanju streh, fasad, napuščev in drugih delih na višini. Naša anketa Nesreče pri delu posledica neprevidnosti ali nevednosti? Zadnja leta v Evropski uniji vsako leto zaradi posledic nesreč pri delu izgubi življenje skoraj šest tisoč ljudi, na delovnih mestih v Evropski uniji pa se poškoduje več milijonov ljudi. Najbolj so seveda prizadeti neposredni udeleženci in njihovi bližnji. Škodo in posledice trpita celotno gospodarstvo in družba. Ob tem se poraja vprašanje, ali so delovne nesreče posledica nevednosti, ignoriranja nevarnosti ali le trenutne neprevidnosti? Vid Preložnik, Gornji Grad Do nezgod pri delu prihaja tako zaradi nevednosti kot trenutne neprevidnosti delavcev. So pa pogosto tudi delodajalci krivi, saj delavci niso dovolj dobro opremljeni za izvajanje dela. Drugače pa je v gozdarstvu. Zavod za gozdove vsako leto pripravlja seminarje in tečaje za varno delo v gozdu. Potem je od vsakega posameznika, ki se ukvarja s sečnjo, odvisno, kakšno opremo ima. Vsekakor so nesreče prav zaradi nepravilne opremljenosti z zaščitnimi sredstvi pogostejše. Katarina Vrabič, Prihova Sama delam na kmetiji in zelo malo se izobražujem, kar se varnosti pri delu tiče. Bolj so me tega naučile izkušnje in napake. Po bregu nam je namreč ušel traktor, drugič pa sva s sinom zelo hitela in nisva bila pazljiva. Prav zaradi nepazljivosti in hitenja sem si poškodovala prst. Pri delu je vedno nekakšno hitenje, nič ne razmišljamo o varnosti pri delu, misleč, da se nam ne more nič zgoi do nesreč, začnemo razmišljati o preventivi. Alojz Slatinšek, Juvanje Po mojem do delovnih nesreč prihaja zaradi neprevidnosti in manj za- radi nevednosti. Preveč hitimo in nam pade koncentracija. Delodajalci v Sloveniji vedno dovolj poskrbijo, da se delavci seznanijo z varstvom pri delu, poskrbijo jim tudi zaščitna sredstva. Jože Kovač, Ljubija Za delovno nezgodo, ki se človeku pripeti, sije zelo pogosto sam kriv. Koncentracija pade, malo pa si malomaren in nepazljiv. Tudi meni so se zgodile nesreče prav zaradi nepazljivosti in slabe koncentracije. Tako pride trenutek, ko se zgodi... Izobraževanja o varnosti pri delu in zaščitna sredstva so pogosto odvisna od posameznega delodajalca. Ne poskrbijo vsi v enaki meri za to. Danica Verbuč, Mozirje Alije poskrbljeno za varnost pri deluje odvisno od posameznih delodajalcev. Nekateri dobro poskrbijo za varnost, drugi malo slabše. Se pa tudi dogaja, da so delavcem izročena zaščitna sredstva, a jih ti zaradi malomarnosti pri delu ne uporabljajo. Izobraževanj pa se mi zdi, da je dovolj, tako da menim, da so ljudje glede varnosti pri delu dobro poučeni. Z dobrim načrtovanjem delovnih procesov in z zunanjo kontrolo proizvodnega procesa bi lahko mnoge nesreče preprečili. Helena Žagar, Mozirje Na splošno je za varnost pri delu delavcev dobro poskrbljeno. Do nesreč prihaja zaradi nevednosti, ignorance in trenutne neprevidnosti. Pri delovnih nesrečah je od vseh teh faktorjev vsakega po malo. K nesreči botruje tudi hitenje zaradi visokih norm, kijih delavci s težavo dosegajo. Največ nesreč pa se dogaja na gradbiščih. Delavci so tam zelo izpostavljeni višinskim delom in so mogoče tudi slabše opremljeni. Pripravila Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem SMRTNO PONESREČENA PRI DELU V GOZDU Kot že omenjeno, sta se v letošnjem letu, zadnja nesreča se je zgodila ta mesec, dva Zgor-njesavinjčana pri izvajanju gozdnih del tako hudo poškodovala, da sta poškodbam podlegla. Do obeh delovnih nesreč je prišlo pri sečnji lesa oziroma podiranju dreves. Po vsej Sloveniji se je v letošnjem letu pri delu v gozdu, sečnji in spravilu lesa smrtno ponesrečilo že deset lastnikov gozdov. Na Zavodu za gozdove Slove- nije (ZGS) opozarjajo, da je delo v gozdu eno najbolj nevarnih opravil, ki zahtevajo določena znanja in izkušenost. Še posebna pazljivost je potrebna v zimskem času, saj so razmere za delo v gozdu nevarne zaradi snega na drevju in deblu, spolzkega in poledenelega terena, zmrznjenega lesa in oteženega gibanja izvajalca del. Veliko je tudi polomljenega in obviselega drevja. Pri tem gozdarji posebej izpostavljajo sečnjo drevja, ki je najbolj zahtevno ter najbolj nevarno opravilo pri pridobivanju lesa. Mag. Tomaž Gerì, odsek za gozdno tehniko na OE Nazarje ZGS: »V zadnjih letih ugotavljamo povečanje števila nesreč pri delu v gozdu, tudi tistih z najhujšimi posledicami. Takšen trend je za gozdarje ZGS neprijetno presenečenje, saj se z namenom zmanjševanja verjetnosti za nezgode že vsa leta trudimo z organizacijo strokovnih tečajev varnega dela v gozdu. Na teh tečajih slušatelje poučujejo strokovnjaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, zato je kakovostni nivo usposabljanja na zavidljivi ravni. Tudi znanje in obvladovanje veščin dela v gozdu, kot ga izkazujejo udeleženci tečajev, je v veliki večini primerov zelo dobro ali celo odlično. Zato se sprašujemo, kje iskati vzroke za naraščajoči trend pogostnosti nesreč pri delu v gozdu. Eden od možnih vzrokov je vsekakor v povečani količini posekanega lesa. Skladno z gozdnogo- (foto: IS) spodarskimi načrti se namreč povečujeta višina možnega in tudi realiziranega poseka. Zanimivo bi bilo opraviti analizo pogostnosti nesreč glede na letno količino posekane lesne mase. Povedano po domače, več ko se poseka dreves, večja je verjetnost za nezgodo. Tukaj pa je treba osvetliti še en dejavnik; večje kot so potrebe trga po lesu, širši krog lastnikov gozdov bo opravljal dela v gozdu, med njimi bo neizbežno tudi vse več takšnih, ki se za ta dela niso nikoli niti primerno usposobili, kaj šele opremili. Ugibanja o vzrokih za nesreče so lahko bolj ali manj pravilna, vsekakor pa je naša skupna naloga kolikor se le da preprečevati ali vsaj zmanjšati pogostnost nesreč v bodoče. Stem namenom gozdarji z Območne enote Nazarje vnovič pozivamo vse lastnike gozdov na našem območju, da dosledno upoštevajo temeljna načela varnega dela pri sečnji in spravilu dreves. To v prvi vrsti pomeni, da se dela lotijo samo primerno usposobljeni ter opremljeni. Noben denar ne more odtehtati človekovega zdravja in življenja, zato je varčevanje pri nabavi zaščitne opreme ali varčevanje na način, da ne opravimo strokovnega usposabljanja, skrajno tvegano in nespametno. Vsem tistim, ki zaradi majhne posesti tudi v daljšem razdobju posekajo razmeroma malo lesa, pa vsekakor močno priporočamo, da za dela v gozdu najamejo kvalificirane izvajalce. Kljub temu da v prvem trenutku takšna odločitev morda ne izgleda najbolj ekonomična, se na dolgi rok vselej izkaže za najvarnejšo in posledično najcenejšo.« DELAJO BREZOSEBNE VAROVALNE OPREME Analize nesreč, ki so jih opravili na ZGS, so pokazale, da se jih večina zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu, neuporabe osebne varsh/ene opreme za delo in nepoznavanje tehnik dela. Problematične so tudi zastarele ali slabo vzdrževane delovne napra- ve, kot so motorna žaga in traktor, gozdarji pa opozarjajo še na slabo psihofizično pripravljenost tistih, ki dela izvajajo, pri tem imajo v mislih predvsem višjo starost izvajalcev del. Analize zadnjih let so še pokazale, daje le osem odstotkov tistih, ki so se smrtno ponesrečili, uporabljalo osebno varovalno opremo. Tatiana Golob 30 LET DRUŠTVA VARNOSTNIH INŽENIRJEV VELENJE Ustanovitelji Zbornice za varnost in zdravje pri delu slavijo Slavnostni govornik, inšpektor dela mag. Boris Ružič je pohvalil delo varnostnih inženirjev (foto: JM) V četrtek, 9. decembra, so v Velenju pripravili slavnostno akademijo ob jubileju, 30-letnici Društva varnostnih inženirjev (DVI) Velenje in 10-letnici delovanja Zbornice za varnost in zdravje pri delu (VZD). Zbranim sta spregovorila prvi predsednik zbornice Mirko Vošner in pomočnik glavnega republiškega inšpektorja za delo mag. Boris Ružič. Z zahvalo za dobro delo in s čestitkami ob dvojnem jubileju. Zgodba organiziranega delovanja varnostnih inženirjev se je pričela v letih 1970, ko so se nekateri skupaj s pooblaščenci za varstvo pri delu vključili v takrat edino delujoče stanovsko društvo v tej pokrajini, Društvo varnostih inženirjev in tehnikov (DVIT) Celje. Kasneje, v letu 1980 so na pobudo prvega predsednika DVIT Velenje Miroslava Mohorka ustanovili samostojno društvo, ki uspešno deluje na ob- močju Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline še danes. Društvo je v določenih obdobjih štelo med 70 in 80 člani, v najslabših časih, tako tudi sedaj, med 30 in 40. V treh desetletjih so ga vodili predsedniki, pretežno varnostni inženirji, Miroslav Mohorko, Boris Brešar, Dobriča Dimič, Zvone Korenjak, Breda Verbovšek, Dobrivoj Runjak, Mirko Vošner, Jože Miklavc in sedaj Nikola Vlahovič. Temeljno poslanstvo je bilo in je še danes izobraževanje, izmenjava izkušenj, strokovno izpopolnjevanje članov ter stik z nacionalnimi institucijam s tega področja. Preko aktivnega delovanja pri Zvezi društev varnostnih inženirjev Slovenije so tako tudi sogovorniki z inšpekcijskimi službami ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve na pobudo Zveze DVI Slovenije ter s podporo DVI Velenje 29. novembra leta 2000 v Velenju ustanovili Zbornico za varnost in zdravje pri delu, ki v Sloveniji uspešno in samostojno deluje že polnih deset let. V okviru delovanja zveze, društev ter Zbornice VZD so kasneje ustanovili tudi edino, neodvisno fundacijo Avgusta Kuharja (po nestorju varstva pri delu iz Železarne Ravne na Koroškem), ki izbira in nagrajuje zaslužne strokovnjake s tega področja. Dobro sodelovanje v zadnjih letih s Slovenskim društvom vzdrževalcev iz Velenja, z Društvom za kakovost, od vsega začetka pa z Ljudsko univerzo Velenje na področju izobraževanja za varno delo je društvu utrdilo kredibilnost in ugled. JM REFERENDUM 0 RADIOTELEVIZIJI Slaba udeležba, a odločen ne predlaganemu zakonu Volivci so nakazali svoje mnenje o zadnjem referendumu z abstinenco. Mnogim se ni zdelo prav, da o spremembi zakona, ki so ga potrdili pred petimi leti prav tako na referendumu, na ta način odločajo še enkrat aii ga zavrnejo. Da je to strokovno vprašanje, so menili nekateri, drugi pa, da referendumi preveč stanejo. Tokratna udeležba v sicer kratki zgodovini slovenske demokracije ni bila najnižja. Nižja je bila leta 2008 na referendumu o pokrajinah, ki se ga je udeležilo le 11 odstotkov volilnih upravičencev. SLOVENSKO POVPREČJE 14.63 ODSTOTKA Tokratni rezultati so sicer začasni in neuradni, saj se pričakuje še glasove po pošti iz Slovenije, čez en teden pa še tiste po pošti iz tujine. Zaradi poplav ni bilo mogoče izvesti glasovanja na voliščih na območju Zadloga in Mrzlega loga na idrijskem, kjer bodo glasovali to nedeljo. Vsi omenjeni dodatni glasovi - po pošti pričakujejo 1.870 glasovnic - pa izida referenduma ne morejo spremeniti. V volilnih odborih je po vsej državi sodelovalo okoli 23.000 ljudi. Na referendumsko vprašanje »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Ra- dioteleviziji Slovenija?« je odgovarjalo nekaj več kot 247.000 volivcev. Od tega se jih je »za« opredelilo 67.659 aii 27,36 odstotka in »proti« 179.631 ali 72,64 odstotka. Udeležba je bila najvišja na enem izmed ljubljanskih volišč, kjer je prišla glasovat skoraj tretjina upravičencev. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA NAD POVPREČJEM Po podatkih na dan 12. december je bilo v naši dolini 13.415 volilnih upravičencev. Od tega jih je glasovalo 2.152, to je 16,04 odstotka. Našteli so 15 neveljavnih glasovnic, od tistih, ki so oddali pravilne glasovnice, pa seje »za« odločilo 311 ljudi, kar je 14,55 odstotka in »proti« 1.826 oseb ali 85,45 odstotka. Možnost predčasnega glasovanja je izkoristilo 24 volilnih upravičencev, ti pa so glasovali povsem drugače. Za zakon je bilo 62,50 odstotka, proti pa se je opredelilo 37,50 odstotka. Najvišji odstotek udeležbe so tokrat zabeležili na volilnem mestu šola v Šmihelu, kjer je na volišče prišli kar 53,57 odstotka, in najnižjo udeležbo na volilnem mestu Osnovna šola Luče II, kjer je glasovalo 9,18 odstotka volivcev. Marija Lebar OBMOČNI ODBOR DESUS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Izrazili podporo izgradnji bloka TEŠ 6 Člani zgornjesavinjskega območnega odbora stranke DeSUS so se 10. decembra sestali v razširjeni sestavi z namenom, da razpravljajo o aktualnih dogodkih v tem letu. Pregledali so rezultate lokalnih volitev, na katerih je stranka prejela 22 od-stokov več glasov kot pred štirimi leti. Do sedaj je imel DeSUS svetnike v treh občinah, sedaj jih ima v štirih, in to v občini Ljubno, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. V nadaljevanju razprave je tekla beseda o aktualnih vprašanjih v Sloveniji, povezanih s slabim finančno-gospodarskim položajem in uvajanju reform, ki naj bi položaj izboljšale. Sprejeto je bilo stališče, da vodstvo kot tudi drugi predstavniki stranke uspešno zastopajo program in stališča stranke ter da jih pri tem v celoti podpirajo. Usmeritev delovanja DeSUS je v zagotavljanje ustreznih soci- alnih normativov in tako po njihovem mora ostati. Razprava je stekla tudi o vprašanju izgradnje bloka TEŠ 6 v Šaleški dolini. Prevladalo je mnenje, da je potreben tako Sloveniji kot Šaleški dolini. Izgradnja bloka 6 bo zagotovila manjše izpuste emisij v zrak, zagotovila potrebnih 30 odstotkov virov električne energije v državi in pridobila čas za načrtovanje novih izboljšanih pogojev ter proizvo- dnih kapacitet za pridobivanje električne energije. Izrečene so bile kritike na račun netransparentnih oziroma neupravičenih zamenjav v vodstvih in organih HSE in TEŠ ter na račun neprimernih odnosov med novim vodstvom in sindikatom TEŠ. Člani območnega odbora podpirajo prizadevanja delavcev TEŠ za nemoteno nadaljevanje izgradnje bloka TEŠ 6. PH GORSKI TURISTIČNI CENTER GOLTE Zamenjava vrvi na nihalki končana Že nekaj časa na Golteh potekajo prenovitvena dela na infrastrukturi. Med drugim so menjali tudi eno od žičnih vrvi na gondolski žičnici. Uprava družbe se je odločila, da je zaradi varnosti uporabnikov potrebno zamenjati levo vrv gledano navzgor, ki je rabila namenu celih trideset let. Drugo so zamenjali pred osmimi leti. Direktor Ernest Kovač je povedal, da bodo dela na zamenjavi ta teden Delo pri snemanju in še posebej pri napenjanju težke in dolge vrvi je pravi podvig za montersko ekipo (foto: Janez Trogar) Kolobarji 3,5 km dolge in 35 ton težke stare jeklene vrvi bodo končali v plavžu (foto: Jože Miklavc) zaključena. Kdaj bodo z nihalko pričeli redno obratovati, je po njegovih besedah odvisno od snežnih razmer in temperatur, ki bi omogočile izdelavo umetnega snega in s tem začetek letošnje smučarske sezo- ne. Z nihalko niso gostov vozili vse od pomladi, ko se je na Golteh pričela prenova hotela, saj je izhod iz gondole direktno v hotel. Tam pa je bilo v teh mesecih gradbišče. Marija Lebar SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA O aktualnih in prihodnjih razpisih evropskih sredstev za gospodarstvo Na podjetniškem zajtrku so se v Velenju v petek, 10. decembra, zbrali številni predstavniki gospodarstva in bančništva iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter od drugod. Srečanje je bilo tudi delovno, saj so udeleženci lahko prisluhnili informacijam o razpisih za razvojna sredslva. Goste je v imenu Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), ki je dogodek pripravila, pozdravil direktor Franci Kotnik. Kasneje seje Nova Ljubljanska banka Podružnica Savinj-sko-šaleška je prejšnji teden za svoje komitente pripravila predpraznični srečanji, enega v Celju in drugega v Velenju. Podjetniki in direktorji so lahko sami izbrali lokacijo, namen pa je bii obakrat enak: v prijetni družbi izmenjati vtise o letu 2010, ki se končuje, in z dobrimi željami obrniti pogled v leto 2011, ki prihaja. zbranim pridružila tudi predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer. Kotnik je dejal, daje za gospodarstvom sicer krizno leto, a se rezultati poslovanja vendarle izboljšujejo. Predvsem je to občutno v tistih družbah, ki so izvozniki v zahodne države. Omenil je zaostrene pogoje za pridobivanje investicijskih sredstev in podčrtal težak položaj različnih podizvajalcev, kot je to v primeru pro- Direktorica NLB Podružnice Savinjsko-šaleška mag. Lidija Dovšakje ob tej priložnosti poudarila, da bo banka še naprej podpirala poslovanje in perspektivne razvojne projekte svojih komitentov, seveda v skladu s splošnimi pogoji, ki pa niso enaki kot v obdobju pred gospodarsko in finančno krizo. KF padlega Vegrada. Menil je, da podjetniki v družbi še vedno nimajo pravega položaja. Glede trga dela je po njegovem potrebno spremeniti oziroma spodbuditi motivacijo, da bi brezposelni aktivno iskali zaposlitev. Marsikdaj podjetja zaradi strukturnih neskladij ne najdejo ustreznega kadra. Predenje predal besedo predavateljici, je še čestital Rajku Djordjeviču, katerega VTV letos praznuje 20-letnico obstoja. Trenutno aktualne in prihodnje razpise za pridobitev razvojnih sredstev iz skladov Evropske unije je predstavila Kristina Kočet, direktorica svetovalnega podjetja Tiko pro d.o.o.. Omenila je nekaj razpisov, zanimivih za gospodarstvo, ki so trenutno še odprti ali bodo postali aktualni v letu 2011. Povedala je, da imajo v njihovem podjetju glede prijav na razpise nekaj dobrih izkušenj in spodbudila prisotne, da poskušajo pripraviti prijave, saj marsikje denar ostaja nepočrpan. Med drugim je omenila nov razpis za spodbujanje mobilnosti kadrov. Nekateri razpisi, kot na primer s področja informatike, zahtevajo, da mora biti projekt vreden vsaj 500.000 evrov in več, zato je za črpanje smiselno oblikovanje konzorcija. Tudi višina sofinanciranja je za različna področja različna. Prisotni so imeli številna konkretna vprašanja, na katera je poskušala predavateljica odgovoriti, pomemben pa je bil tudi pogovor in izmenjava izkušenj pri prijavah na razpise med samimi udeleženci. Marija Lebar MISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Ob jaslicah ustavljen čas Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji se bodo ponovno potrudili ter praznične decembrske dneve še polepšali s prikazom Jezusovega rojstva oziroma živimi jaslicami. Uprizoritev bodo pripravili v soboto in nedeljo, 25. In 26. decembra. Igrani predstavi bosta ob 17. in 18.30 v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi. V turističnem drušh/u jaslice, to »zamrznjeno gledališče zgodovine«, kakor včasih pravijo etnologi, podarjajo vsem, ki želijo za trenutek zamrzniti čas. Z božičnimi šegami ljudje povezujemo različne navade, ravnanja, tudi vonjave ... Gre za cel spekter občutkov in spominov, ki bi bili brez jaslic, kot bistvenega elementa v doživljanju božičnega časa, nekako goli in nepopolni. Zato vabijo vse Zgornjesavinjčane in tudi širše, da skupaj podoživijo skrivnost svete noči in za trenutek ustavijo čas. Marija Sukalo Mag. Lidija Dovšak je poudarila, da bo NLB še naprej podpirala perspektivne razvojne projekte (foto: Tone Lovrec) Kristina Kočet je spodbudila prisotne, da se prijavijo na razpise, saj marsikje denar ostaja nepočrpan (foto: Marija Lebar) NOVA UUBUANSKA BANKA Z dobrimi željami v leto 2011 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE (ZGS) V Nazarjah o novostih s področja lesne biomase Poleg Jurija Beguša (levo) je navzoče pozdravil tudi David Špeh iz Biomase (foto: Marija Lebar) V organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in podjetja Biomasa iz Luč je v četrtek, 9. decembra, v Zgornji Savinjski dolini potekalo izobraževalno srečanje energetskih svetovalcev, gozdarjev in kmetijskih strokovnjakov. Srečanje je potekalo pod naslovom Novosti na področju lesne biomase. V imenu nazorske enote zavoda za gozdove je prisotne nagovoril in pozdravil vodja Toni Breznik in dejal, daje tokratno, že enajsto srečanje te vrste ponovno priložnost, da se strokovnjaki tudi na terenu seznanijo z izredno aktualno problematiko lesne biomase. Posebej pomembna je pri tem izmenjava njihovih lastnih izkušenj. V imenu sponzorja podjetja Biomasa je udeležence nagovoril David Špeh. Prvi del - predavanje - je potekal v gradu Vrbovec v Nazarjah. Vodja oddelka za gozdno tehniko na ZGS Jurij Beguš je med drugim spregovoril o konfliktu rabe iste lesne suro- vina med lesno predelovalno industrijo in energetskim sektorjem, torej uporabo tega lesa za kurjenje. Pri tem je poudaril, daje dodana vrednost lesa skozi predelavo do končnega izdelka lahko celo stokratnik tega, kolikor da kot energent. Državna regulativa je tukaj vprašljiva, saj imamo prosti trg, kjer se srečujejo ponudniki in porabniki lesa. Kljub izredni gozdnatosti Slovenije in velikemu letnemu prirastu je pomembno, da stroka pove, koliko lesa je na razpolago, da bo gospodarjenje še vedno trajnostno in da bo zalog dovolj. Izziv je tudi, kako mobilizirati les, ki ostaja v gozdovih, pri čemer so omejitveni dejavniki razdrobljeno lastništvo in majhni gozdovi ter nedostopnost terena. Omenil je tudi vpliv klimatskih sprememb na gozdove in na pričakovane razlike v njihovi sestavi. V nadaljevanju so se prisotni seznanili še s pirolizo lesa. To je postopek razkroja lesa pri visoki temperaturi in brez prisotnosti kisika. Nato so si udeleženci ogledali logistični center podjetja Biomasa v Nazarjah in njihovo kotlovnico v Lučah, kjer so jim predstavili stroj za sečno lesa. Marija Lebar KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Sprejeli poročilo o delu mozirske območne izpostave in načrt za leto 2011 Na peti redni seji so se v začetku meseca zbrali člani upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) - Območne izpostave Mozirje in vabljeni člani sveta KGZS in člani Območne enote Slovenj Gradec. Ker seja ni bila sklepčna, so poročilo o delu in načrt za prihodnje leto umaknili z dnevnega reda in se posvetili ostali problematiki. Nekaj dni kasneje so pripravili še korespondenčno sejo, na kateri so sprejeli poročilo o letošnjem delovanju in načrt dela za prihodnje. V načrtu so opredelili dolgoročne in letne cilje ter naloge mozirske območne izpostave za leto 2011. Štefka Goltnik iz mozirske izpostave KGZS je navzoče seznanila s predlogom spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih, ob čemer se je razvila razprava. Prisotni so bili mnenja, da je kmetijska zemljišča potrebno varovati pred pozidavo. O spremembah zakona o do- hodnini je govoril vodja OE Slovenj Gradec Stanko Jamnik. Na zakon, ki je bil sprejet v parlamentu, je državni svet dal veto, tako da se zdaj ponovno vrača v obravnavo državnemu zboru. Dodatne davčne obremenitve kmetov so po mnenju prisotnih na seji zaskrbljujoče. Predsednik tukajšnje območne izpostave Jožef Rakun je opozoril na slabo kakovost ušesnih številk za označevanje goveda, o čemer se bodo pogovorili z vodjo oddelka za živinoreja na KGZ Celje. Prav tako je Rakun menil, da je vsakoletno pregledovanje gasilnikov, ki so obvezni na kmetijah, morda prepogosto, saj predstavlja za kmetijo še dodaten strošek. Pri tem je Gol-tnikova odgovorila, da proizvajalec gasilnikov sam označi, kolikšen je rok, ko je treba aparat strokovno pregledati. Je pa po njenem strošek zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki lahko nastane zaradi požara. Marija Lebar DOBRODELNA PRODAJA SLIK VLADA PAREŽNIKA Likovnik ves izkupiček namenil poplavljenim Vlado Parežnik je za dobrodelno prodajo namenil kar petsto svojih likovnih izdelkov (foto: BK) Letošnje poplave so v Sloveniji znova prizadele veliko ljudi, ki so zato hvaležni za vsako pomoč dobrotnikov. Tega se zaveda tudi Vlado Parežnik iz Mozirja, ki seje zato, kot že mnogokrat poprej, odločil za dobrodelno prodajo svojih likovnih izdelkov. Prodaja je potekala na več lokacijah vse do srede decembra, vsa zbrana sredstva je daroval prizadetim v poplavah preko Rdečega križa Slovenije. Parežnikje za dobrodelno prodajo namenil kar petsto svojih likovnih izdelkov. Zainteresirani so lahko kupovali, in tako tudi sami prispevali pomoč, uokvirjena dela v različnih tehnikah; olja, pastele, voščenke, tempero in perorisbe v tušu. Ljubitelji umetnosti so lahko izbirali tako med miniaturnimi deli kot izdelki večjih dimenzij. Slike z imaginarnimi vsebinami so bile ves november in do srede decembra razstavljene v avtorjevem likovnem salonu na njegovem domu v Mozirju in še na petih lokacijah po vsej dolini, kjer so jih obiskovalci lahko tudi kupili. Kot je povedal Parežnikje bil z odzivom na dobrodelno akcijo zelo zadovoljen, njegov prispevek pomoči potrebnim pa je gotovo z velikim veseljem prejela organizacija Rdečega križa Slovenije. TG STIRI DESETLETJA DRUŠTVA ZGORNJESAVINJSKIH INVALIDOV i na praznovanju štiride-Poleg pozdravov, ori-in problemov invalidnih ) tej priliki zaslužnim članom pode-štvena in državna priznanja. brane so uvodoma s pesmijo pozdravili člani MPZ KD Mozirje, ki jih vodi Anton Petek. Prvi izmed govorcev je bil predsednik društva Anton ačner. Orisal je prehojeno pot od ustanovitve-ga občnega zbora, na katerem je bilo 54 čla-, do danes, ko jih je že preko tisoč. Izpostavil arobleme, s katerimi se delovni invalidi dnev-) srečujejo, med njimi obilo zakonov, ki urejuje-njihovo področje, pa jih bolj ali manj vsi kršijo. Naštel je dejavnosti, ki jih v društvu opravljajo za boljše in kvalitetnejše življenje članov. Od organizacij izletov, letovanj, različnih družabnih aktivnosti, do razdeljevanja socialnih enkratnih pomoči, obiskovanja nepokretnih in ostarelih ter obdarovanja ob praznikih. Predsednik republi- V imenu društva je priznanje republiške zveze za dolgoletno delo iz rok predsednika Draga Novaka prevzel Anton Gračner (desno), predsednik in gonilna sila zgornjesavinjskih invalidov (foto: Benjamin Kanjir) ške zveze Drago Novak je izpostavil vedno slabši položaj invalidov v primerjavi z ostalimi državljani. Invalidi so vedno bolj zaskrbljeni in nezadovoljni. Novi zakoni jim z nepremišljenimi pote- rijetno glasbeno dogajanje so s sladkim pre< enskega zbora, ki so moški pevski zbor obdi njihova slika (foto: Šteti in nagrade ter spadajo v krog naj- Ivo Mi boljših vokalnih skupin pri nas. dolgol Posebna priznanja je Kulturno stl. Zal društvo Bočna podelilo najzaslu- jizbon žnejšim članom zbora. Za dolgoie- prizna tno sodelovanje sta bila nagrajena mož t Ivan Časi in Janez Čeplak. Za sne- monijc manje skladb so bili najbolj zaslu- vodji k zni Stanko Pečnik mi krajšajo pridobljene f ne želijo usmiljenja, ampak enakih vsi ostali, ki jih ne tarejo tovrstne teža' Zbrane je pozdravil tudi i Suhoveršnik. Zaželel jim je čim ' s katerim bodo lažje premagovali vsakodne ovire. Kljub težavam, ki so jim postavljene no morajo ohraniti veselje do življenja. V spremljajočem kulturnem programu, ki ga je vodila Ivana Žvipelj, sta se predstavili pevki Pepca in Kristina iz Nove Štifte. Ob spremljavi cifer Toneta Mlačnika sta zapeli Mariji, Pavlič in Štorgel iz Luč. Podelili so društvena priznanja poverjenikom za dolgoletno delo na terenu in vsestransko udejstvovanje pri razvoju društva. Podelili so tudi zahvale vsem, ki jih pri tem finančno podpirajo. Pisna priznanja in častne znake republiške zveze je podeli predsednik Drago Novak. Posebno priznanje je prejelo tudi društvo, v njegovem imenu predsednik Anton Gračner, Pred koncem so zapele še pevke in pevci Me-PZ društev upokojencev in invalidov Mozirje, ki ga prav tako vodi neutrudni Anton Petek. nedeljo, 5, decembra, so člani moškega pevskega zbora (MPZ) iz Bočne v domačem kraju pripravili pevsko popoldne. Pod okriljem zborovodje Matjaža Železnika so predstavili pesmi, ki so jih v izogib žabi posneli na zgoščenko. Lani ) odkrili koncertni list zbora iz leta i in tako je nastala ideja o sne-anju pesmi, ki so jih prepevali v teh stotih letih. Druženje, prepeva-5 in razveseljevanje poslušalcev z ubranim petjem je članom sestava že v krvi. Nič nenavadnega torej, da jih vabijo v goste po Sloveniji in tudi v tujino. Veselje do petja nadgrajujejo z nenehnim učenjem in kva-iteto. Da bi bila pevska družba bolj pisana, so v goste povabili ženski pevski zbor iz Bočne, ki ga vodi Jože Pustoslemšek, in vokalno skupino Cantilena, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Podlehnik. Pevke zasedbe Cantilena so za svoje nastope prejele številna priznanja Za danes živimo Ko se človek ozira nazaj, nehote se vpraša ... zakaj... je minilo najlepše in zima je zdaj?! Za danes živimo! Na včeraj izpijmo in... jutri se, moji najdražji, spet veselimo! Pepi V decembru praznujeta 83-letnico plemenitega življenja naša draga Pepca in Jože Miklavc s Trnovca. Iskreno vama privoščimo še lepih let in vama čestitamo ob jubileju ter privoščimo ^ veliko veselja ob božičnem času. i ' j Vs vajini! KULTURNO DRUŠTVO BOČNA S pesmijo v srcu in nasmehom na obrazu J JAKIJEVA HIŠA - GALERIJA NAZARJE Plovila pragozdno bujne domišljije Gorana Horvata Razstavo likovnih del Gorana Horvata je pripravilo Kulturno društvo Nazarje na pobudo županje Majde Podkrižnik (foto: Marija Lebar) Na pobudo županje Majde Podkrižnik in v sodelovanju z občino je nazorsko kulturno drušlvo pripravilo v tamkajšnji galeriji razstavo likovnih del Gorana Horvata z naslovom Podobe pragozdno bujne domišljije. Slikarjev opus je predstavil umetnostni zgodovinar Franci Pečnik. Slovesnost ob odprtju je bila zamišljena kot srečanje kulture in poslovnega sveta, saj so bili na razstavo povabljeni podjetniki - pokrovitelji športne dvorane v Nazarjah, ki so se je tudi številčno udeležili. Razstavo je odprla županja Majda Podkrižnik in pri tem spregovorila o povezovanju, sodelovanju in sožitju različnih področij našega življenja. V nagovoru seje obrnila tudi neposredno na prisotnega likovnega ustvarjalca Gorana Horvata. Pri tem je med njima stekel dialog o tem, kako je Horvat kot otrok doživljal svet okoli sebe in kakšne spomine mu zbuja prav ta razstavni prostor in hiša, v kateri so Horvatovi nekoč živeli. Franci Pečnikje predstavil pričujoča Horvatova dela: »Večinski del razstave zapolnjujejo Plovila, Goranov opus, ki ga gradi zadnjih pet let, inje naslikal že preko 300 del s to tematiko. Goran Horvat je slikal Plovila, lebdeča v zraku ali vesolju, že v sedemdesetih letih. Kakor je sam povedal, je bilo to v času njegovega »osvobajanja« od očeta.« Umetnik je v večini del intelektualen in nadvse vsebinski in kritičen, je še dodal Pečnik in pozdravil idejo o srečevanju umetnosti z gospodarstvom in ostalim družbenim okoljem. »Podpora umetnikom in ustvarjalnosti, varovanje kulturne dediščine, skrb za kvalitetno prostorsko načrtovanje je tudi graditev blagovne znamke, ki doprinaša k prepoznavnosti in privlačnosti občine,« je povedal Pečnik. Poleg slik iz cikla Plovila je slikar na ogled postavil še dve sliki s cvetjem. Pozornost obiskovalcev so zbudili tudi povsem samosvoji okviri, ki vsebino slik poudarjajo in so prav tako delo Gorana Horvata. Spregovoril je še Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje BSH Hišni aparati Nazarje, podjetje je pokrovitelj razstave. Omenil je vrednote tako v vsakdanjem kot tudi v poslovnem življenju, ki so v krizi in jih bo potrebno ponovno vzpostaviti. V spremljajočem kulturnem programu so se predstavili učenka in pedagoginje Glasbene šole Nazarje. Častnemu občanu občine Nazarje, ki je bil prisoten na dogodku, Aleksandru Videčniku je ob njegovi 90-letnici županja izročila darilo in mu v imenu vseh čestitala. Marija Lebar Goran Horvat - prejemnik najvišjega filantropskega priznanja Ta četrtek je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti potekala slovesnost, na kateri je umetnik Goran Horvat prejel priznanje in naziv Prometej za vzorno donatorslvo za leto 2010. Ta visoki naziv je Horvat za svoje donacije dobil že drugič. Priznanje mu je podelil direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal. V obrazložitvi je bilo povedano, da je to priznanje eno redkih v naši državi tistim, ki se odlikujejo v plemenitih dejanjih približevanja znanosti ljudem. ML UUBENSKI PEVCI PODARILI MIKLAVŽEV KONCERT STAROSTNIKOM V GORNJEM GRADU S pesmijo potešili del hrepenenj in pričakovanj Varovance Centra starejših Gor- pevskega zbora Kulturnega dru-nji Grad so prvi decembrski petek štva Ljubno ob Savinji. Z njimi so obiskali pevke in pevci mešanega bili tudi predstavniki ljubenske kra- Ubrani glasovi ljubenskih pevcev so pritegnili marsikaterega poslušalca (foto: Marija Šukalo) jevne organizacije Rdečega križa, zato je varovancem pozdravne besede namenila njihova predsednica Ana Kladnik, kije vsem zaželela prijetno urico ob nastopajočih. Na Miklavževem koncertu, kot so ga poimenovali, so ljubenski pevci občinslvu predstavili ljudske napeve, jih spomnili na srčno hrepenenje in čas podoknic, popeljali po Koroškem in Primorskem, čisto za konec pa jim poklonili Silve- strski poljub in Belo snežinko. Tokrat so pripeljali s sabo tudi Miklavža, ki je varovancem razdelil nekaj sladkih dobrot. Ob zaključku pevskega druženja seje od nastopajočih v imenu stanovalcev in osebja poslovila direktorica centra Francka Voler ter poudarila, da so pevci in pevke potešili del hrepenenj in pričakovanj, prinesli veselje, nasmeh in toplino. Marija Šukalo 18. decembra praznuje 2. rojstni dan Živa Podbregar Želimo ti veliko zdravja, sreče in otroške razigranosti. Mami, ati, Lara MOZIRJE Domoznanstvo je sedaj doma v knjižni« Minulo soboto so v mozirski knjižnici slavnostno odprli nov oddelek, domoznansko čitalnico. Otvoritev je bila uvertura v srečanje z Aleksandrom Videčnikom, s katerim so slavnostno obeležili njegov častitljivjubilej, 90 let. Knjižnica Mozirje je že do sedaj zbirala domoznansko gradivo na območju Zgornje Savinjske doline. Ne nazadnje upravlja z Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani in v okviru te z Osebno zbirko Aleksandra Videčnika. Nabralo se je veliko gradiva, ki ga je bilo potrebno strokovno uredi- ti in ponuditi uporabnikom. Prav v ta namen je bila ustanovljena domoznanska čitalnica. Le-to je na otvoritvi predstavila nova direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko. Poudarila je, da je večino gradiva v čitalnici prispeval Aleksander Videčnik, ki je prav na dan otvoritve oddelka praznoval 90. rojstni dan. V pogovoru z bivšima županoma Anko Rakun in Ivanom Purnatom, alergologom in balneolo-gom dr. Janezom Kraševcem, županom Ivanom Suhoveršnikom ter glavnim in odgovornim ure- dnikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom, ki so dolga leta spremljali ter podpirali njegovo bogato ustvarjanje, je Videčnik obujal prijetne spomine. Skozi vrsto anekdot so se gostje spominjali svojega sodelovanja in uspešno izvedenih projektov. Slavljenec je bil vesel tudi nastopa Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje, saj so po njegovih besedah obogatili večer in mu pričarali toplino v srcu. Ob Videčnikovem jubileju so mu v Knjižnici Mozirje pripravili presenečenje, predstavitev njegovega življenja in dela na portalu Kamra. To je vseslovenski projekt digitalizacije kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Življenjsko delo slavljenca večera je bilo zadosten razlog, da je bila prav ta predstavitev prvi prispevek knjižnice na Kamri. Roman Mežnar S slavnostno otvoritvijo domoznanske čitalnice je zbrano domoznansko gradivo postalo dostopno uporabnikom mozirske knjižnice. Dejavnost bodo nadgradili s projektom digitalizacije gradiv iz Zgornje Savinjske doline, DigiSavinja. Načrtujejo tudi nadaljevanje sodelovanja na portalu Kamra. Aleksander Videčnik (v sredini) je obujal prijetne spomine v družbi tistih, ki so dolga leta spremljali in podpirali njegovo bogato ustvarjanje (foto: Tatiana Golob) Blagoslovljene Božične praznike in srečno Novo leto 2011 M Si Nova Slovenija NSi 00 Mozirje, Rečica, Gornji grad, Ljubno 3 TOP nasveti za polet podjetja na vrh Najboljši podjetniki so najbolj drzni in pogumni in inovativni. Preverjajo dejstva, so proaktivni, iščejo in izkoriščajo priložnosti za polet na vrh.Vas zanima, kako poleteti? Ponujamo vam 3 učinkovite nasvete za vzpon na vrh najboljših. ■v ■S: O 1. SPREMLJAJTE TRG Konkurenca je pomembna. Spremljajte, kaj se dogaja na trgu, analizirajte konkurenco, primerjajte podjetja in poiščite pravi prostor za vaše podjetje na trgu. Zagotovite si dostop do pravih podatkov, ki vam to omogočajo, saj boste le tako lahko sprejemali prave odločitve. 2. IZBIRAJTE PRAVE POSLOVNE PARTNERJE Vaši partnerji so ključni za vaš uspeh. Izbirajte jih skrbno. Poskrbite, da bodo stranke pravočasno poravnale svoje obveznosti, preverite njihove finančne podatke, računovodske izkaze, bonitetno oceno, izdelajte primerjalne in grafične analize. Enostavna in uporabna orodja vam ponuja poslovni imenik www.bizi.si. 3. IZSTOPITE IZ MNOŽICE IN KOMUNICIRAJTE Podjetje, ki želi uspeti, zna izstopiti iz množice in je vedno pripravljeno na spremembe. Naj spremembe postanejo vaš izziv, na katerega boste odgovorili s prilagajanjem na vseh poslovnih funkcijah. Vaše stranke so pomembne, zato jim prisluhnite in ponudite tisto, kar želijo. Prilagodite ponudbo, utrdite odnose in komunicirajte. Povečajte prepoznavnost, ponudite razloge, zakaj naj stranke izberejo vas in bodite tam, kjer vas iščejo. Ste vedeli, da spletno oglaševanje v primerjavi z drugimi načini oglaševanja omogoča merjenje učinkov, sledljivost in natančno cilja oglasov? Oglašujte pametno! v Želite, da bi bile vaše poslovne odločitve enostavnejše in varnejše? Prenovljen poslovni imenik www.bizi.si vam pomaga sprejemati prave odločitve, izkoristiti poslovne priložnosti in tako povečati prihodke. Je kredibilen vir za kontaktne, poslovne, bonitetne in finančne informacije za več kot 100.000 slovenskih podjetij. Nepogrešljiv pomočnik pri poslovnem odločanju omogoča tudi enostavno izdelavo tržnih analiz in konkurenčnih primerjav. Primer: za podjetje ABC na bizi.si pridobite naslednje podatke: davčna, matična številka,TRR, bonitetno oceno, število zaposlenih, letni prihodek, ali je v stečaju, podjetju lahko pošljete e-pošto, natisnete nalepke, izvozite podatke v Excel in še več. Poleg dostopa do informacij, s katerimi boste sprejemali utemeljene odločitve, vam bizi.si omogoča odlično vidnost in predstavitev na eni izmed najbolj obiskanih slovenskih spletnih strani. Registrirajte se, 7 dni brezplačno uporabljajte bizi.si in preverite njegovo uporabnost. bizi.si je za vas dosegljiv vedno in povsod - 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Več informacij: bizi@najdi.si, www.bizi.si, 080 3000 bizi.si Še o mozirski šoli (2) Piše: Aleksander Videčnik Zanimivi podatki so zapisani tudi v zapisniku Nadzorovalne konference z dne 19. junija 1929. Na njej so sodelovali: sreski šolski nadzornik Grmovšek, stalna učiteljica Pavla Pistotnik, stalni učitelj Stanko Vičič in stalna učiteljica Marica Ša-šel (navedeni nazivi so prepisani iz dokumenta). Tako stanje so ugotavljali: »Glede šolskega poslopja, učnih sob in opreme ni od zadnjega nadzorovanja nikake izpre-membe. Vse je v dobrem stanju. Šolski vrt meri 10 a, v drevesnici je 300 cepljenk in 24 necepljenih dreves. Šola ne razpolaga z zaprto telovadnico. Ob ugodnem vremenu se vrši telovadba na šolskem dvorišču, za orodno telovadbo so na razpolago plezalo, drog in bradlja. Zbirka učil se je od lanskega leta zelo povečala, potrebno bi še bila nabava - Kozmos učila za elektriko in tehtnica z uteži. Šolarska knjižnica šteje 500, od teh 459 vezanih, nevezanih 41 knjig. Letos je bil prirastek 30 knjig. Učiteljska knjižnica šteje 997 knjig, vezanih 200, nevezanih 797, prirastek 13 knjig. Izmed učbenikov se uporabljajo: Črnivec I. do V. del za računslvo; za čitanje čitanke Wider, Černe, Gangl in Rape. Šoloobveznih je 78 dečkov in 97 deklic, skupaj 175 otrok; obiskujočih pa je le 163. December,januar in februarje bil radi dolgotrajne hude zime po obisku slabši, pa tudi vrsta otroških bolezni je zmanjšala šolski obisk. Na šoli je uveden nerazdeljen dopoldanski pouk... Pisanje je dobro. Pišejo večinoma po nareku. Čitanje je deloma zlogovno, deloma vezano. Priporočljivo je, da se vadijo tudi v samostojnem zapisovanju kratkih stavkov, ki jih črpajo iz jezikovnega in početnega stvarnega pouka ... Čitanje berilnega sestavka »Kosec« je bilo v splošnem gladko (gre za 3. razred, op. A.V.). Stavkovna analiza se neguje z dobrim uspehom. V spisovalnicahje 11 nalog, ki so povečini opisi in obnove ... Memoriranje je bilo dobro. Lepopisni-ce so tako glede latinice kakor tudi glede cirilice prav dobre... IV. razred. Čitanje je gladko, glasno in razločno. Lepopisnici so prav lične, memoriranje je bilo izrazito, pri risanju, ki se vrši po naravi, se uporabljajo barve. Petje je enoglasno in dvoglasno ter prav čisto. Učenci so se seznanili z notnim sestavom. V splošnem se pripominja - z ozirom na zahteve novodobne šole bodi vsaka učna ura - ura dela, pri čemer ni shvatati pojma »delo« kot ročno delo v ožjem smislu, ampak, da se shvača pojem delo v širšem pomenu kot vsako, bodisi intelektualno, bodisi manuelno delo. Z ozirom na to zahtevo je treba prenesti težišče od učitelja na učenca. Vse kar učenec lahko sam izsledi, odnosno sam izvrši, pri tem se mu naj ne pomaga. Delovni princip se zamore uveljavljati pri vsem pouku ... Po mnenju uglednih modernih metodi-kov, kakor so Rothe, Seinig in drugi, ima deško ročno delo predvsem nalogo, da podpira ostali pouk. Zato naj se izdelujejo v prvi vrsti predmeti, ki so z ostalim poukom v kakršnikoli zvezi...« V tem zapisniku izpred toliko let so prav zanimivi podatki, pa tudi razna pojasnila in utemeljitve. Po vsem, kar lahko razberemo iz celotne vsebine listine, smemo reči, da so si šolniki zelo prizadevali približati razna sodobna znanja učencem tedanje osnovne šole. Zato je pobuda mozirskega župana Ivana Su-hoveršnika, da se spet postavi spominsko obeležje prvemu mozirskemu učitelju Francu Hofba- uerju, hvale vredna. Storimo to, saj si glede na njegova velika splošna prizadevanja za Mozirje, ne le kot učitelj, tudi kot trški sindik zasluži to pozornost. UGLEDNI NADUČITELJ FRAN PRAPROTNIK V mohorjanskem koledarju za leto 1922 je Fran Hribernik, znani mozirski učitelj in priznani narodopisec, zapisal v uvodu članka o mozirskem nadučitelju in nadvse prizadevnemu sadjarskemu pospeševalcu Franu Praprotniku tole: »Dne 28. januarja 1919 je dopolnil sedemdeseto leto svojega življenja mož, ki smo mu dolžni, da se ga, dasi pozno - krive so temu razmere - spomnimo z nekaterimi besedami. Ta mož je upokojeni nadučitelj v Mozirju v Savinjski dolini, kije vse svoje življenje posvetil narodu, iz katerega je izšel. Zlasti je pospeševal kmetijstvo, sadjarstvo pa še posebej. Služiti nam more, kakor malokdo, za vzgled nesebičnega, požrtvovalnega narodnega delavca.« Že samo ta uvod pomeni veliko. Ob tem naj omenimo, da so se tedaj napredni možje, narodno zavedni in izobraženci sami poimenovali Fran, nikoli pa ne Franc. To je treba pribiti kot resnico časa, ko so Slovenci bili boj za svojo naro- dnost z nemškimi nacionalci. Tako je pravilno pisati Fran Kocbek, Fran Hribernik, dr. Fran Kotnik in tako dalje. Seveda se nekateri, da, celo zgodovinarji, sklicujejo na krstne podatke, kjer jasno, ni bilo Frana, ampak dosledno Franc. To pa ne pomeni nič za zgodovinsko prikazovanje imena, saj mora biti upoštevana izbira imena človeka, ki ga nosi. Tako se Kocbek nikoli ni imel za Franca, tudi Praprotnik in Hribernik se nista tako podpisovala. To samo mimogrede. Ne delajmo torej takih napak. NEKAJ OSEBNIH PODATKOV Fran Praprotnik je bil rojen 28. januarja 1849 v Šentandražu pod Goro Oljko. V osnovno šolo je moral v Šmartno ob Paki, saj tedaj šole v rodnem kraju ni bilo. Na celjski gimnaziji je leta 1870 opravil zrelostni izpit z odliko. Prvo službo je opravljal kot podučitelj v Selnici ob Dravi. Na- to je učiteljeval v Lembah pri Mariboru, spomladi leta 1881 je nastopil službo nadučitelja na šoli pri Devici Mariji v Puščavi, leta 1889 pa je postal nadučitelj ljudske šole v Mozirju. Tu je učil do leta 1915, torej celih 30 let, ko seje upokojil. NJEGOVO DELOVANJE V ŠOLI Poznavalci, tudi Hribernik, so ga poznali kot nadvse predanega učiteljskemu poklicu. Prav ti so trdili, da je bila Praprotnikova šola najboljša. Sam je večkrat dejal: »Pokaži mi zvezke svojih učenk in učencev in povem ti, kakšna je tvoja šola.« Praprotnikje znal pritegniti mladino k učenju, kar je bilo mogoče tudi zaradi dobro opremljene šole z učnimi pripomočki. In taka je njegova šola tudi bila. Zapisano je, daje bil blag in delaven kot čebela ... Njegovi učenci so ob nadaljevanju šolanja imeli dobre uspehe in marsikdaj ponesli sloves mozirske šole v svet. Tako je v celjski meščanski šoli veljalo, da je lahko dijak vstopil takoj v 2. razred. Potem se ne gre čuditi, da je dobival od vseh strani, tudi iz prekomorskih dežel, pisma in razglednice s podpisom - Vaš hvaležni učenec, Vaša hvaležna učenka... Nadaljujemo prihodnjič. Praprotnik v šolskem sadovnjaku med svojimi učenci. Slika je iz mohorjanskega koledarja za leto 1922. sezona na planinskih pašnikih na območju Zgornje Savinjske doline v letu 2010 VIDA RIBIČ, terenska kmetijska svetovalka I KGZS - Zavod CE Izpostava Mozirje Najpomembnejša značilnost in hkrati velika vrednota slovenske krajine je njena pestrost, raznolikost in ohranjenost. Ta izvira iz naravnih danosti. Vse to je temelj kulturne krajine, ki jo je oblikoval in jo razvija človek. K temu mnogo prispeva pašnišlvo. Pomen planinskega pašništva spoznamo že potem, da seje ohranilo od prvih začetkov obdelovanja tal do danes. Ker je v naši dolini pomemben del ozemlja v alpskem in visokogorskem svetu, ima planinsko pašništvo vtem prostoru bogato tradicijo. Izoblikovala se je posebna oblika gospodarjenja, ki se začne vsako leto s premikom živine s kmetij na planinske pašnike in jeseni nazaj. Za urejanje paše na planinah se je izoblikoval pašni red, kjer so zapisane pravice in obveznosti kmetov do paše in dela. Na območju Zgornje Savinjske doline je organiziranih 37 pašnih skupnosti, od tega jih je na območju občine Mozirje 11, Gornjega Grada 6, Ljubnega 4, v Lučah 8 in Solčavi tudi 8. Obsegajo 1.131,57 ha površin. V letošnjem letu seje na njih prepaslo 1.190 glav goveje živine, 82 konjev, 23 žrebet, 3 osli in 579 ovac, kar predstavlja 1.000,38 GVŽ. Živino je paslo 300 kmečkih gospodarstev. Povprečna obtežba je znašala 0,88 GVŽ/ha. Živina je bila prignana na planine od začetka do sredine junija, odgon živali pa na večini planin na kvatrno soboto. Povprečna pašna doba je trajala 112 dni, v vseh pašnih dneh lahko računamo s 59-fimi tonami prirasta. Na planinah so urejeni objekti, in sicer je na njih 40 pastirskih staj in 32 hlevov. Stavbe so pravi arhitekturni spomenik in kot taki neprecenljiva kulturna in stavbna dediščina podeželja. Vse pašne skupnosti razen dveh so vključene v Kmetijsko okoljski program kot podukrep Planinska paša s pastirjem. Upravičenci do plačil iz naslova podukrepa morajo v času trajanja obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno. Obvezno je vodenje vseh evidenc o delovnih opravilih, obtežba z živino mora biti 0,5 - 1,9 GVŽ/ha. Prisotnost pastirja je na planini obvezna, z njim mora biti sklenjena pogodba. Za naše planinske pašnike je značilna okoljska in krajinska pestrost. Tradicionalna planinska paša je naravi prijazen način gospodarjenja s planinami, ki hkrati omogoča tudi vsestranski trajnostni razvoj. Izvajanje podukrepa planinske paše je namenjeno ohranjanju obdelanosti gorskih območij. Paša živine na planinskem pašniku Raduha Javorje (foto: Vida Ribič) Inovacije pri oknih ANTON JURŠNIK, energetski svetovalec Problem prezračevanja po vgradnji kvalitetnih in zrakotesnih oken doslej ni bil rešen. Večina ljudi ima tudi nova okna, kot prej stara, na vrhu odprta. To, v času, ko ogrevanje ne deluje, ni nič narobe. Neracionalno in v nasprotju z učinkovito rabo energije pa je v ogrevalni sezoni. Sveži zrak je seveda potrebno neprestano ogrevati in stroški ogrevanja se povečujejo. Nekateri prezračujejo pravilno, zaprejo radiatorje in za nekaj minut naredi- jo prepih. Pred časom so se na trgu pojavila okna z odprtinami v okvirju, kar je isto kot delno odprto okno. Na letošnjem sejmu MOS je bil prikazan prototip okna, ki bo omogočalo izmenjavo zraka z rekuperacijo toplote. Ob vertikalnem ali horizontalnem robu okvirja je dodan element s toplotnim prenosnikom. Dva sedemvatna, tristopen-ska ventilatorja omogočata dovod svežega in odvod odpadnega zraka. Njuna zmogljivost je 12,18 ali 25 m3/h. Delovanje se lahko časovno nastavi. Sestavni del toplotnega prenosnika sta še dva pralna filtra in senzor vlage. Učinek prenosa toplote pri pretoku zraka 12 m3/hje 87-od-stotni, pri maksimalnem pretoku pa 70-odstotni. Okno je tako postalo tudi sodobna, energijsko učinkovita, lokalna prezračevalna naprava. Cena toplotnega izmenjevalca je 490 evrov, kar je polovico manj kot stanejo lokalne prezračevalne naprave. Nasveti, Ljudje in dogodki, Informacije Isto podjetje, Mik Celje je razvilo tudi okno, ki vpliva na naše počutje z dodajanjem negativnih ionov v prostor. V posebni celici med šipama, je zapisan energetski program, ki vrača zraku v prostoru njegove naravne lastnosti. Pokazalo se je, da se pri utrujenih ljudeh počutje izboljša. Velik podvig, kije bil opažen tudi v svetu, je uspel inovatorjem v Kovinoplastiki Lož. Razvili so nov koncept izdelave oken (slika). Krilo je stekleno, ima dve ali tri stekla in nima okvirja, ampak je okvir kot dis-tančnik, med stekli. Pri zapiranju se krilo pogrezne v okenski podboj. Podboji so lahko leseni, aluminijasti ali plastični. Okno ima večjo stekleno površino, ki sega sedaj do okenskega podboja. Če gledamo z zunanje strani pravokotno na okno, se okvir krila ne vidi, ker ga zakriva podboj. Okvirji krila so tanjši, pri treh steklih je debelina le 42 mm, zato je manjša poraba materiala in porabi se manj energije za izdelavo okna. Zaradi večje steklene površine krila je boljša tudi osvetljenost prostorov. Toplotna prehodnost okna Uw je 0,8 W/m2K, steklo pa ima toplo- tno prehodnost 0,6 W/m2K. Cena okna je približno 50 odstotkov višja od normalnega okna. Denar za razvoj je prispevala tudi EU in si zagotovila pravico do uporabe teh oken v vseh državah Unije. Testiranja in poizkusna vgradnja bodo končana do začetka serijske proizvodnje, ki je predvidena že letošnjo jesen. Ostanimo še pri oknih. V začetku izdelave izolacijskih oken je bil med šipami suh zrak, danes pa je v pro- storu med stekli žlahtni plin. Proizvajalcu stekla Guardian iz ZDA je uspelo izdelati okno z vakuumom med stekli, ki je najboljši toplotni izolator (1). Problem njegove uporabe je bila doslej obremenitev stekel. V primeru popolnega vakuuma bi namreč na 1 m2 šipe z zunanje strani delovala sila 100 kN(lOton). Problem so rešili z minimalno razdaljo med šipami, ki je le 0,2 mm, kolikor so visoki distančniki med šipami. Toplotna prehodnost bo manjša od 1 W/m2K. Tudi proizvodnja teh oken je v ZDA predvidena že v letošnjem letu. Viri: (1) Varčujem z energijo, št. 19, (2) spletne strani in prospekti proizvajalcev Razpisi za nepovratne finančne spodbude Ekološkega sklada so še odprti. Tehnične informacije s področja obnove stavb in novogradenj lahko dobite tudi v energetskih svetovalnih pisarnah. Svetovanje je brezplačno, se je pa potrebno prej prijaviti. Za pisarno v Velenju lahko pokličete 041 250 577. OSNOVNA SOIA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Besedici«! 2010 resu«, da pišejo in ustvarjajo. Da se kljub vsej »ponudbi« sodobnega sveta, ki nas precej odmika od prvinskega spoznavanja besedja, to je od branja in pisanja, še najdejo mladi, ki se ustavijo ob besedah svojega materinega jezika, jih berejo, uživajo ob njih, nato pa se jih lotijo oblikovati po svoje. Kajti - svojevrsten čar in užitek je igrati se z besedami, jih družiti, povezovati in zlagati na vse možne načine, potem pa stavke in povedi brati, razumeti in si predstavljati, kaj so nam sporočili. Še lepša je poezija - brezmejna možnost igranja z besedami, iz katerega potem nastane nova kvaliteta izražanja in osebno obarvano sporočilo poeta na izbrano temo. Kdor to odkrije in komur to kaj pomeni, se vedno znova vrača k branju in ustvarjanju. Učenci naše doline imajo že sedem »pravljičnih« let priložnost predstaviti se na »Besedičici«, ki se bo še nadaljevala in razrasla, se prepletla s skupinami še drugih ustvarjalcev in omogočala, da bodo lahko ostali zvesti slovenski besedijo uživali in ohranjali in za seboj pustili »sled iz lepih besed«... LB V petek, 3. decembra, na »ta veseli dan kulture«, se je v prostorih OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad zgodila že sedma »Besedičica«. Skupaj z JSKD Mozirje smo pripravili sre- ezije in proze, v kategoriji »Besede plešejo« so besedam dodali glasbo, tudi »rapali« so, v kategoriji »Nagajive pravljice« pa so nastale pravljice in tekst za lutkovno igrico. V treh kategorijah so bila predstavljena dela mladih, ki s pomočjo učiteljic-mentoric tako ali drugače ustvarjajo avtorska besedila (foto: arhiv OŠ Gornji Grad) Čanje učenk in učencev - literarnih ustvarjalcev vseh šestih osnovnih šol naše doline. V treh kategorijah so bila predstavljena dela mladih, ki s pomočjo učiteljic-mentoric tako ali drugače ustvarjajo avtorska besedila, tokrat pa so se odločili svoja dela »postaviti na ogled« sovrstnikom in širši javnosti. V kategoriji »Pomladni list« so se predstavili ustvarjalci klasične po- Kljub okrnjeni udeležbi, ki jo je povzročilo slabo vreme in tvegana pot, se je zbralo lepo število poslušalcev. Bodrili so nastopajoče, uživali v poslušanju, se čudili stvaritvam in z odobravanjem poslušali mlade interprete. Tako mentorje, kot strokovno skupino, ki je predhodno prebrala in ovrednotila vsa besedila, še posebej veseli, da mladi sedejo »k pe- MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Katarina Šoln: Mreža Zgodba govori o 13-letni Lani, ki s svojo mlajšo sestrico preživlja počitnice na morju, pri babici. Vse se nenadoma spremeni, ko Lana prekriža sledi nekemu skrivnostnemu fantu, za katerega se na koncu izkaže, da je nevaren kriminalec. Zgodba je polno zasukov, napeta za branje, na nekaterih mestih tudi precej ganljiva. Najpomembneje pa je, da je konec srečen. Turistično društvo Luče in Kulturno društvo Raduha Luče v sodelovanju z Občino Luče organiziramo PRAZNIČNI DECEMBER V LUČAH 25. - 29. 12. 2010 • Sobota, 25. 12., ob 19h v cerkvi sv. Lovrenca Božični koncert cerkvenega mešanega zbora in moškega pevskega zbora iz Luč ter okteta Žetev. • Ponedeljek, 27. 12., ob 18h na vasi pred občino Koncert moške a cappela vokalne skupine PUSHLUSCHTAE ter zmagovalcev festivala narodno zabavne glasbe Luče 2010 - ansambla VIKEND. • Torek, 28. 12., ob 17h v kulturni dvorani Delavnica filcanja: prikaz in izdelava filcanih izdelkov. Informacije in prijave: 031 546 267 ali 031 575 212 • Sreda, 29. 12., ob 17h v kulturni dvorani Delavnica aranžiranja in zavijanja daril. Informacije in prijave: 031 546 267 ali 031 575 212 Prisrčno vabljeni na naše prireditve! r IZVRTINA TEDNA Peticija ZA večjo prometno varnost Organizatorji dobrodelne prireditve za pomoč mladi mami Miheli in njenemu sinu Andražu Brezniku iz Podveže, ki bo v nedeljo, 19. decembra, v Lučah, so se odločili, da bodo na Direkcijo RS za ceste poslali peticijo udeležencev koncerta, da nemudoma pristopijo k opremljanju 13 km dolge državne ceste med Lučami in Kranjskim Rakom. Ker na tej cesti že v daljšem časovnem obdobju prihaja do hudih prometnih nesreč, tudi zaradi slabo označene ceste ter neizvedenih nekaterih nujnih zavarovanj, na primer z obcestno ograjo, bodo občani vztrajali, da državni vzdrževalec ceste izvede vse nujne ukrepe za temeljitejše zavarovanje ceste ob Lučnici ter postavi prometne znake za ustrezno omejitev hitrosti. Bi morda bil pokojni Franc Kladnik danes še živ, če bi bila na mestu nesreče nameščena zaščitna ograja med cesto in reko Lučnico, se sprašuje pobudnik peticije Vinko Poličnik. Jože Miklavc MEDVEDEK TRDOGLAVCEK V VRTCU NAZARJE Minute s pravljičnimi junaki vzgojno vplivale na gledalce Peripetije medvedka Trdoglavčka so predstavile strokovne delavke vrtca (foto: Marija Sukalo) V avli nazorske osnovne šole je 30. novembra otroke vrtca zabaval medvedek Trdoglavček. V uvodu je pozdravne besede namenil ravnatelj Jože Kavtičnik in staršem ter malim gledalcem zaželel prijetno druženje in praznovanje božičnih praznikov ter vse najbolje v prihajajočem novem letu. Peripetije medvedka Trdoglavčka so predstavile strokovne delavke vrtca pod vodstvom Cvetke Flere in Biserke Krušlin. Minute s pravljičnimi junaki: očetom medve- dom, malim medvedkom, psom in lisico naj bi vzgojno vplivale na gledalce. Glavni junak si močno želi psa in po različnih zapletih in razpletih se mu želja tudi uresniči. Po končani pravljici so otroci pustili domišljiji prosto pot in iz različnih materialov izdelali pravljične junake, kot so jih sami doživljali. Ob poskočnih melodijah so se tudi zavrteli ter za zaključek posladkali s palačinkami, ki jih je pripravil oče medved. Marija Sukalo rečno ZAVAROVALNICA MARIBOR Brez zavarovanja je vse kot list v vetru Izberite vašega občana leta 2010! V treh krogih glasovanja za Naj občan(ka) so prejeli glasove: - Občina Mozirje: Lojze Plaznik, Ljubija 127 (41); Roman Čretnik, Nove Loke 44 (10); Jože Marolt, Brezje 17 (7); Karmen Fürst, Zdravstveni dom Mozirje (3); Samo Kramer, Aškerčeva 35. - Občina Nazarje: Ružica Plesnik, Žlabor 25 (29); Jože Kavtičnik, ravnatelj OŠ Nazarje (29); Boštjan Cigale, Pod Slatino 2 (3); Stanko Flere, Pusto Polje 17a (3). - Občina Rečica ob Savinji: Janko Žuntar, Zg. Pobrežje 29 (93); Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji 111 (56); Peter Brezovnik, Poljane 21 (6). - Občina Ljubno: Forti Ermenc, Kolovrat 1 (35); Anka Rakun, Na pečeh 4 (1); Jože Orešnik, Primož 73; Martin Pušenjak, Foršt 2; Stanko Zagožen, Podter 8. - Občina Luče: Marija Preskar, ambulanta Luče (25); Tomaž Robnik, Krnica 34 (20); Erika Breznik, Rdeči križ Luče (18); Rok Suhodolnik, Krnica 52 (3); Anica Podlesnik, Društvo upokojencev Luče. - Občina Solčava: Martina Poličnik, Logarska dolina 24 (54); pokrovitelj Bojana Slapnik, Podolševa 25 (32); Nejc akcije Slapnik, Robanov Kot 25 (19); Marko ÉL 1rgov'ne' Slapnik, Center Rinka; Vinko Slapnik, Podolševa 25; Aleš Klemenšek, Logarska v dolina 27. - Občina Gornji Grad: Zadruga mOZirje Marjana Rihter, Delce 10 (31); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (18); Branko zgomiesavmskaumetuska _ 3 v. s ... v ' . .. . ^ zadruga Mozirje 2.0.0. Stensak, Smiklavz 51 11 ; Janez Mavric, ^ ’ www.zkz-mozirje.com Prod 9 (8). FjjlSi . ^ 'lj občan(ka) 2010 Med pošiljatelji glasovnic smo izžrebali Milana Matka iz Šentjanža 17, Rečica ob Savinji. Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel bon Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v vrednosti 20 EUR. Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 21. decembra 2010, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. -k Zadruga mozirje Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. www.zkz-mozirje.com Za Občana(ko) leta 2010 v ol glasujem za ime in priimek, naslov stali nega bivališča navedite razlog, zakaj gl; asujete zanj(jo) Moje ime in priimek: i Moj naslov: 1 Izpolnjen kuponček nalepite na dopis 1 Savinjske novice, Savinjska cesta 4, inico in ga pošljite na naslov: 3331 Nazarje KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Miklavčeva kašča Predprodaja vstopnic: Blagovnica Mercator Mozirje, Papirnica Bohač Mozirje Sončna vrata izstopajo, saj so žarki pobarvani z močno rumeno barvo (foto: Marijan Denša) vih barve sklepamo, da so bila nekoč pobarvana vsa vrata. Ali je bilo to že pri izdelavi ali šele naknadno, ni znano. Vrata so zapirala in odpirala pot do pridelkov, torej do bistva kmetije: do poljščin ter sadja in njegovih proizvodov v kleti, žita v pritličju in danja skrb za domačijo sta kot kruh. Kašča pri Miklavcu je dobro vzdrževana. Spodaj sojo malo utrdili z betonom, zgoraj pa leta 1980 pokrili s smrekovimi šiklni, ki bodo zdržali še nekaj let. Smreka na teh višinah počasi raste in dolgo traja. Marijan Denša Na kaščo pri Miklavcu sem postal pozoren letos marca, ko sem prismučal z Raduhe. Mojo pozornost so pritegnila sončna vrata. Pred tem jih na kaščah v Zgornji Savinjski dolini še nisem videl. Sončna vrata so namreč značilnost bizeljskih repnic. Zgornji, polkrožni del vrat je oblikovan tako, da predstavlja sonce oziroma sončne žarke. Na kašči pri Miklavcu so žarki oblikovani malo drugače, pa saj kašča ni na Bizeljskem. Ker je opešala baterija v fotoaparatu, sva se z gospodarjem dogovorila, da pridem enkrat poleti ... A kar ni bilo časa. Na srečo je sedaj na Raduhi ponovno sneg pa sem se spotoma oglasil. In dolgo zadržal pri prijaznih ljudeh. Domačija Miklavc leži le 50 metrov nižje od prvega višinskega kilometra nad morjem, v zaselku Strmec, na južnih pobočjih Raduhe. Je odlično izhodišče za vzpon na lučko lepotico. In na kmetiji je tudi kašča. Z vrezano letnico 1871 ni med najstarejšimi, a ima v pri- Dobro vzdrževana kašča pri Miklavcu (foto: Marijan Denša) tličju čudovita, zares umetelno, čeprav v bistvu enostavno oblikovana vrata. Mojster je na osnovo pribil lesene ploščice, ki jih je oblikoval v duhovite vzorce. Patina lesa in rjave glavice žebljev poudarjajo teksturo vzorcev. Sončna vrata izstopajo, saj so žarki pobarvani z močno rumeno barvo. Po siedo- PRAVLJIČNI GOZD PR! PENZIONU NA RAZPOTJU V LOGARSKI DOLINI »hrane živalskega izvora« v zgornji etaži. Zato so morala biti še posebej lepa. Masti danes ne hranijo več, zato pa še vedno sušijo želodce, salame in klobase. »Delo pri prašiču imava dobro razdeljeno; gospodinja do »dneva republike«, naprej pa jaz,« seje pošalil gospodar. Jaz dodajam samo, da tam gori pod streho že sedaj nebeško diši. Šala v trdih strmalih Strmca vedno prav pride. Tudi tista drobna laž, s katero so otroke odganjali od stikanja okoli kašče. Pokazali so jim poginulo miš, ki da seje tako najedla nasoljenih želodcev, da je kar umrla od žeje. Ker vode v ka-šti ni. Šala je kot zabela, delo in vsak- VABI PIA UPRIZORITEV ŽIVIH JASUe s kulturma w>crtA(!)om 24.12. 2010 OB 20. UR! rn 25.12. 2010 ob 18. UR! VSTOP PROST 25. 12. 2010 BREZPLAČNI AVTOBUS OD (TIOZIRJA DO PRAVLJIČNEGA COZDA MOZIRJE OB 17.00 BAZARJE OB 17.05 REČICA OB 17.10 RADMIRJE OB 17.20 LJUBNO OB 17.30 LUČE OB 17.45 SOLČAVA 17.55 POVRATE« PROTI (DOZIRJU OKOLI 20. URE moznosT predhodne najave za brezplačni avtobusni prevoz PA ST. 041/675-562 (C.NATEK) AU 041/793-501 (TADEJ) IGRAŠ PETJEM MOZIRSKE JASLICE Primcu; Nedelja, 26.12.2010, ob 19. uri v kulturnem domu Mozirje Ponovitvi: Sobota, 8.1.2011, ob 19. uri Nedelja, 9.1.2011, ob 19. uri Dirigent: Prof. Jani Šuligoj, Režija: Jelka Repenšek HOTEL PLESNIK V ZNAMENJU NOVEGA LETA Srečanje poslovnih partnerjev, prijateljev in gostov Tenorist Grega Verbuč in pianistka Kristina Golob sta pripravila gostom lepo glasbeno presenečenje (foto: Jože Miklavc) V soboto, 4. decembra, so v hotelu nikom družbenih dejavnikov, ob- Plesriik v Logarski dolini pripravili go- čin in sokrajanom ter izrazila že- stom, poslovnim partnerjem in prija- (jo za uspešno sodelovanje tudi v teljehn hotela tradicionalno predno- prihodnje. Povabljenim so izkaza- voletno srečanje, ki jim po besedah li čast tudi s kulturnim in zabavnim gostiteljic, lastnice Martine Plesnik programom, saj so pri njih turizem, in direktorice Marjane Cvetko, po- gostinstvo in kultura vseskozi v temeni zares veliko. Brez odličnih go- sni povezavi, stov, brez dobrih poslovnih odnosov Uvodoma sta goste presenetila ter zanesljivih partnerjev hotel v teh mlada pianistka Kristina Golob iz težkih časih za gospodarstvo ne bi Solčave ter baritonist Gregor Ver-zmogel poslovati pozitivno. buč iz Žekovca, ki je po upokojitvi Ob pozdravnem nagovoru se je pričel s študijem petja pri sopra- Cvetkova zahvalila tudi predstav- nistki Dušanki Simonovič. Fran- ci Podbrežnik je malce povrtal po znanimi obrazi, največ izkušenj zgodovini in lepoti poštnega pokli- pa je predstavila iz svojega zani- ca na Solčavskem, saj poštar ob mivega življenja. Predvsem erotič- posvečenih dnevih v pravljičnem ne izkušnje je »navdušeno polaga- decembru pač pomeni nekaj več la na srce« svojim novim (?) obo- kot navaden e-mail. Kasneje je s ževalcem. Čeprav nekoliko druga- svojim popularnim ansamblom čen, pa vendar ne preskromen pro- Happy band razvajal goste s pe- gram je zadovoljil večino prisotnih stro paleto glasbenih užitkov. in zagotovo je takšne vrste nalož- Vrhunec večera, poleg odlične ba, nova priložnost zaposlenim v Nataša Tič Raljan, Primorka v gorenjski narodni noši na štajerski način: »Če je Štajerc pravi, močno stisne me, pripravi!« kulinarike, je bil dvojni nastop igral- hotelu, da Plesnikovih zlepa ne boke Nataše Tič Raljan - Ane Lize, ki do pozabili. Vsaj še celo prihodnje je nasmejala skoraj poln hotel go- leto ne. stov. Nekaj idej je pobrala kar med Jože Miklavc DAN GASILCA PGD MOZIRJE 2010 Brez opreme ni učinkovitosti in varnosti Mozirski gasilci so 4. decembra obeležili letošnji dan gasilca. Ob tej priliki jim je župan Ivan Suho-veršnik simbolično predal v uporabo več kosov zaščitne opreme, poklonili pa so se starosti mozirskega gasilstva Antonu Mlinarju. S pomočjo Aleksandra Videčnika so se namreč dokopali do stare fotografije slednjega. Na njej je v gasilski uni- formi. Anton Mlinarje bil prvi in dolgoletni načelnik požarne brambe v Mozirju. Njegov portret odslej krasi spominsko sobo. Predsednik društva Jože Zlatin-šekje uvodoma opisal pomen, ki ga ima dobra zaščitna oprema za gasilca na intervenciji. Z njo je učinkovitejši, predvsem pa varnejši. Dru-šh/o je dobro opremljeno, saj obči- Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela —1SLIKOPLE$KAR$TVO firglau ‘ gt % _.,„»»! GSM: 04I/Z16-2 % jgftt*0* www.terglav • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno4eošaro < i r/ M T/ / ^ m i* 0- *, < 4P Vrednost novosti je okoli 10.500 evrov, od tega je občina prispevala štiri, društvo pa eno petino sredstev (foto: Benjamin Kanjir) na skrbi za sprotne nakupe in menjavo dotrajane opreme. Suhover- blja enako kot na drugih področjih. Med nove pridobitve od tega dne šnik je izpostavil pomen, ki ga ima- gasilci štejejo več kosov delovnih in jo gasilci za kraj. Včasih so jih klica- zaščitnih oblek, škornjev, čelad, sve- li, ko je kje gorelo, dandanes pa jih kličejo ob vsaki nesreči. Vedno nove in nove naloge pa zahtevajo vedno več znanja in tehnike, ki se posoda- tilk, tlačnih cevi, nosil, vratnih opornic in opreme, ki se potrebuje med reševanjem izvode. Benjamin Kanjir Ljudje in dogodki, Šport, Čestitke, Oglasi (D CD -Q c O CD .ro i 'o co co > > co ro CD CD o d, --- -t—1 CD C P S’ CD IS'fSZIO'MMM mzio o c ■o (D > >5 (Ü _ CD .S3 'c ^ CD -2 > CD 2 E8> O C CD U CD "O O > O ■O o > N O > N O -5 C CD CD > O CO CD CD CD !? ■— o CD CD JD "O C 2 CD > -Q CD 'E CD !_ CD CD C CD ,2 £ c CD CD CO I Odsevni brezrokavniki za otroke prve triade OŠ Ljubno ob Savinji Podjetje Sava Tires v okviru koncerna Goodyear in v sodelovanju z Vulco servisi že leta pripravlja projekt Za varnost otrok. V ta namen so v sredo, 1. decembra, obiskali Osnovno šolo Ljubno ob Savinji in otrokom prvega, drugega in tretjega razreda podarili odsevne brezrokavnike, s katerimi bo njihova pot v šolo varnejša. S tem projektom opozarjajo na nevarnosti, ki na otroke prežijo na poti in poudarjajo pomembnost preventivnega izobraževanja o varnosti na cesti. Predvsem v zimskem času, ko so dnevi kratki, so odsevni brezrokavniki ključni element pri zagotavljanju varnega vključevanja otrok v prometu. Kako naj za svojo varnost na poti v šolo in domov poskrbijo sami, je učencem na zabaven način opisala radijska in televizijska voditeljica Saša Einsidler, ki v projektu redno sodeluje. Skozi pravljico o Vulcu je otroke opozorila na pasti, ki jih čakajo na cesti. Poleg tega jih je povabila k sodelovanju v kvizu in za nagrade podelila računalniške igrice. V zahvalo za brezrokavnike so šolarji pripravili pevske točke Prireditev so pospremili ravnatelj Rajko Pintar, župan Franjo Naraločnik in predstavnik Vulco servisa Damjan Novak. Lansko leto se je projektu Za varnost otrok priključilo več kot 40 šol in vrtcev, predstavniki podjetja Sava Tires pa so malčkom podelili preko 3.000 odsevnih brezrokavnikov. S projektom želijo tudi letos prispevati k temu, da bo čim več šolarjev bolj varnih na naših cestah. Štefka Sem Kako naj za svojo varnost na poti v šolo in domov poskrbijo sami, je učencem na zabaven način opisala Saša Einsidler (foto: Štefka Sem) PRVENSTVO ZADREČKE DOLINE V ROKOMETU Športno druženje s tekmovalnim nabojem kometno druženje. Moštva so se pomerila vsako z vsakim in pokazala zavidljivo rokometno znanje. Organizacija turnirja je bila zadetek v polno in verjetno to ni bila zadnja izvedba. Rezultati: 1. Veterani Gornji Grad, 2. ŠD Lipa Šmartno, 3. ŠD Vrbovec Nazarje. Sodelovali sta še ekipi ŠD Gornji Grad in ŠD Bočna. Roman Mežnar Igralci so pokazali zavidljivo rokometno znanje (foto: Roman Mežnar) V Športnem društvu Vrbovec Nazarje so organizirali prvo prvenstvo Zadrečke doline v rokometu. Pričakovanja organizatorja turnirja Cveta Zagorca o nastopanju petih ekip so se uresničila. Zbrali so se člani športnih društev Zadrečke doline in izkoristili infrastrukturo nazorske športne dvorane za ro- Aneji Podbregar pT^ p za 1. rojstni dan r *. Želimo ti veliko zdravja ter otroške razigranosti. L . - ‘J Vsi, ki te imamo radi Odbojkarska liga 3. DOL ženske-vzhod 1 Rezultati 11. kroga KLS Ljubno : Prevalje II 2:3 (25:15, 25:21, 21:25, 9:25, 5:15) Mozirje :ŽOK Vuzenica 1:3 (23:25,25:17,19:25,23:25) POPRAVEK INFORMACIJE V 49. številki Savinjskih novic je na strani 20, pod sliko »Solčavski otroci so se zelo razveselili daril«, napačno zapisan avtor. Avtor fotografije je Daniel Klemenšek. Marija Šukalo 2. SLOVENSKA FUISAL LIGA Kljub temu da so bili Nazarča-ni v tem krogu prosti, so obdržali visoko drugo mesto na razpredelnici enotne 2. slovenske futsal lige. Vodilni Kebelj je tokrat doma le remiziral z Ajdovci in ima tako ob tekmi več štiri točke naskoka pred »graščaki«, enak točkovni izkupiček pa imajo še Benedikt in Viktorbit eBlagajna na tretjem in četrtem mestu. In ker veliko ne zaostajajo niti Velike Lašče, Slovenske Gorice in Ajdo- »Graščaki« še vedno drugi vščina, bo do konca jesenskega dela in predvsem v spomladanskem ciklusu še kako napeto ter zanimivo, saj je po razpredelnici sodeč še kar deset ekip v igri za končnico. Prvenstvo se z zadnjim krogom jesenskega dela nadaljuje v začetku januarja, ko ekipa KMN Nazarje Glin gosti vodilni Kebelj. Tekma bo v domači športni dvorani v sredo, 5. januarja. Franjo Pukart Rezultati 9. kroga: Kebelj : Kix Ajdovščina 4:4, Tomaž : Weber 3:3, Viktorbit eBlagajna : Slov. Gorice 9:4, Zavrh : Velike Lašče 2:6, Benedikt : Maribor Branik 3:2, Nazarje Glin - prosta ekipa. Lestvica po 9. krogih: T Kebelj 19,2. Nazarje Glin 15,3. Viktorbit eBlagajna 15,4. Benedikt 15,5. Velike Lašče 13,6. Slovenske Gorice 12,7. Kix Ajdovščina 10,8. Maribor Branik 9,9. Zavrh Masind 9,10. Weber 8,11. Tomaž 2. Lista strelcev: 16 Siniša Brkič (Viktorbit), 14 Jurček Klinc (Kebelj), 12 Gorazd Fridrih (Kebelj), Bojan Klemenčič (Slov. Gorice), 11 Danilo Pu-kšlč (Benedikt), 10 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 8 Boštjan Oblak (Nazarje Glin)... KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Nov poraz v zadnji letošnji tekmi Na sobotnem gostovanju v Kamniku pri tamkajšnji ekipi Calcit Mavrica so nazorski košarkarji v 10. krogu 2. SKL - vzhod doživeli deveti letošnji poraz. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Tokrat so začeli odločno in dobili prvo četrtino. Ponovila se je slaba 2. četrtina, kar je nakazovalo na podoben scenarij kot v prejšnjih tekmah. Prav ta seje uresničil. Ponovno je bilo potrebno loviti rezultatski zaostanek. V zadnji četrtini so se Nazarčani približali na samo štiri točke zaostanka, vendar je zmanjkalo moči za končnico tekme. Ponovila se je zgodba z izgubljenimi žogami. Nazarčani niso imeli odgovora na čvrsto igro gostiteljev v obrambi, ki sta jo tolerirala sodnika. Svoje je pridodala neu-igranost v napadu, premalo pa so izkoriščali prednost v višini. Valen-čak je sicer dosegel 21 točk, vendar je kljub temu dobil premalo žog pod koš. Nazarčani so za letos končali z nastopi v prvenstvu. Nova preizkušnja jih čaka 8. januarja naslednje leto, ko v goste pridejo sosedi z Vranskega. Novoletni pre- mor bo potrebno izkoristiti za iz- gradijo uspešno nadaljevanje se- boljšanje vzdušja v moštvu in do- zone. datno uigravanje. Na tem lahko Roman Mežnar Calcit Mavrica : Nazarje 77:66 (9:14,26:15,15:17,27:20) Strelci (Nazarje): Potočnik, Gostečnik 2, Bitenc 12 (IT, 3-4), Zadravec 4, Krivec 16 (4T), Vodončnik 2, L. Blatnik, F. Blatnik 6 (2-4), Polčnik, Ločičnik 3 (IT), Hostnikar, Vaienčak 21. Rezultati 2. SKL vzhod: 10. krog: Fenomeni : Lastovka 69:77, Terme Olimia Podčetrtek : Posavje Krško 76:64, Calcit Mavrica : Nazarje 77:66, Vrani Vransko : Union Olimpija mladi 86:76, Ježica : Bistrica 74:60, Radenska Creativ : RODD 78:62. Lestvica po 10. krogu: 1. Radenska Creativ 20,2. Terme Olimia Podčetrtek 18,3. Bistrica 18,4. Calcit Mavrica 15,5. RODD(-l) 15,6. Ježica (-1) 15,7. Posavje Krško 14, 8. Vrani Vransko 14,9. Lastovka 14,10. Fenomeni 13,11. Nazarje 11,12. Union Olimpija mladi 10. ALKOHOL UBIJA NAJVEČKRAT NEDOLŽNE Veseli december naj takšen tudi ostane Več kot tretjina voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo, je pod vplivom alkohola. Zavoljo tega bodo policisti tudi ta december izvajali poostrene nadzore voznikov osebnih vozil in preverjali njihovo psihofizično stanje. Poleg tega bodo po gostinskih lokalih preverjali, ali se v njih toči alkohol mladoletnim in vinjenim osebam. Voznikom se svetuje, da vozijo samo trezni. Če uživajo alkohol, čeprav v majhnih količinah, naj za volan ne sedajo. Povsod nas vabi slogan in lepe besede o veselem decembru. Slednji lahko kaj hitro postane drugačen, saj alkohol v krvi bistveno zmanjša psihofizične sposobnosti tistemu, ki ga je zaužil. Če je to voznik osebnega avtomobila, pomeni, da se mu je bislveno zmanjšala sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot in podobno. V prometu se to odraža kot prepočasna aii prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, zavijanje brez smernih kazalcev, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč. Po zaužitju alkoholne pijače se alkohol porazdeli ter razgradi v vseh telesnih tekočinah, manjši del pa se ga izloči skozi urin, znoj in izdihan zrak. Prisotnost alkohola v izdihanem zraku pokažejo indikatorji alkohola. Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola po Zakonu o varnosti cestnega prometa in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa so globa od 150 do 950 evrov, vozniku se poleg globe izreče od 3 do 18 kazenskih točk, prepoved vožnje motornega vozila, obvezno pridržanje voznika od 6 do največ 12 ur, če prekorači določeno koncentracijo alkohola v organizmu, predpisano z zakonom. Zatorej naj vozniki, če pijejo alkohol, ne sedajo za volan. Vozi naj tisti, ki alkohola ni užival, ali naj se poslužijo drugih prevoznih sredstev. Veseli december naj ostane vesel za voznike osebnih avtomobilov in vse ostale udeležence v prometu. Benjamin Kanjir STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Malo vrhunskih rezultatov Tokratno strelsko srečanje je minilo ob skromnejši udeležbi strelcev. Tudi prisotni udeleženci 3. kroga strelske lige niso bili posebej strelsko razpoloženi. Z izjemo vodilnega strelca lige, Dušana Žehlja, so dosegli povprečne rezultate, Žehlju gre zasluga, da ekipa SD Gornji Grad I trdno drži prvo mesto. Rezultatsko ji sledi ekipa SD Mozir- je I, vendar zaostanek raste. Tej ekipi ostaja še šest krogov lige, da nastavijo puške, saj bo štelo najboljših pet krogov za končno razvrstitev. V posamični konkurenci prav tako izstopa prvi strelec vodilne ekipe. Ostalim verjetno preostaja boj za preostali medalji, štelo pa bo 6 najboljših izidov vsakega strelca. Roman Mežnar ČRNA KRONIKA • NESREČA MED MENJAVANJEM JEKLENICE Golte: 7. decembra je pri menjavi nosilne jeklenice gondole na Gol-teh prišlo do delovne nesreče. Delavec je v strojnici popuščal prižemo na jeklenici, ki jo je hotel spustiti nižje, vendar je prižema zdrsnila in ga udarila po desni roki in po glavi. Delavec je utrpel odprti zlom desne podlahti. • SEKALI NOVOLETNE JELKE Podvolovljek: 7. decembra je v Podvolovljeku revirni gozdar na parceli v lasti Nadškofije Ljubljana in na parceli občana iz Podvolovljeka pri sečnji novoletnih jelk zalotil pet oseb. Posekali so 40 smrekic. Nastala materialna škoda znaša okoli 600 evrov. Storilce bodo policisti kazensko ovadili. • TRČILA IN SE LAŽJE POŠKODOVALA Rečica ob Savinji: 8. decembra je voznica osebnega avtomobila na Rečici ob Savinji nepravilno zavila v križišču. Pri tem je trčila v drugo vozilo. Povzročiteljica je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. • VLOMILCA MOTILO ZVONJENJE Ljubija: 9. decembra je bil dežurni policist obveščen o vlomu v podružnično cerkev v Ljubiji. Storilec je vlomil skozi okno, nato v notranjosti vlomil še v omarico za elektronsko zvonjenje, ki jo je poškodoval, in nato kraj zapustil po isti poti, kot je prišel v notranjost. Materialna škoda znaša okoli 6.200 evrov. • SMREKO PODRL NA CESTO Rovt: 9. decembra je občan obvestil policiste, da je sosed v Rovtu preko ceste podrl smreko. Med tem ko je čakal, da je sosed odstranjeval drevo in vejevje, je ta prišel do njega in pričel s pestmi tolči po vozilu, nato pa je udaril še njega. Na kraj so odšli policisti, ki so kršitelju izdali plačilni nalog. • NASILJE V DRUŽINI Mozirje: 9. decembra je občanka obvestila policiste, da doma oče grozi in psihično ustrahuje njo in mamo. V preteklosti jih je že tudi fizično napadel. Na kraj so z namenom zbiranja obvestil o elementih družinskega nasilja odšli policisti. Kršitelju, ki je pod vplivom alkohola doma kršil javni red in mir, so odredili pridržanje. Izrečen mu je bil tudi ukrep prepovedi približevanja oškodovanki zaradi storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. Ker je kršitelj med postopkom kazal znake slabosti, je bil pregledan s strani zdravstvenega osebja. Ugotovljeno je bilo, da ni sposoben za pridržanje, zato je bil z reševalnim vozilom odpeljal v Bolnišnico Topolšica. • S PLUGOM V TOVORNJAK Ljubija: 9. decembra je v Ljubiji prišlo do prometne nesreče s pobe- gom. Voznik tovornega vozila je s plugom trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Po trčenju je povzročitelj odpeljal v smeri Letuša. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznik tovornega vozila vozil iz smeri Soteske proti Mozirju, pri odcepu za gorenjski klanec pa se je srečeval z vozilom, ki je imelo spredaj nameščen plug, s katerim je oplazilo priklopno vozilo udeleženca. Po tem je voznik s plugom odpeljal naprej proti Soteski, ne da bi nudil podatke. Policisti bodo zbrali obvestila in poskuša izslediti voznika tovornega vozila s plugom ter zoper njega ustrezno ukrepali. • TRČILA Z OGLEDALI Gornji Grad: 10. decembra je prišlo na relaciji Gornji Grad-Črnivec do prometne nesreče. Med srečevanjem je eden od voznikov zapeljal na nasprotni vozni pas in drugega zaradi tega oplazil z ogledali. Po trčenju je neznani voznik vozila renault odpeljal v smeri Gornjega Grada, ne da bi se na kraju ustavil. • TRČIL V HIŠO IN POBEGNIL Ljubno ob Savinji: 11. decembra je neznani voznik na Ljubnem ob Savinji zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v vogal stanovanjske hiše in povzročil za okoli 1.000 evrov materialne škode. S kraja dogodka je odpeljal, ne da bi nudil podatke oškodovancu, na kraju nesreče pa je bila najdena registrska tablica. Po njej je bil ugotovljen lastnik vozila. Slednje so policisti našli pred stanovanjsko hišo lastnika. ZAHVALA Pravijo, da v nesreči spoznaš prijatelja. Naša družina seje v zadnjih mesecih o tem stoodstotno prepričala. Samo s skromno besedo HVALA lahko pokažemo, kako velika je naša hvaležnost. Hvala vam dobri ljudje za vse vaše prostovoljne prispevke, ki ste nam jih darovali ob nesreči. Hvala vsem tistim, ki ste nam ob nesreči prvi priskočili na pomoč in nam po- magali z dobrimi deli in z lepimi besedami. Iskrena hvala tudi vsem organizacijam in posameznikom, ki ste bili pobudniki za dobrodelno akcijo in ki ste s svojim požrtvovalnim delom pomagali, da je bila akcija uspešno zaključena. Vaša dobrosrčnost bo za vedno ostala v naših srcih in Bog naj vam jo mnogokrat poplača. Spodnje Tevčevi Naročnik objave: Jože Voler, Raduha 16,3334 Luče Ni res, da si odšel, nikoli ne boš. Ostal boš v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak boš spremljal v tišini. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Franca VERRUCA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala g. župniku za darovan sv. obred, pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi pogrebni službi Morana, Romanu Čretniku za govor, Marjanu Po-drižniku, družini Rosenstein ter vsem pogrebcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti! (Svetlana Makarovič) Besede so odveč, saj srce še ni dojelo, da bilo je neizbežno srečanje z usodo, in da ga nebo je vzelo, stisnilo v objem ga nežno. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi moža in očeta Franca OŠEPA Iz Podolšave 7 (9.11.1950 - 5.12.2010) Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob težki izgubi skrbnega in ljubečega moža ter očeta. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Vikiju Koscu, govornici Mateji Suhodolnik - Brleč, pevcem iz Solčave in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Antonija, sin Aleksander ter hčeri Klavdija s Francijem in Natalija z Matjažem Čas prihaja, ti odhajaš, nas pa v srcih zelo boli. Solze točimo in jokamo, da le vrnil bi se ti. Doživel si hude čase, a zdaj nič več tene boli. Prijazen bil si in deloven zelo, ko gledaš nas z nebes, nam v srcih je hudo. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Ivan POVŠE iz Ljubije - Gneča (6.1.1944 - 9.12.2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam nudili pomoč, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Posebna zahvala patronažni sestri Sonji, osebju Lekarne Velenje in pogrebni službi Usar. Žalujoči: žena Olga ter sin Robi in hči Nataša z družinama Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant) ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in stare mame Jožefe OBOJNIK p.d. Drgonskajoža iz Planine pri Ljubnem (8.3.1949-26.11.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za molitve, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dežurnemu zdravniku Žunterju, gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, praporščaku, pogrebcem in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. pog reb-mora na .si Za tabo ostala je tišina, vnosih srcih pa praznina. V SPOMIN 19. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil sin, brat in stric Silvester VENEK z Rečice ob Savinji Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Mogoče me bodo prej spustili zaradi slabega vedenja. 3Vetji noe c Po prometni nesreči pripeljejo v bolnico na odvzem krvi ponesrečena Božička in dedka Mraza. Oba imata sumljivo rdeča nosova. Dežurni zdravnik premotri situacijo in naposled vpraša policista: “A jelenčka Rudolfa pa ne bomo preverili?” J^eruiDadae roi&oudo S£e kdo |e D- sraeti? Oče odide po sinčka, ki je pri vrstnikih na otroški zabavi. Doma ga pričaka zaprepadena žena: “To vendar ni najin sinko!” “Kako veš? Saj ga še nisi okopala.” Brat vpraša poročenega brata: “Ali sta se z ženo že navzela navad eden od drugega, kot je to običajno med zakoncema?” “Ona meje navadila, da po-mijem posodo, jaz pa njo, da počaka, da skuham kosilo.” oo(k Solčavanka: “Si se pripravljen odreči vsemu, da me dobiš za ženo?” Mozirjan: “Sem.” “Čemu najprej?" “Poroki.” cmčert Ribič ribiču: “Si videl, kakš- no zanimivo vabo za ribe sem napravil.” “Res je rahlo čudna. Pa dobiš kaj rib?” “Ja in ne.” “Kako to misliš?” “Ne vem še, s čim naj jih spravim iz vode, potem ko umrejo od smeha, ko zagledajo mojo vabo.” S'reprxna p,rìiìita Prijateljica prijateljici med zaupnemu pogovoru: “Kaj bi storila, če bi spoznala ljubezen svojega življenja?” “Obrnila bi se nazaj k možu in se delala, da se ni nič zgodilo.” Gašper, zabava je bila včeraj. 'SVecptmi podi Moški reče trgovki: “Tri kondome, prosim.” “Različne?” “Kako veste?” “Kako vem, kaj?” “Da sem z različnimi ženskami.” Ne zanašajte se na srečo, da se boste bacilov, ki ste jih danes dobili pri spolnem odnosu, pri naslednjem znebili. 2.ap,iie^ iit kiokoi 6 Vsi pa ne želimo podpirati dražjo elektriko iz lastnega žepa. mi Tajkuna zaupno: “Časi lahko zasluženega denarja so mimo,” reče prvi. Drugi: “No, denar se še lahko služi, ampak nam ni lahko, ko nas mediji tako grdo obravnavajo.” Ko so se eni zavezali, da bomo socialna država, so drugi to razumeli tako, da morajo tisti pod njimi živeti od socialne pomoči. Cvetke M koprive TRIJE GLAVNI V PLESTU Glavni dobavitelj rujne »stayerske« kapljice Danijel Grudnik (levo), glavni »koh« Primož Plesnik (v sredini) in glavni točaj Miloš Pečovnik Miško so se oni dan pogovarjali, kdo od njih je zares »glavni« v hotelu Plesnik. Na koncu je prevladala ocena, da so vsi trije »glih« za enega dobrega, eden, hotel, pa daje itak čez vse. BREZ SOLATE DEVETDESET Medtem ko je v grajskem hramu v Nazarjah pred dnevi stregla sama grajska gospoda rajsko razpoloženim sodelavcem Savinjskih novic, se je »glavni« nad ekstra zdravo in vitaminsko ponudbo zadovoljen namuznil, osrednji gost večerje, legenda Savinjskih novic Aleksander Videčnik (v sredini) pa: »A ste me spet našli s to čudno solato. Zdaj bi pa že lahko vedeli, da sem jih obrnil 90 brez vsake solate.« NE BO DOVOLJ ZA PENZIJO Jože Remšak - Zotler, sindikalist v igri Oblast (desno): »Če se- štejem, pa delim in potem množim, pa še vseeno mislim, dragi direktor, da to ne bo dovolj za mojo penzijo, a ne bi dodala še kak evro zraven?« Miran Žerovnik, podjetnik in Zotlerjev delodajalec v isti igri: »Zakaj pa misliš, da hočem biti poslanec? Zato, da me bo za mojo penzijo manj skrbelo.« Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@slol.net ■ vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) BARVNO - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje -grafično in ČRNOBELO oblikovanje TISKANJE KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Napovednik dogodkov Petek, 17. december od 9.00 do 22.00. Studio VTV Velenje Dan odprtih vrat ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najboljši božič! ob 18.00. Na sedežu društva Gal, Rečica ob Savinji Odprtje likovne razstave Najboljše iz GAL-a Sobota, 18. december od 8.00 do 16.00. Galerija Bohačevtoplar, Nazarje Božični sejem domače in umetnostne obrti od 10.00 dalje. Industrijska cona Nazarje Best of Savinjska 2010 (predelana vozila, grafiti...) ob 10.30. Galerija Velenje Muca Copatarica na sodoben način (OŠ Nazarje) ob 18.00. Dom kulture Nazarje Božično-novolefni koncert ob dnevu samostojnosti ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Predpraznični koncert ob 19.00. Dom krajanov Florjan pri Šoštanju Gledališka komedija Oblast od 23.00. Industrijska cona Nazarje Nastop skupine Tabu Nedelja, 19. december od 8.00 do 12.00. Galerija Bohačevtoplar, Nazarje Božični sejem domače in umetnostne obrti ob 14.00 in 15.30. Kulturni dom Mozirje Obisk Božička in lutkovna predstava ob 15.00. Gasilski dom Luče Dobrodelna prireditev Podarjeno s pesmijo ob 15.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka komedija Oblast ob 15.00. Kulturni dom Radmirje Prevzem in prikaz delovanja avtomatskega defibrilatorja Torek, 21. december ob 17.00. Mozirski trg Sprevod Božička čez mozirski trg ob 17.00 Knjižnica Luče Ura pravljic: Želim si postati božično drevo ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev dokumentarne razstave Anton Martin Slomšek Sreda, 22. december ob 17.00. Mozirski trg Sprevod Božička čez mozirski trg Četrtek, 23. december ob 18.00. Start pri trafiki v Gornjem Gradu Predbožični pohod na Šemprimož ob 18.00. Upravni center Mozirje Odkritje spominske plošče ob 20-letnici upora proti oddaji orožja TO ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu samostojnosti Petek, 24. december od 8.00 do 12.00. Bohačevtoplar, Nazarje Kmečka tržnica (obratuje namesto 25.12.) ŽIVALI - PRODAM Prodam telička limuzin, starega en teden; gsm 031/800-046. Prodam kravo simentalko s teletom; gsm 031/774-520. Prodam 6 let staro kravo, simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 041/783-987. Prodam brejo telico, 8 mesecev, čb pasme; gsm 041 /783-615. Prodam teličko sivko, staro 14 dni; tel. 584-52-60. Prodam odojke, prašiče, teleta za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno, dostava; gsm 041/637-241. Prodam prašiče od 25 do 140 kg, možna dostava; gsm 041/354-805. Prodam prašiča, težkega 180 kg; gsm 041/467-374. Prodam prašiča, 150 kg težkega, krmljen z domačo krmo; gsm 041/288-906. Prodam prašiča, 200 kg težkega, krmljen z domačo krmo in bikca, 120 kg; gsm 041 /824-668. Prodam svinjo, težko 160 kg, domača krma; tel. 583-52-73. Prodam pujsa 200 kg, domača reja; gsm 041/798-661. Prodam aljaškega malamuta, starega 8 tednov; gsm 031/716-423. MORDA STE ISKALI PRAV TO PIROTEHNIKA: rakete, ognjemeti, fontane, signalne pištole,... Tel. 03/583-36-26. PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ul. 8, Nazarje. STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV. Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29,3334 Luče, gsm 041 /208-968. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! Darilni boni Solni tempelj! Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elekfro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu. Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. S Kl BORD SERVIS TEVČ Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-1149. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot2a, 3330 Mozirje. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031 /533-745. DRUGO - PRODAM Prodam zgornjesavinjski želodec; tel. 03/584-44-52. Prodam savinjski želodec in divjačinske salame; gsm 041 /716-210. Prodam čisto sveže svinjske ocvirke in krvavice; gsm 031 /243-344. Prodam bio olivno olje (hladno prešano), 12 eur/l; tel. 03/584-14-95 -po 16. uri. Za simbolično ceno prodam zamrzovalno omaro gorenje; gsm 041/793063. Prodam smuči elan, 168 cm, novejši model, z vezmi in palicami (50 eur) ter ž. smuči, 150 cm, karving z vezmi in palicami (50 eur); gsm 041 /627-205. Prodam desko za oranje snega, planiranje, itd (2 m širina); gsm 041/881-409. DRUGO - PODARIM Podarim šivalni stroj mirna v omarici; tel. 839-04-03. Podarim: dva para - ženske smuči, dva para - ženski pancerji, en par -moški pancerji, prtljažnik za smuči; gsm 040/636-209. VOZILA IN OPREMA Prodam VW passat 1.9, TDI, letnik 2003, dobro ohranjen, cena po dogovoru; gsm 040/684-238. Prodam golf 2, letnik 1987, dizel, registriran; gsm 041/438-096. NEPREMIČNINE V Mozirju oddam poslovni prostor 135 m2; gsm 041/714-189. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem; gsm 051 /731-265. Prodamo obnovljeno in urejeno 2,5-sobno stanovanje v izmeri 63 m2 v središču Nazarij; gsm 031 /699-209. MOBTEL Vroč izbor iz akcijske ponudbe Sony Ericsson Cedar je idealni mobitel za kupce, ki želijo popolno ravnotežje med poslovno in družbeno napravo. *Cena velja za nakup pod posebnimi pogoji, objavljenimi na www.mobitel.si. SPEKTER Božiček Ho Ho Ho. Ne zamudite prazničnega in čarobnega DECEMBRA brez prikupnih božičkov. Na voljo so vam različni modeli v velikostih od 36 pa vse do 120 cm. Nekateri izmed njih vam tudi zapojejo in zaplešejo. V mesecu decembru vam nanje wÄhfyji nudimo 20% popust. -20’ HITEX S Hitexom do zdravega spanja Da bo vaše spanje res postalo počitek, vam bomo do 31 12. poleg PRAZNIČNEGA POPUSTA, ob nakupu ležišča in predložitvi tega kupona, PODARILI PODODEJO s pomirjujočim vonjem SIVKE v vrednosti 75,90 € Popusti in ugodnosti iz drugih kuponov se ne seštevajo CVETLIČARNA ROŽNI VRT Božična zvezda Božična zvezda je priljubljena okrasna lončnica, ki nam polepša prostore v zimskih dneh. Njeni obarvani ovršni listi so lahko dekorativni več mesecev. V akciji široka paleta različnih sort Božičnih zvezd. Akcija velja do razprodaje zalog. ZOOTIC Akvarij Juwel Rekord 700 70-litrski akvarij vrhunskega nemškega proizvajalca Juwel, opremljen z akvarijsko razsvetljavo, filtrom in grelcem. Akcijska cena 114,90 € Redna cena 164,90 € vaš prihranek 50,00 € Akcijska ponudba velja do 15.12.2010 oziroma do izteka zalog. PIROTEHNIKA PIRO PLANET Večstrelna ognjemetna baterija POPAJ 12 strelna velika ognjemetna baterija, katere efekt je: modri kometi se razpočijo v modro potoniko z belo zrcalno krizantemo, modrorde-čo potoniko, modro potoniko in prasketajoče nebo, modro potoniko z zlato brokat vrbo. 3 strelni finale. V super akciji od 15. 12. do 31. 12. 2010. PIROTEHNIKA PIRO PLANET Večstrelna ognjemetna baterija MEDUZA 36 strelna super mega ognjemetna baterija, katere efekt je: zlati brokat sodček v zeleno zrcalno krizantemo z modro potoniko, moder sodček v zeleno zrcalno krizantemo in zlato brokat vrbo, zelen sodček v modro potoniko z zlato brokat vrbo ter zlati brokat sodček v zlato brokat vrbo z zeleno-modro potoniko. Z in W izstrelitev. 7 strelni finale. V super akciji od 15. 12. do 31 12. 2010. NAJBOLJŠO PONUDBO ZA PRAZNIČNE DNI NAJDETE V VEČ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU. www.velejapark.com Celje - skladišče D-Per 7/2010 -■ sam 5000025719,50 drvu pinci Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel,: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska cesta 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 www.sam.si