SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljaj: /.s celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zi celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meaec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vaprejema upravuištvo ln ekspedlclja v „ K atol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Sementšfeib ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vrednidtva telefdn-itev. 74. Štev. 15. V Ljubljani, v četrtek 19. januvarija 1899. I^etiiilc XXVII, lliisov spomenik. Na Pražkem trgu, na katerem stoji kip Matere Božje, se bode v kratkem postavil tudi kip — magistra Janeza H u s - a. V obličji najsvetejše device — dvigal se bode spomenik odpadnika od katoliške cerkve, moža, ki je zaradi tega žel slavo pri vseh sovražnikih katoliške cerkve, ker je to cerkev sovražil! Tako je sklenil praški občinski zastop z malo večino. Ni naša stvar, posegati v samoupravo glavnega mesta češke kraljevine. Tudi ne delamo odgovorno mladoče-ko državnozborsko delegacijo za to, kar čini praški mestni zastop. Tudi ne preziramo, da IIus velja v zgodovini ne samo kot verski odpadnik, ampak tudi kot probuditelj češke narodne ideje. A vso to ne odpravi neljubega vtisa, katerega je napravil označeni čin mladočeškega mestnega zastopa v Pragi pri vseh katoliško mislečih ljudeh v Avstriji, zlasti pa pri tistih, ki stojijo z mladočeško stranko v politični zvezi. VodBtvo Mladočehov v parlamentu je modro, zmerno in trezno. Zato pa se je mladočeška stranka v državnem zboru tudi skrbno varovala vsakega žaljenja verskega prepričanja svojih zaveznikov, dobro vedoča, da bi s takim žaljenjem utegnila razrušiti s tolikim trudom zasnovani in vzdržani politični položaj. Toda to pravilno zadržanje čeških državnih poslancev samo na sebi ne more trajno zadostovati. Konečno se trajna smer politike ne more vzdržavati le po poslancih — temveč treba je, da jo odobrava tudi velika množica, ljudstvo, iz katerega poslanci prihajajo. — V tem pogledu je stališče večine že zelo omajano, kajti znano je, da se nemški katoliški ljudski stranki od strani liberalnih in nacijonalnih Nemcev vedno očita: Zakaj hodite, kot Nemci, raje s Čehi, nego z nami, saj so vender Čehi ravno tako ali še bolj sovražni katoliškim načelom, nego mi! Naravno je, da je to dokazovanje za ljudstvo že samo po sebi jako vabljivo. S takimi sklepi, kakor zadnji sklep praškega mestnega zastopa, se pa daje nasprotnikom katoliških Nemcev — brez katerih mora parlamentarna večina takoj razpasti — novo orožje v roke. Ali je to modro ? čehi morajo pa še po-sebe pomisliti, da ogromna večina Slovencev stoji prav na istem načelnem verskem stališču, kakor nemška k a t o 1. stranka in da bi nasledki utegnili biti mej nami prav ravno isti, kakor pri katoliških Nemcih. Tudi naše pošteno katoliško ljudstvo odklanja vsako zvezo z brezverci. To bodi odkrito povedano. Iz tega hočemo izvajati le jedno : da morajo voditelji Mladočehov, če hočejo vzdržavati sedanje parlamentarne zveze, še skrbneje, nego doslej za-branjevati in zatirati neljube pojave brezverskega ali protikatoliškega radikalizma v svojih vrstah. To so prijateljske besedo do političnih zaveznikov ! Hrvatska v zvezi monarhije. Iz Zagreba, 10. jan. Zagrebški »Obzor« je prinesel prav zanimiv članek o položaju Hrvatske v našej monarhiji, o ka-terej trdi, da je čisto na krivem potu njena politika na iztoku, ker se Hrvatska povsodi zapostavlja. Habsburška monarhija, pravi »Obzor«, nima ekspanzivne politike v onem smislu, v katerem se ta beseda razumeva pri ostalih velevlastih. Ekspanzivna politika pomeni danes: kolonijalna politika; a naša monarhija ni kolonijalna velevlast. Vendar ekspanzivnost je postala uvet življenja vsake velevlasti, pa zato vodi tudi habsburška monarhija, premda ni ekspanzivna v tem,- da bi iskala naselbin izven Evrope, neko ekspanzivno politiko proti iztoku. Tiekaj doli, moremo reči, teži njena zunanja politika. Radi tega bi se moralo misliti, da bode uravnala svojo notranjo in zunanjo politiko tako, da bode vspešna tudi na iztoku. Toda v dualizmu, ki sili monarhijo na zvezo z Nemčijo, to ni mogoče. Dokler traja dualizem in ž njim nemška politika monarhije po receptu mažarskem, mora se politika monarhije na iztoku voditi v mažarskem duhu ; mora s« protiviti narodnim aspiracijam balkanskih narodov, mora gojiti in buditi partikularistične težnje ter se oslanjati na življe v tem pogledu ravnodušne in biti v večnem antagonizmu s politiko, katero vodi na iztoku Rusija. A od kod vse to? Odtod, ker Ma-žari ne morejo zabraniti ekspanzivnosti monarhije na sebe in svojo hegemonijo, pa hočejo, da se postavijo izmed monarhije in iztoka, da bodo izmed njega in nje kot nek trait d' union. To je pa absurdno, ker izmed njih in iztočnih narodov nima nobene zajednice, nego je dapač vse protivno. Da dosežejo svojo svrho, vodijo Mažari na ta način tudi na Hrvatskem svojo politiko. Ta politika, katero mi čutimo, ni kaj izoliranega; ona je v logičnej zvezi s sostavom notranje in zunanje politike v monarhiji. Hrvatska je zvana, da po položaju, po zgodovini, po narodnosti, po krvi, po jeziku bode trait d' union med monarhijo in iztokom. Ali tedaj bi se morala na Hrvatskem voditi politika soglasna z narodnimi aspiracijami Hrvatov, z njihovim državnim pravom, z njihovimi interesi ; tedaj bi jaka in samostalna državna hrvatska skupina na jugu imela biti stožec in temelj iztočnej politiki monarhije. Ali tedaj bi bila ta politika tudi prirodna, odgovarjala bi narodnim težnjam Balkana, bila bi zdrava, slovanska politika, in našla bi točko dodira in pravega spora-zumka z Rusijo. Z drugimi besedami, ne bi bila nič več nemško-mažarska politika. Toda toga nočejo Mažari, kajti to bi bil konec njihovo hegemonije. Za tega del podpirajo oni Nemce v Avstriji, če tudi se drugač ne trpe, da se nc oživi češko državno pravo, ker vedo, da bi oživotvo-renje tega prava dalo drugi pravec zunanji politiki monarhije; z druge strani pa se trudijo na vso načino, da bi zadušili z obzirom na iztok vsako slobodno hrvatsko besedo. Ne smemo nikdar pozabiti, daje padel I. Mažuranic posle sklenjene zveze z Nemčijo. Hrvatska pod Mažuraničem ni stekla niti slobode niti jedinstva ; ali se je bila moralno povzdignila, mogla je slobodno govoriti in njen sabor je znal spregovoriti iz duše naroda O tem nam je najbolji dokaz adresa, katero je glasoval hrvatski sabor posle okupacije Bosne; a nič manji dokaz je okolnost, da so hrvatski poslanci v adresnem vprašanju, ravno kjer se je tikalo iztoka, postavili Tiszino vlado v manjino. Tako stanje stvari ni smelo potrajati, ker nič ni nevarno za mažarsko politiko na iztoku, kot slobodna beseda Hrvatske. Hrvatska je nekdaj upli-vala na zunanjo politiko monarhije, more se celo reči, da je imela svojo zunanjo politiko. V iztočnej politiki bi jej imela pripadati po naravi stvari glavna beseda. In še pred nedavnim, ko je bil ustav proglašen, priznavajo neskripti na hrvatski sabor njeno važnost, priznavajo, da je Hrvatska odločilen faktor, pa pozivljejo narodno zastopstvo, da se izjavi o tem, kakšen položaj hoče Hrvatska zau-zeti v novej spremembi monarhije. Posle dualizma je nastopila nova situacija. Hrvatska se nič več ne pozivlje, da se izjavi; jednostavno se deželnemu zboru naloži, da voli poslance za Budimpešto. In tako Hrvatska dandanes ravno tam, kjer bi imela igrati glavno vlogo, ne vrši nobene. Politični sostav, kateri jej je vsiljen, je v skladu z iztočno politiko, katero vsiljuje mažarska hegemonija monarhiji. Mesto da se v interesu same monarhije pospešujejo narodne težnje Hrvatov, odvzeta so jim faktično mnoga njihova državna in teritorialna prava, negira se jim celo ono, kar jim sama nagodba priznaje, ter je v novejšem času v nevarnosti sam narodni značaj zemlje. Sploh se dela in obrača vse tako, kako bi na po-litičnej vagi monarhije Hrvatska vagala jedino kot provincija mažarske države. Tako so tolmači, a da se v potankosti ne upuščamo, tudi službena politika Hrvatske v pretočenem letu. Sostav se izvaja z dosledno vztrajnostjo. Ali meša se v svetu, meša se v Evropi, meša se tudi v monarhiji, a vse to mešanje je v nekej logičnej, skoraj v neposrednej ko-neksiji. Uspehi nezdravih in nenaravnih političnih sostavov vedno so samo navidezni in površni, a žo dohaja in mora priti dan, ko bodo razvaline umetnih zgrad pokopale vse ono, kar ni v etičnem smislu besede zdravo. Vsa zgodovina nam to svedoči, a jasen dokaz imamo o tem in onem, kar se danes godi v monarhiji. Zategadel, kolikor je bilo žalostno pretečeno leto, toliko nam zopet početek novega leta daje nade in utehe baš za volj teh zmešnjav, ki oznanujejo novo dobo. Današnji politični sostav na Hrvatskem misli, da more slaviti vspeh. Toda to jo samo kratkovidnost. Njegovi vspehi se niso dotaknili jedra naroda. Morejo sc razobešati bodisi žo kakoršnekoli zastave; morejo izpasti volitve bodisi že kakorkoli; morejo se časopisi pleniti še obilneje; more se po milej volji tolmačiti saborski poslovnik: večine morejo s svojim številom prikriti razloge ; ali vse to ne menja duše naroda, to ne pokončuje njegovih aspiracij, to ne ubija njegovega prava. Narod jc povsodi, kjer more slobodno spregovoriti in kjer slobodno govori, z opozicijo. To je ono, kar s zadovoljstvom in ponosno konstatujemo na početku leta. Drugo pride; narodna volja bode zmagala. Sostav, ki ima tako.močne kume, kakor današnji v monarhiji, ne pada na jeden mah, ali vendar pada. A kadar on pade, padel bode tudi oni na Hrvatskem, ki je ž njim v zvezi; a na razvalinah današnjega sostava vzdignil so bode drugi, ki bode oživotvoril češko in hrvatsko državno pravo. Na narodu je ležeče, da ne izgubi poguma, nego da s značajnim, vztrajnim in požrtvovalnim delom v opozicijonalnem smislu pospeši dan svoje zmage ; zmage hrvatskega državnega prava in narodnega načela. Zora puca, bit če dana! To je ono, kar mi z najčvr-ščo vero trdimo na početku leta 1899. Politični pregled. V Ljubljani, 19. januvarija. Parlamentarni poloiaj. Tekom včerajšnjega dnč zborovale so razne parlamentarne skupine ter se posvetovale, kakor običajno, o položaju. V prvi vrsti treba omeniti zopetnega zborovanja načelnikov levičarskih klubov. Zastopane so bile pri tem zborovanju: nemška napredna stranka, nemška ljudska stranka, liberalno veleposestvo, slobodna nemška zveza in pa krščanski socijalci. Sklenilo se je sostaviti na vlado nekako spomenico, v kateri se morajo nahajati one zahteve avstrijskih Nemcev, katere so zastopniki strank voljni in pripravljeni zagovarjati najodločneje nasproti vladi in desniškim strankam. Zahteve se omejujejo na narodnostno vprašanje in označujejo na kratko stališče, katero menijo zastopati v parlamentarni dobi. — Tudi italijanski klub se je posvetoval o stališču napram vladi in opoziciji. — Istotako so se sošli razni desniški klubi, mej temi tudi naša »slovanska krščansko-narodna zveza« in parlamentarna komisija. Pa tudi centrum se je sošel k posebni seji. Klubovim načelnikom je bil izvoljen opat Treuinfels, njegovim namestnikom pa grof Haug\vitz. Ta volitev je nekako dokaz, da se centrum še ne pridruži katoliški ljudski stranki, akoravno šteje samo pet članov. — Sploh so se pa vse stranke razgovarjale o položaju ter sklenile vstrajati pri dosedanji taktiki. Jezikovno vprašanje na Češkem. Jezikovne naredbe so bile in so še zagrizenim nem škim elementom trn v peti, poleg tega pa tudi razna oblastva, posebno ona, v katerih so se nahajali Slovanom neprijazni uradniki, niso hotela ali znala izvajati določb jezikovnih naredb. Vsakdo jih je tolmačil po svoje. Temu je sedaj storilo konec dunajsko najvišje sodišče in sicer s tem, da je svoj zadnji sklep gledč slučaja pri sodišču v Libercih prijavilo vsem sodiščem na Češkem ter jim naročilo, da se morajo strogo ravnati po tem sklepu. Sedaj bo morda konec vednim prizivom bodisi od strani strank ali pa tudi od strani sodišč. Izjava barona Banffyia. V včerajšnji seji ogerske magnatske zbornice je zahteval knez-primas Vaszary od vlade, naj pojasni notranjepolitični položaj in s tem nekoliko pomiri splošno razburjenost. Ministerski predsednik baron BanfTy je res takoj ustregel želji. Mej občno pozornostjo je izjavil, da je položaj res izredno težaven, vender pa mora odločno zavračati trditev, da je temu kriva vlada. Vlada je vse storila, da ne bi navstal položaj ex legem. S 6. septembrom pa se je pričela v državnem zboru obstrukcija in pokazalo se je, da parlamentarnim potom ne bo mogoče do 1. januvarija izvesti proračuna in nagodbenega vprašanja. Vlada je morala poseči po izvenparla-mentarnih sredstvih in od tedaj je postajal položaj vedno bolj zamotan. Vender pa se je v poslednjem času obrnilo v toliko na bolje, da se je opozicija jela pogajati z vlado. Ministerski predsednik konečno izjavi, da rad žrtvuje svoje mesto, ako se mu zagotovi, da v bodoče manjšina ne bode terorizovala večine, in se zagotovi rešitev na-godbene predloge. — Kakor se kaže, postala je tudi vlada nekoliko bolj prijenljiva, akoravno stavi na manjšino še nekatere zahteve, katerih ta še ni voljna izpolniti. Zastopniki opozicijonalnih strank so včeraj prejeli vladne protipogoje. Protianarliistlčna konferenca. Akoravno še niso dobro objavljeni popolni nevspehi zadnje protianarhistične konference in vsaj uradno se v tem oziru še ni prav nič objavilo, se je vendar raznesla že vest o drugem protianarhističnem posvetovanju, katerega se pa ne udeleže zastopniki vseh evropskih držav. Novega kongresa se tokrat baje udeleže le Rusija, Avstro - Ogerska, Nemčija, Španija, Portugalsko ter Švedija in Nor-vegija; Anglija, Francija in Švica pa neki ne marajo nič več sodelovati. Od druge konference, ako se res vrši, ne more pač nihče pričakovati večjih vspehov, kakor jih je obrodila prva konferenca. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 18. januvarija. V današnji seji se je nadaljevala razprava o nerešenih točkah dnevnega reda včerajšnje seje. V zadevi gradnje poslopja za III. mestno deško šolo je v ime stavbnega in šolskega odseka poročal odb. Dimnik. Vsled sklepa obč. sveta je podal okr. šolski nadzornik profesor Leveč obširno poročilo o potrebi nove deške šole v Ljubljani, v katerem s številkami dokazuje, kako narašča število šolo obiskujočih otrok in kako sta dosedanji deški šoli prenapolnjeni vkljub temu, da je povsodi več vsporednie, kakor je to sploh dopustno. Poročilo se izreka nadalje proti prizi-davi k I. mestni deški šoli v Komenskega ulicah, s čimur bi bilo navzlic velikim stroškom, nad 41.700 gld., potrebi vstreženo le za par let. Nasprotno pa najnujneje priporoča gradnjo novega poslopja in sicer najprimerneje blizu frančiškanske cerkve. Nova stavba bi stala približno 80.000 gld., h katerim stroškom bo pa dežela prispevala vsaj z zneskom 10.000 gld. Poročevalec priporoča nasvet okr. šolskega nadzornika in stavi v ime odsekov naslednje predloge: Nameravani prizidek k deški šoli v Komenskega ulicah naj se opusti; ustanovitev in gradnja tretje deške šole naj se smatra za nujno potrebo; magistratu pa je naročiti, da takoj poskrbi za primeren prostor pri frančiškanski cerkvi in izdela stavbeni program. Proti tem predjogom se oglasi odb. Zabu-ko ve c, ki izjavlja, da ta zadeva še ni tako nujna, kakor jo slika prof. Leveč, da ima občina dovolj drugih nujnejih potreb, denarja pa nič. Prostora na sedanji šolah je po njegovem mnenju še dovolj, in je bil le v sedanji stavbeni dobi tako hud pritisk, ker so pohajali v šolo otroci zunanjih delavcev. Sedaj bodo pa nastopile zopet normalne razmere in bomo še lahko 10 let shajali brez nove šole. Zavračata ga odb. dr. Tavčar in dr. Požar, ki dokazujeta potrebo, kateri se ni mogoče izogniti. Poslednji govornik je posebe navajal, da je dolžnost vsake stranke, ki hoče politično živeti, gojiti in pospeševati šolstvo, ker je izobrazba za vsak stan najnujneja potreba. Ko še poročevalec zavrne nekatere trditve protigovornika, se vrši glasovanje. Prvi in tretji predlog obveljata, drugi, o potrebi nove šole, pa ni dobil zadostne večine. Podžupan poroča o nasvetu magistratovem, naj se uvede kolesarska pristojbina, ker pri zadnji razpravi o tem predmetu ni obveljal noben predlog. Po mag. nasvetu naj bi se obdavčili z 2 gld. na leto vsi kolesarji, katerim služi kolo samo v zabavo. Policijski odsek predlaga, naj se preide preko nasveta za sedaj na dnevni red, ker bi se s tem davkom obremenili skoro samo srednji in nižji sloji in ker bi bil dohodek itak neznaten. Temu nasproti pa predlaga odb. L e n č e , naj se obdavčijo kolesarji z 2, kolesarice pa s 3 gld., ker rabijo poslednje kolesa samo za luksus. O jednem pa ugovarja temu, da odb. dr. Tavčar agituje mej obč. svetniki za predlog odsekov. — Odgovarja mu odb. dr. Tavčar, da zato pač ni treba agitirati, ker je vsak prepričan o krivič-nosti tega davka. Ako se hoče uvesti davek na luksus, naj se poseže po drugih športih, ki jih goje bogatini. Govornik se konečno čudi, da je župan pred obč. volitvami spravil to stvar na dnevni red. — Župan pojasni, da nima strahu pred volitvami in da je postavil poročilo na dnevni red, kar ga sili k temu opravilnik. — Proti uvedbi davka sta konečno govorila še odb. Dimnik s zdravstvenega in odb. dr. Hudnik s socijalnega stališča, na kar je bil odsekov predlog vsprejet. O spremembi določil za prodajo premoga na drobno poroča odb. P 1 a n t a n. V zadnjem času se je pokazalo, da je tehtnica na vozu nepotrebna, nasprotno pa tudi, da samo plombovanje vreč ne zadostuje, ker se je dognalo, da so se vkljub temu godile nerodnosti strankam v kvar. Treba je torej, da je motvoz na vreči tako pritrjen, da ga ni moči sneti, marveč da ga morajo prodajalci pri izpraznenju odrezati. Poleg tega mora biti na vrečah označena količina premoga. Kazen za prestopke teh in prejšnjih tozadevnih določil je odmerjena od 1 do 100 gld., event. zapor. Odb. dr. Tavčar predlaga, naj se določi kazen od 1 do 40 kron, ker se posebno spočetka ne bo mogoče izogniti raznim prestopkom. — Pri glasovanju obvelja predlog odsekov. Odb. Zabukovec poroča o nasvetu ma-gistr. glede uvedbe zaporne ure pri hišah in razsvetljave vež, stopnišč in hodnikov. Zaporna ura naj se določi na 10. uro in morajo hišni gospodarji do tega časa skrbeti za razsvetljavo vež in hodnikov, v gostilnah in kavarnah pa tako dolgo, dokler so odprte. Prestopki se kaznujejo z denarno kaznijo od 1—100 gl. Nasvetu se upira odb. dr. S t a r e, naglašajoč, da bi bila ta naredba naravnost nečuvena. Sklenilo se je že itak dovolj policijskih naredeb in kmalu pridemo do tega, da bo za hrbtom vsacega stal policist. Gospodar vendar ne more biti odgovoren zato, ako stranke po zaporni uri puščajo vrata odprta, vsak gospodar pa tudi ne more imeti hišnika, ki bi vedno stal pri vratih. Take drakonične naredbe provzročajo same nepotrebne sitnosti. Govornik se odločno izjavlja proti vsaki kazni. Podžupan ugovarja, da bi magistrat izdajal nepotrebne drakonične ukaze, ker je vse take naredbe, tičoče se hišnih gospodarjev, moral izdati in so uvedene po vseh mestih. Proti odsekovemu predlogu izjavlja se tudi odb. dr. Tavčar, ker bi provzročene stroške morale nositi stranke same. Sploh je to sama se-katura, kajti bogatini imajo že itak vse razsvit-ljeno, tega pa vendar nihče ne more zahtevati, da bi se moralo tudi razsvitljevati po manjših hišah v Krakovem, Vodmatu ali na Radeckega cesti. Govornik predlaga, naj se preko predloga preide na dnevni red, kateri predlog tudi obvelja. Vožnja z mestnim vozom za ujetnike in od-gnance se odda za jedno leto najcenejemu ponudniku Jos. Turku za letni pavšalni znesek 500 gl. Poroč. podžupan. Prošnja dimnikarjev za nekatere spremembe dimnikarskega reda se kot neutemeljena zavrne, vsprejme pa nova določba, da morajo stranke skrbeti za prost vstop h kurilnim napravam. Por. odb. P1 a n t a n. Ponudba tvrdke J. Muller v Berolinu glede dobave šolskih klopij Rettigovega sistema se na poročilo odb. Š u b i c a zavrne. Realcu 5. razreda Jos. Verovšeku ter obiskovalcema strok, obrtne šole B. Sartoryju in Josi-pini Sircelj se podeli Fran Josipova ustanova 50 gld. Poroč. odb. dr. Požar in Dimnik. Poslednji odbornik poroča nato o računu vodstva barjanske šole o porabi obresti Matevžetove ustanove, ki se odobri, in o dopisu vlade glede prispevka za napravo ograje in shrambe pri vrbo-rejnih nasadih obrtnih strokovnih šol, kateri prostor je občina brezplačno odstopila. Želji se ne ugodi. Konečno se na poročilo odb. dr. Po žar j a sklene, prepustiti pehotni in topničarski vojašnici vsako drugo platano na cesar Jožefovem trgu, ker ovirajo razgled na »Mestni dom«, ob jednem pa olepšati prostor okolu bazena z nasadi, event. proučiti vprašanje o premestitvi vodometa, kar priporoča odb. Š u b i c. Ostale točke se rešijo v tajni seji. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. januvarija. (Politika »slovanske krščansko narodne zveze«.) Ko se je državni zbor pred Božičem razšel, razglasila jo »slovanska krščansko - narodna zveza« svoj sklep, da bode izvajala konsekvence, če se razmerje mej njo in vlado do prihodnjega sestanka državnega zbora popolnoma ne razjasni. Državni zbor se je zopet sešel, razmerje z vlado ostalo je, kakoršno je bilo — a o »konsekven-cah« ni ne duha ne sluha. Mogoče, da se te konsekvence izvajajo na tihem, a javnost ima tudi nekoliko pravice vedeti, kako stvari stojijo. Saj jo bil tisti sklep »Zveze« namenjen za javnost, v pomirjenje javnosti — torej je treba javnosti tudi povedati, ali in kako se je ta sklep izvršil. Pričakovati smemo torej v kratkem odločilnih korakov naše »Zveze«. —Včeraj pa nam je telefon prinesel novico, da so poslanci v naši »Zvezi« zahtevali od načelništva, da naj nemudoma izpo-sluje od vlade odgovor na stavljene zahteve. To je — j a k o malo. Cel svet je doslej mislil, da je vlada že oktobra ali novembra lanskega leta odgovorila in da se je potem šlo le za s p o 1 n i t e v obljub. Sedaj pa slišimo, da »Zveza« " doslej še niti odgovora na vseza-hteve ni dobila. To so žalostne novice in kažejo, kako nevspešna je naša politika. Naši poslanci so vladi v zlatu plačevali, ko so v na-godbenem odseku glasovali za vladne nagodbene predloge, ki so našemu narodnemu gospodarstvu v kvar — vlada pa menda na nujne zahteve slovenskega ljudstva še niti odgovora ni dala, kaj šele, da bi mislila na s p o 1 n i t e v. čudne razmere to! Res je, da so razmere sila težavne in da mora konečno vsaka stranka v teh razmerah nekoliko zatajevati se, tudi kaj žrtvovati. Toda, če si ogledamo posamezne stranke večine, vidimo, da je vkljubu težavnim razmeram vsaka nekaj dosegla, z jedino izjemo »slovanske krščansko-narodne zveze«. Pri drugih strankah velja sklicevanje na »težavne razmere« le v jako omejenem obsegu. Le glede nase »Zveze« so te »težavne razmere« vedno neobhodno in v celem obsegu merodajne. Vedno isti odgovor se glasi: »Sedaj ni mogoče, počakajte, potrpite, spomladi, jeseni, ob novem letu se bodejo razmere zboljšale itd., itd.« In vedno se je dala »Zveza« potolažiti. Druge stranke niso bile tako potrpežljive, temveč so vedele svoje koristi kolikor mogoče varovati. Zakaj bi jih naša »Zveza« ne znala ? če se ne vspne do odločnih korakov, potem kmalu ne bo nihče v nas mogel uvideti koristi te parlamentarne zveze za nas. In v politiki odločuje korist, vspeh — ne pa simpatije! — To povdarjamo s tem večjo pravico, ker razmere našega naroda na Primorskem in Koroškem še nikoli niso bile tako obupne, kakor uprav danes. — Zvezi treba torej, da odločno nastopi. (Prijateljski večer.) Sinoči je predaval kanonik K a lan v Katol. domu o življenju in spisih danskega pesnika in pisatelja Johannes J o erge n-s o n a. V uvodu je omenjal, kako je napredovalo v zadnjih desetletjih skandinavsko (dansko, švedsko in norveško) slovstvo, v glavnih potezah je narisal pomen in smer slovstvenih del dramaturga I b s e n-a in kritika dr. G. B r a n d e s-a ter njih vpliv na vse mlajše Skandinavske pisatelje. Opisal je nato življenje Joergensenovo, kazal na velik prevrat v njegovem življenju, ko je v 30. letu postal katolik; nato je ocenjeval njegove spise, vzlasti njegovo »Drevo življenja«, »Knjigo spoštovanja«, »Laž življenja in resnico življenja« in »Sodnji dan«. Zanimivo je čitati spise bivšega voditelja danskih dekadentov, ki v očarajoči obliki opisuje praznoto dekadentizma, ki bivši darvinist na podlagi neovržnih biologič-nih zakonov pride do prepričanja, da se tudi slov-stvenik mora vklanjati načelom krščanstva kot jedrnemu principu, ki povoljno rešuje zagonetko človeškega bitja in žitja. Več o tem zanimivem pojavu na leposlovnem polju objavimo prilično v podlistku. (Častno svetinjo) za štiridesetletno zvesto službovanje priznal je deželni predsednik župniku v Šmihelu, duh. svetniku g. Antonu Peter lin. (Potres) so čutili sinoči 12 minut pred deseto uro nekateri prebivalci našega mesta. Trajal je dve sekundi, a ni provzročil nobene škode. — Domžale, 19. januvarija 1899: Sinoči 18. januvarija, ob 9. uri 50 minut čutil se je tukaj precej močan, tri sekunde trajajoč potres, spremljan od močnega podzemeljskega bobnenja. — Vodice, 19. januvarija 1899: Sinoči tri min. pred •/4 10. uro čutili smo tu 7 sekund trajajoč, precej močen hud potres, kojega smer je bila od jugozahoda proti severovzhodu. (Odobreni zemljevidi.) C. kr. ministerstvo za nauk in bogočastje je v uporabo pri pouku na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih s slovenskim učnim jezikom odobrilo nastopne zemljevide : Vincenz Haardtov nastenski zemljevid Evrope (na platnu 7 gld. 50 kr., s palčicama 8 gld. 50 kr.) in nastenski zemljevid polu t (na platnu 9 gld., s palčicama 10 gld.). Te zemljevide je za porabo v slovenskih šolah upravil prof. Fr. Orožen. Zemljevidi izidejo v Ed. Holzlovem zem- ljepisnem zavodu v drugi polovici februv. 1899. Slovenski stenski zemljevid P a 1 e s t i n e (na platnu 8 gold., s paličicama 9 gold.) je bil odobren že 1. 1897. (Zdravje ▼ Ljubljani) od 8. jan. do 14. jan. Novorojencev 34, mrtvorojen 1, vmrlih 21. Med njimi za tifuzom (legarjem) 1, vratico (davico) 3, jetiko 2, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvo-uda 1, samomora 1, za različnimi boleznimi 12; med njimi je tujcev 7, iz zavodov 12; za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škar-latico 1, tifuzom 1, vratico 5, trachom 1, vari-cello 3. (Srečolov) je dovolilo finančno ministerstvo požarni brambi v Škofji Loki. Dovoljenih je 2500 srečk z dobitki v efektih. (Novo šolsko posldpje) grad6 v teku leta na Viču. Otvorili bodo za sedaj dva razreda. (Tržaška »Lega nazionale«) je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Na tem zboru se je seveda vse premlevalo, kar se je »zanimivega« izvršilo v teku jednega leta v prilog poitalijanče-valni ideji v Trstu. Kot glavna točka dnevnega reda tega zbora je bil seveda — Devin. To mastno pečenko so si privoščili glavni stebri »Lege«, da so jo obrali do kosti. Mahali so po slovenskem ljudstvu, katero da je divjaški napadlo nedolžno šolsko poslopje »Lege« v Devinu ter na istem naredilo ogromno (!) škode. Potem so udrihali po županu Plesu in duhovnikih itd. itd. Vsi ti govori so prišli v »Piccolovem« poročilu o tem shodu na dan, a na dan ni prišlo, kake načrte so kovali »Legaši« za potujčevanje Trsta in Primorja v tem tekočem letu in pa — kakih vspehov se nadejajo od svojega nadaljnega dela. Kakor je že navada ljudi, ki so o svoji krivičnosti sami prepričani, da pokrivajo svojo pregrešnost zizmišlja-njem tujih krivic, tako so govorili le o »krivicah«, katerih jim je storilo v Devinu slovensko prebivalstvo. Pri tem pa se niso vprašali, ali je imelo to ljudstvo kaj povoda za svoje vedenje in kakšen da je bil ta povod. Niso vprašali, ali bi bilo slovensko ljudstvo kaj tacega storilo kar na lepem brez vsacega vzroka, in tudi niso govorili o tem, kaj bi bili storili Italijani na svojih tleh v Italiji, ako bi Slovenci ondi začeli na tak način izzivati, kakor izzivajo oni tu. In naposled »Legaši« tudi niso povedali javnosti, kaj jih je dovedlo do zidanja Legine šole v čisto slovenskem Devinu, ki nima v sebi več Italijanov, kakor morda marsikak drug kraj po širnem svetu, koder išče lačni italijanski želodec tešila za svojo praznoto. Niso povedali, s kako naravno pravico so postavili to šolo v Devin, in nazadnje tudi niso povedali, ali bi v jednakem slučaju na italijanskih tleh branil kak italijanski župan ali celo morda kak italijanski duhovnik Italijanom na podobnem početju, kakor je bilo ono Slovencev in še ob taki priliki, s takim ozadjem, kakor v Devinu. O vsem tem se Legaši niso menili in zakaj ne ? Zato ker bi sami sebi ne mogli odgovarjati druzega, kakor da je načelo in princip »Lege« lakomnost, krivičnost, brutalnost in gospodaželjnost. (Javno predavanje o umetnosti) bo imelo društvo hrvatskih umetnikov v Zagrebu. Dne 2. febr. predava dr. Tresič-Pavišič, dne 12. februvarija dr. Markovič. (Hrvatje v Honolulu) 63 Hrvatov je prišlo po posredovanju agentov v Honolulu delat v sladkorne plantažo za tri leta. Ko pridejo tje, pa vidijo, da se ne ravna ž njimi po pogodbi, in zato so hoteli pustiti delo. Zahtevali so delodajalci od njih odškodnine, ker je pa niso mogli plačati, so vseh 63 zaprli. Doslej so v tamošnjih plantažah delali samo Kitajci, Japonci in zamorci za silno majhno plačo.] (Apostol gobavcev.) Poroča se, da je PeterWe hinger, znani apostol nesrečnih gobavcev, tudi sam postal žrtva strašne bolezni. (Andree ja) se vedno iščejo. Nekateri upajo, da še živi. Od raznih strani gredo ekspedicije na sever, da bi kje iztaknili njegovo sled. Wellman je v Franc-Jožefovi deželi, Amerikanec Peary in Norvežan Sverdrup sta na zahodnem Grenland-skem, Danec Amdrup prodira proti sredini. (V škafu vtonil) Ana in Frančišek "VVagner v Algersdorfu sta pustila svojega otroka doma samega v postelji, misleča, da bo mirno dalje spal. Ko se mati vrne, vidi. da je postelja prazna, otrok pa da je vtonil v škafu vode, ki je stal poleg postelje. Otrok se je zbudil in padel s postelje v škaf. (Zaradi dvoboja) je pobegnil s svojega gradu Lancert grof Potočki, jeden najbogatejših poljskih plemenitašev. Vstrelil je v dvoboju svojega lastnega nad logarja. (Strašen mraz) gospodari po vzhodnih krajih severne Amerike. Mnogo ljudij je že zmrznilo. Čez Niagaro se je razpel leden obok. Amerikanci grade ledeno palačo. Društva. (Dirkališka zadruga) je imela minulo soboto zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma« svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Po odobrenih tajnikovih in blagajnikovih poročilih volili so zadružniki, kateri so zastopali preko 180 deležev, novo načelni-štvo in so bili vanj soglasno izbrani nastopni gospodje: Josip Prosenc, predsednik; Ivan Vdovič, tajnik ; Ivan Frelih, blagajnik; Fran Čuden in Ivan Devčič, odbornika. Preglednikoma računov nta bila voljena gospoda: Fran Barle in Milan Leustek, njunima namestnikoma pa gospoda: Ivan Gričar in dr. Ivan Jenko. Pravno zastopništvo je prevzel tudi za tekoče leto drage volje in brezplačno gospod dr. Josip Kušar. Po volitvi načelništva sledilo je temeljito in zelo zanimivo poročilo o poravnavi z upniki in o asanaciji zadružnega imetka. To poročilo in finančni ekspoze, ki ju je razvil g. Ivan Vdovič, je občni zbor z odobravanjem soglasno sprejel in izrekel njemu in zajedno tudi g. Franu Čudnu za požrtvovalnost, s katero sta dosegla poravnavo z zadružnimi upniki zahvalo občnega zbora. Vsled te zelo ugodne poravnave in glede na točno določen finančni program zadruge odstranjena je nevarnost, ki je nekaj časa grozila razrušiti dirkalisko zadrugo, in upamo, da 8e bode novemu čilemu odboru popolnoma posrečilo osigurati obstoj in daljni razvoj tega emi-nentno narodnega podjetja. (Odbor veselice kamniških rodoljubov), katera se bode vršila dne 22. t. m. v gornjih prostorih kavarne g Vanossija in katere čisti prebitek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, naznanja, da bode pri tej veselici svirala godba si. bosniško hercegovskega pešpolka št. 2. iz Gradca in sicer prvikrat na Kranjskem. Zatorej vabi odbor vbc rodoljube k najobilnejši udeležbi. (Katol. delavsko društvo v Z a g o r j u.) Dne 22. jan 1899 ob 5 uri popoldne uprizorilo bode »Kat. del. društvo« v Zagorji Finžger-jevi »Indijski siroti«. — Dne 6. jan. izpala je igra »Sveti trije kralji« prav izvrstno, in velika dvorana v domu bila je napolnjena do zadnjega prostorčka. — Igralci vsi so prav dobro pogodili vsak svojo vlogo v igri. Res lepšega spomina bi nam ne mogel gospod Svigelj zapustiti, kakor ravno »Svete tri kralje«. — Opomnim tudi, da pri nas nimamo nikake zime, in da cveto zvončki, marjetice in teloh, mislimo si, da smo v Opatiji. Tudi grah v vrtu na prostem je že en palec zrasel, salata zeleni in zelje je prav lepo zeleno. Telefonska in brzojavni poročila. Dunaj, 19. januvarija. Po otvoritvi današnje seje je zahteval posl. Gri-oss tri popravke k zapisniku zadnje seje. Glede prvega mu je predsednik ustregel, o drugih dveh se je pa vršilo glasovanje po imenih. Oba sta bila odklonjena. Nad jedno uro je potem trajalo branje došlih vlog, ker je opozicija pri vsaki vlogi zahtevala, da se prebere v polnem obsegu. Po prebranju je predsednik zaključil sejo. Kedaj se vrši prihodnja seja, ni znano. Dunaj, 19. januvarija. V šotski cerkvi je opravil danes posl. Treuinfels zadušno opravilo po pokojnem grofu Falkenhaynu. Azistovala sta posl. Žičkar in Stojan. Prisotni so bili skoro vsi ministri in vsi desni-ški poslanci s predsednikom Fuchsom na čelu. Dunaj, 19. januvarija. V.budgetnem odseku gosposke zbornice se je danes vršila razprava o preosnovi služabniških plač. Načrt se je vsprejel v smislu vladne predloge in sicer z določbo, da stopi zakon v veljavo z dnem objavljenja in ne, kakor je sklenila poslanska zbornica, s l.ja-nuvarijem letos. Vsled tega se načrt vrne znova poslanski zbornici. Dunaj. 19. januvarija. Prihodnja seja nagodbenega odseka se naznani danes. Nadaljeval bo svoj govor poslanec Lecher, ker ga v včerajšnji seji ni dokončal. Dunaj, 19. januvarija. Tiskovni odsek ima svojo sejo 25. januv. — Socijalni de- mokratje so predlagali parlamentarni komisiji, naj pride načrt o odpravi časniškega koleka na dnevni red prihodnje seje. Želji se najbrže ugodi. Dunaj, 19. januvarija. Mladočeški poslanci so v današnji seji interpelovali vlado radi umora češkega visokošolca Linharta. Dunaj, 19. januvarija. Iz Opave poročajo, da stopi s 1. marcem v veljavo jezikovna naredba za Šlezijo. Dunaj, 19. januvarija. Okrožnice s programom za mirovno konferenco ruski zunanji minister ni doposlal ruskim zastopnikom v zunanjih državah, marveč jo je izročil zunanjim zastopnikom v Petrogradu. Lino, 19. januvarija. Posl. dr. Beuerle svetuje v .,Linzer Tagespost", naj se piične razmišljati o splošnem deželnem zboru, h kateremu naj bi došli vsi nemški državni in deželni poslanci ter župani nemških mest, kjer naj bi se sklepalo o postopanju napram vladi. Rovinj, 19. januvarija. V tukajšnjem parnem mlinu je razpočil kotel. Jeden delavec ubit, jeden nevarno ranjen. Novi Jioin, 19. januvarija. Okr. glavarstvo je razveljavilo sklep občinskega sveta, s katerim se je izreklo priznanje in popolno zaupanje poslancu Mengerju, ker je odklonil odlikovanje. Levov, 19- januvarija. Na gimnaziji v Drohobyczu je ravnateljstvo izključilo štiri rusinske dijake radi agitacije mej sošolci. Budimpešta, 19. januv. Zaupniki opo-zicijonalnih strank so se sošli danes k posvetovanju o vladnih mirovnih protipredlogib, ki obstoje v naslednjem: Minister Perczel naj se izvoli zborničnim predsednikom, opozicija naj takoj omogoči rešitev indemnitete, rekrutnega kontingenta in nagodbe s Hrvatsko. miruje in ne ovira naj parlamentarnega dela vsaj do 8. aprila, da bo mogoče rešiti proračun za tekoče leto, ter privoli v spremembo poslovnega reda. Nagodbeno raz- merje naj ostane tako, kot je, dokler se parlamenta ne zjedinita za novo pogodbo. Baron Banffy odstopi, kakor naglo dobi poroštvo, da se to res izvrši. — V opozicijo-nalnih in tudi drugih krogih se trdi, da ne prido do kompromisa, ker opozicija ne mara pritrditi vsem vladnim zahtevam. (Tmril »o: 17. januvarija. Doroteja Arko, gostija, 84 let, Dunajska cesta 19, ostarelost. V hiralnici: 17. januvarija. Neža Peče, gostija, 76 let, ostarelost. V bolnišnici: 16. januvarija Ivan Babnik, delavec, 40 let, ruptura intestin. 17. januvarija. Julijana Frantar, natakarica, 28 let, tumor cerebri. — Ivan Benedik, gostač, 68 let, peritonitis chron. Tufci. 17. januvarija. Pri S'onu : Kestler, Kaufman, Stossel, Stern, Trautmann, Epstein, Perlmann, Lazar, Huber z Dunaja. — Miklaučič iz Trebnjega. — Kohorn iz Toplic. — Mikolič iz Novega Mesta. — Popper iz Prage. — MUller iz Trsta. — Panta iz Flo-rence. — Brenner iz Varaždina. — Zimmer iz Londona. Pri Mallču: Szobel, Popper, Pitschl, Hahn, Geiringer, Herzog, Braun, Flach, Karaflat z Dunaja. — Festenek iz Novega Mesta. — Ergmann iz Berolina. — Schink iz Zagorja. — Linsbad iz Gradca. — Fischer, Bloch iz Prage. — Briill iz Prostejova. — Neumann iz Linca. Pri Lloydu: GuStin iz Metlike. — Ogoreutz iz Novega Mesta. — Fischer iz Celovca. — Gogala iz Novega Mesta. — Klinar iz Ribnice. Tržne cene v Ljubljani dne 18. januvarija. a <« O Oh opa-tovanj* Stanji: barometra v mm Temperatura po Celzij« Votrovi Nebo 11. p: 18 9. ivečer 738 3 ion sr. jvzh. oblačno 19 7 zjutraj 2. popol. 7402 740-0 -07 86 si svzb. n megla jasno 0-0 gl.|kr. gl. kr.| Pšenica, m. st. . . 10 50 Špeh povojen, kgr. . — 701 Rež, „ . . . 8 50 Surovo maslo, „ . — 85 Ječmen, , . . . 8 — Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . - 8 Ajda, , . . . 8i 50 Goveje meso. kgr. — 64 Proso, . . . 9 — Telečje , „ , — 60 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ ., . 58 Krompir, „ . . . 3 — Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, „ . . . 12 _ Piščanec ... - 50: Grah, . . . 10 — Golob .... — 18 Fižol, .... 10 — Seno. m.stot. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 96 Slama. „.•„.,. . .„. 1 70 Mast. . . . — 76 Drva trda, 4 kub. m. „ mebka, 4 „ „ 6 50 Špeh svež, „ , . 1 *TT 66 4 80 Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'8 m. "'rednia vfieraj&nia temperatur* 1 6 normale: — 2-4°. Gabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Rovih reg zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. februvarija 1899 popoldne ob 3. uri v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega prrgledovalca in njega namestnika. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika. i>. Razni nasveti. V Rovih, 19. jan. 1899. 47 (i-i) Načelstvo. * Teodor Slabarya, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, Q priporoča prečastiti duhovžčini in cerkvenim pred-/f^ stojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognja po najnižji ceni. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se zplačuje na obroke. Preiast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi. 386 62—34 Sj^ Pošilja vsako blago poštnine prosto. s štev. 88 v Vodmatu pri Ljubljani. Poslopje je novo, davka prosto 12 let. Zraven hiše je vrtec. Natančneje se izve pri lastniku v hiši sami. 875 ioo do 300 Hi. na meseo ln.hko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube. ako bože prodajati postavno dopušden* srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Ossterreicher, Budapost VIII. D«utsche»asse 8. 826 10-9 4 St. 754. 33 3-3 Ženini in neveste!-* ne zamudite prilike, ko si omislite potrebne __stvari za rabo pri skupnem hiševanju, obiščite in oglejte si veliko zalogo 14 10 — 4 namizne oprave iz kina- in pravega srebra, poročnih in drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur ln verižlo zlatih, srebrnih ln nlkelnastih, vse po najnižjih oenah. Vabim na mnogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj. TTr» flllHon urar in trgovec z J? I. UUt;il, biciklji in šivalnimi stroji v Ljubljani nasproti rotovžu. Popravek. Pri srečkanju srečk ljubljanskega loterijskega posojila dne 2. t. m. nI bila srečka št. 59510, ampak srečka štev. 29510 z dobitkom 30 gld. vzdignena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Župan: Iv. Hribar. dne 7. januvarija 1899. registrovana zadruga z neomejeno zavezo", obrestuje hranilne vlog« po 4 in plačuje rentni davek. 38 5-2 odstotka NaČelništvo. Dunajska borza. ,Dn6 19. januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 30 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 40 kr. 101 . 30 . 120 » — » 101 » 70 » 119 . 70 » 97 . 90 . 938 . » 360 » 10 » 120 » 45 > 58 . 97",. 11 . 78 . 9 . 65» 44 > 27»,. 5 . 69 » Dn6 18. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem -kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3% . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 175 gld. — kr, 160 . 50 » 194 . 50 > 100 » — » 138 . 50 > 131 » — > 108 • — > 112 . — » 98 . 25 > 98 » 30 » 220 . — > 180 . 25 > 125 . 50 » 99 . 50 > Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 25 k 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » — Rudolfove srečke, 10 gld.......25 > 25 Salmove srečke, 40 gld........— > — St. Gendis srečke, 40 gld.......85 » 25 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » — Ljubljanske srečke.........23 » — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 153 » 75 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3525 > — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 431 > _ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 66 » — Splošna avstrijska stavbinska družba . . 115 > — Montanska družba avstr. plan.....203 ► 95 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 » — Papirnih rubljev 100 ................127 » 60 ifcf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „91 E K C (J II I., IMollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. .ttjf Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, s s potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnic. TESS