(jfSbom
J/f^
NO. 73
SLOVENIAN HORNING NCWSPAP6R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 14, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
Prihodnji councilman .	32. varde
(Došle preko Trsta)
“LENIN IN NAŠA BORBA,” Slišalo se je to, kakor da neka.; tako je naslov govoru, ki ga je teri že omagujejo in obupujejo govorila ministrica za pouk v nad celim komunističnim posku-Sloveniji Lidija šenturc ob ob- som. Za kulisami jim nekaj ne letnici Leninove smrti. 22. jan.1 gre v redu.
?™rA',N sola- - H
sti vzdržujejo v Ljubljani dva'hočejo komumst. naprej po začr-lista, ko morata oba pisati isto,'tam **	'
ne razumemo). Lenina tedaj,' ™a’ ka*e ‘ud n°vega.2a‘ časte v Jugoslaviji tako, da mo-' kona 0 kon rol, nad izdajanjem|
ra minister govoriti ob njegovi' knW zak»n.bo ** 2a':
obletnici. Proslavljala je zaslu-' ™roval' da *3** “ Pnkle mla:> t •	i r dim v roke kake knjige, ki ne bi
ge Leninovega nauka za Jugo- ,„	. „	, i
, D , ..	bile v skladu z novim redom.'
slavijo. Razumeti so mogli to n	, ,	, ..	i
,. ...	... .. j . Predno izide kaka knjiga, mora:
samo tisti komunisti, ki so sedaj ,... . y , ,	.	, , i
,	.	j , j. biti točno pregledana in odobre-
na vrhu m se jim dobro godi. , , v U1 m j*
~	...... ® na od državne oblasti. Tudi
Drugi ne morejo videti, kake za- , ..	,.	., . . , ..
,	. ,. .	, j • t knjige, ki pridejo iz tujine, mo-,
sluge naj bi imel Lenin za Jugo- . .' .	.	,	„1
... n ,	...	rajo imeti odobrenje posebnega
slavijo. Zelo je ponavljala v svo- *	,	,	• i
J	odbora, da ne zaneso v komuni-1
General Motors je I ponudila uniji 10c več na uro
NOVI GROBOVI Ameriiki demokratje so razjarjeni radi govora Wallace-a
Anton Jaklič
j Po en teden trajajoči bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici v soboto popoldne ob 2 Anton Ja.
----	klič, samski, stanujoč na 7602
Predsednik unije, Walter Union Ave. Po domače je bil Reuther je izjavil, da j poznan kot Auguštinov. Bil je 10c ni dovolj	®tar 47 let. Bil je član društva
i Makabejcev št. 696. Mati Uršu-Washington. - Walter Reu- ]a mu je umrla prd enim ,etom
ther, predsednik unije avtnih Zapušča sestri Mary Nose in delavcev (CIO) je kritiziral Ano Pelko, brata Louisa ter ne-ponudbo General Motors, ki je čake in nečakinje. V West Vir-pri volji plačati delavcem 10 giniji zapušča strica Gabrijela centov več na uro.. Reuther Papež, pravi, da je to premalo, da bi Pogreb bo v sredo zjutraj ob poravnalo višje cene življen- 8:30 iz Ferfoliatovega pogreb-skim potrebščinam. Rekel je, nega zavoda v cerkev sv. Lov-da je to,'kar je ponudila Gene- renca ob 9 in na Kalvarijo, ral Motors, samo tipanje za	Joseph Fabjan
pogajanja z unijo!	| Včeraj zjutraj je umrl Joseph
Toda Reuther ponudbe Gen- Fabjan, stanujoč na 392 E. 161.
jem govoru Leninov nauk, da ...	’ kakega Dohuišania !	v«*	, era! Motors ni odbil, ampak je St. Tukaj zapušča ženo Fran-
morajo biti komunistične množi- w	3 . "t ,me . rekel, da bo to predložil delav- ces roj. Hočevar, hčer Frances
cem, ki naj sprejmejo, ali pa »mož. Brozina in sina Alberta,
i zavedne in da morajo sodelo- k' naJ <de!| ■ju80‘dayu0 od. ni odbornik 32. varde, John J. |K 7,atn nntreha nra.Va ostaIega sveta, bodo tedaj se po- Prince, kandidiral za mestnega
Senator Lucas zatrjuje, da Wallace ne govori v imenu Zed. držav
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
V soboto 19, aprila ob 9 dop.
se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Anton Palčič iz 6716 Bonna Washington. — Bivši pod- Ave. in Miss Rosalia Jerman iz predsednik1 in bivši trgovinski 1012 E. 66. Place. Sorodniki in tajnik Henry Wallace je s svo- prijatelji so prijazno vabljeni k jim govorom v Londonu dvignil poročni maši. Bilo srečno! veliko prahu med demokrati v Narastek v družini—
Ameriki. Wallace namreč v Družino Mr. in Mrs. Edward svojih govorih napada program Petkovšek, 967 Addison Rd. so predsednika Trumana zaradi obiskale vile rojenice in prinesle pomoči Grčiji in Turški. 9 funtov težko hčerko, ki je dru-Senator Lucas, demokrat iz ga v družini. Mrs. Terezija Pet-Illjnoisa, je podal ostro izja- kovšek je s tem postala že osem-vo, rekoč, da govori Wallace uajstič stara mama, ima nam-“iz reda” in da je treba razu- reč 9 vnukov in 9 vnukinj. Naš meti, da ne govori v nobenem poklon vsem skupaj, oziru v imenu ameriške vlade. ; Luč dobimo—
Celo njegov bivši kolega pri' Danes ali jutri bo policija po-vladi, Leon Henderson, je na- stavila prometno luč na St. Clair
vati. Zato da je potreba pouka * trdm	r' I	"7““*“ odklonijo.	1 sestro Mary omož. Struna in so-	_______
množic na sestankih. Pozornost	’	! 3,‘t, J »r. rrince je Unija elektrikarjeVi radij.' rodnike. Doma je bil iz Sadinje padel Wallace-a, ki da šušmari Ave- >" 61. cesta. Za to se je
je vzbudilo, da je močno povdar- Tudi profesorje po univerzah ao“r vesten zastopnik kjh ^ gtrojnjh delavcev (c j vasi in v Ameriktttl et. Bil je okrog po Evropi in skuša raz- mn°tfo trudil mestni odbornik jala, da bodo šli slovenski komu- bodo bolj kontrolirali, kaj uče	ve™°’ ^.“j,„|I. 0.) ki je dobila enako po-1 član dr. Clev JflSvenci št. 14 biti politiko predsednika Tru- Eddie Kovačič. Ta signalna luč
nisti naprej po začrtani poti.
tD*Ua na t »tanil
(10 v boju, da bi kongres ne napravil postav proli delavcu
Y Washingtonu so se zbrali zastopniki 40 unijskih podružnic
Washington. — Voditelji
i zbrali v Wash-
skih postav, ki se zdaj oblikujejo v obeh zbornicah kongresa. Ako bodo ti predlogi sprejeti v kongresu, bodo unije zelo prizadete. V glavnem hoče kongres odpraviti ali prepovedati zaprto delavnico. Zaprta delavnica je tam, kjer ne more biti vzet na delo nihče, ki ni član unije.
Odseka obeh zbornic sta že sprejela predlog proti zaprtim delavnicam1. Predlog ima tudi točko proti kolektivnemu pogajanju med unijo in delodajalcem. Govori se, da bo šepat bolj popustljiv in ne bo hotel sprejeti tako drastičnih postav proti delavskim unijam. Odsek je pa pripravljen podpirati unijsko delavnico. Unijska delavnica ali tovarna je tista, kjer delodajalec lahko vzame na delo kogar hoče, toda tak delavec mora tekom gotovega časa pristopiti k uniji.
Toda unija CIO se je odločila, da se bo borila proti sprejetju kakršnegakoli predloga proti organiziranemu delavstvu. V Washington je bilo poklicanih 250 delegatov od 40 unij z vse dežele in vseh 9 podpredsednikov CIO. Pri sejah bo navzoč tudi predsednik CIO, Philip Murray.
DOLOČILI SO DENAR ZA POBIJANJE PROHIBICIJE
Milwaukee, Wis. — Barten-derska unija (AFL) je določila $76,000 na svoji konvenciji, da se bo pobijalo vedno bolj rastočo gonjo za prohibicijo. Delegati 31. redne konvencije so soglasno odobrili denar za propagando proti prohibiciji.
Tisti, ki so predlagali $76,-000 za pobijanje prohibicije so rekli, da je to šele začetek in da drugo še sledi.
------o - —
SLOVENSKI BEGUNCI VAS KOSIJO POMOČI!
lewis je zdaj pozval svoje unije, da naj odpro premogovnike
Kateri premogovnik se zdi uniji varen za delo, naj ga odpre
Washington.—John L. Lew-
svoj
zadnji teden je ukazal svojim'
unijam, naj ne gre noben pre-mogar na delo, dokler premogovnika ne čekirajo vladni pregledovalci in če ti izjavijo, da je premogovnik varen za delo.
Zdaj je pa to popolnoma spremenil ter ukazal svojim unijam, da lahko odpro vsak premogovnik, ako predsednik lokalne unije uvidi, da je varen za delo.
Pravijo, da je Lewisa največ napotilo k temu koraku to, ker so začeli premogarji godrnjati nad njegovo prvo odredbo. Ako bi namreč čakali, da bodo vladni pregledovalci čekirali vseh 2,531 premogovnikov, bi to vzelo več mjesecev in premogarji bi ta čas sedeli doma.
Ta odredba pa ne zadene, 518 premogovnikov, katere je ukazala zapreti vlada, ker niso dovolj varni za delo. Od teh so jih vladni pregledovalci že čekirali 168, 350 jih je pa še zapečatenih.
Jotovo h	»voljen.1	za zvišanje mezde e'SDZ in Carniola Tent 1288 TM.
Gotovo mu bomo vsi pomagal,	a ™Ze ’ J6| Pogreb bo v sredo zjutraj ob
po svoj,h močeh za .zvol.tev,	^ Ja ^^cev .-J 8:45 iz želetovega pogrebnega
j^tCaZ ka">Sa>a General Motors za 23 didiral letos za couneilmana vlcen*,ov m P°1 vec na uro» za £a_
32. vardi Mr. Wm. M. Boyd. Vsijrantiran 40-urni tednik, počit-ga poznamo kot finega moža,j n'ce 8 P^o in nekaj drugih velikih sposobnosti in izredne izboljšav- Povprečno zasluži-delavnosti. To je pokazal v dr-11° zdaj delavci pri General žavni legislaturi, kjer je bil več Motors $1.31 na uro.
To je prva avtna družba, ki je ponudila večjo mezdo. Chrysler se pogaja z unijo že več mesecev, toda ni napravila še
terminov zapovrstjo in sicer najprej državni poslanec, potem pa senator. Lansko leto je
kandidiral za zveznega /poslanca
Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo;
Frank Stupar Včeraj popoldne je umrl Frank Stupar stanujoč na 1048 Addison Rd. Bil je star 68 let. Zapušča ženo Mary roj. Sume, poprej Bajt in otroke: Franka, Mrs. Jane Fanta, Mrs. Christine Malm, vsi v Los Angeles, Cal.
magati vzpričo republikanskega do maja.
H unijo
plaza, dasi je dobil izredno veliko število glasov.
Ko je kandidiral v državno legislaturo je dobil v 32. vardi vedno največ glasov izmed vseh kandidatov. Zato smo prepričani, da bo tako tudi jeseni in da bo prav z lahkoto izvoljen za couneilmana. V njem bo imela varda izvrstnega zastopnika, ki ve, kako je treba nastopiti, da doseže izboljšave za svoje državljane.
Mr. Boyd bo fin mestni odbornik, o tem smo prepričani, ker ga poznamo in dobro poznamo tudi njegovo delovanje v legislaturi.
Vodstvo General Motors pravi, da je 10c zvišanje samo začasno, dokler se ne uravna cen drugim potrebščinam, kot za jeklo in drugov ki so še vedno nestalne, dokler se ne razjasni položaj v premogarski industriji.
Iz raznih naselbin
Pueblo, Colo. — Mrs. John Trottar je dobila pismo od brata Janeza Pugelj, posestnika vas Raplevo št. 6, Struge, da mu je 11. marca letos umrla ljubljena žena in mati radi poškodb, ki jih je dobila, ko jo je napadla krava, katero je dobil od vlade, ker so mu med vojno pobrali vso živino. Pokojna Katarina Pugelj zapušča moža in dve hčeri. Sin Janez je umrl aprila 1945, star 37 let. Zapušča ženo in dva otroka, 7 in 9 let. Pokojni je bil v vojni tako hudo ranjen, da je podlegel poškodbam.
Nova Fundlandija za 49. državo
St. Johns_D. Jackman, de-
legat Novofundlanske narodne konvencije je predlagal, da bi se vprašalo vlado Zed. držav, če bi hotela sprejeti Novo Fuhd-landijo v ameriško unijo kot 49. državo.
Racioniranje žganja v državi Ohio je zdaj odpravljeno
Columbus, O. — Tisti, ki so v državi Ohio dozdaj kupovali žganje v državnih prodajalnah na karte, iste lahko pomečejo proč. Od danes naprej je namreč v državi Ohio odpravljeno racioniranje žganja. Racioniranje žganje je bilo v veljavi od 1. junija 1943.
Odslej bo samo tako žganje omejeno v prodaji, kot je na
nike. V Ameriki je bival 53 let.
Doma je bil iz Sadinje vasi. Bil
je član dr. Clev. Slovenci št. 14 . .	.
SDZ in št. 5 SNPJ. Pogreb bo es> da Je Wallace vse Preveč
V četrtek ziutrai iz želetovega dramatlžen ln lzJemno Pas™>-^ “ TSS 3tičen, ki vidi vse okrog sebe
Na delavski fronti
Stavka ameriških telefonskih uslužbencev se nadaljuje. Joseph Beirne, predsednik Federacije telefonskih uslužbencev, je sinoči izjavil, da bo apeliral na predsednika Trumana, naj posreduje za poravnavo stavke.
* * *
V Clevelandu bodo danes za-stavkali delavci pri National Carbon Co. ter pri White Sewing Macihne Co.
* • «
Philip Murray, predsednik CIO je včeraj v Washington obdolžil industrijo, da nalašč zavlačuje pogajanja z unijami v pričakovanju, da bo kongres sprejel kako projtidelanr-sko postavo. Take postave, je izjavil Murray, bi podnetile fa-
primer škotska viška, ki se jo šizem v Ameriki, težko dobi. To bodo prodajali zaenkrat samo po eno steklenico vsakemu odjemalcu, dokler ne dobijo večje zaloge.
Ko je država vpeljala racioniranje žganja, ga je dobil na karto vsak samo eno steklenico vsake štiri tedne. Potem so to skrajšali na tri tedne in nazadnje na dva.
mana.	| delovala v istem tempu kot
Edini senator Pepper iz Flo- na cesti, ride je Wallaces zagovarjal, Sorodnika iščejo— češ, da simpatizira z njegovim1 Sorodniki iz fare Zdole na stališčem.	j štajerskem bi radi zvedeli za
Wallace je povedal začude- nas*ov Frank Wahčiča, ki je nim Londončanom, da vodi nekdai z*ve* na ^6 E. 152. St. program predsednika Truma-! v Clevelandu. Zglasi naj se pri na naravnost v vojno. Dalje G°^lar, 21670 Fuller Ave. je Wallace povedal Angležem, i a ‘ pok^‘te EE 0584. da vodijo ameriško vlado lju- F/amo ima pri nas— d j e, ki so prepričani, da Orga-1 Eri nas ima pismo Frank nizacija združenih narodov ne! D®mšar; piše mu Peter Malava-bo uspela in da izrabljajo ame- j šič iz Judenburg
„„ ' __________________________________ , „u
Londonski časopis “Times” [ City, Colo. bo 16. aprila darova-je kritiziral Wallace-jev govor,! na sv- maša za pokojnega Ladislava Šuštaršič v spomin 16. obletnice njegove smrti.
pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. ičas še ni določen.
Novorojenček Mrhar V petek sta bila rojena družini Mr. in Mrs, Joseph in Ann Mrhar dvojčka. Eden je takoj po porodu umrl. Pogreb bo danes popoldne ob 1 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. Družina stanuje na 960 Wheel-ock Rd. Materino dekliško ime je bilo Snyder.
------
samo s črnimi očali.
Rubber Co. je zaprlo vrata, ker so odšli 'delavci na stavko. Unija in podjetje se nista mogla
V 55 urah okrog sveta z letalom
New York. — V soboto popoldne se je dvignil z newyor-škega letališča industrijalec Milton Reynolds, ki namerava dovršiti polet okrog sveta v 55 urah. Hughes Howard je to dovršil leta 1938 v 91 urah in 14 minutah.
Reynolds se bo ustavil najprej v Parizu, potem bo letel v
Seiberling je zaprla v Barbertonu
Barberton, O. — Seiberling Kairo, zatem v Indijo, na Ki-
tajsko, v Tokio, od tam pa preko Alaske nazaj v New York. Nameraval je leteti preko Si-
sporazumeti na novi pogodbi, blrije, toda sovjetska vlada te-
Podjetje zaposluje 2,000 delavcev. Pri Sun Rubber Co. je pu-
ga ni dovolila.
Radio je danes zjutraj poro-
Prestal operacijo—
John Paulich Sr. iz 5238 St. Clair Ave. se nahaja v Cleveland Clihic, Euclid Ave. in 93. St. kjer se je podvrgel operaciji. Obiski so dovoljeni. Mr. Paulich se je pred dvema tednoma vrnil iz Kalifornije, kjer je bil čez zimo. Upamo, da se kmalu zdrav povrne k svojim.
Papir bodo pobirali—
Vodstvo deških skavtov naznanja, da bodo fantje v soboto 19. aprila pobirali star papir in revije. Pobirali bodo od 9 zjutraj naprej Kdor ima kaj takega, naj zveže v omot in pusti na verandi, pa bodo fantje pobrali. Tis bo vršila skavtska četa 250 in sicer vzhodno od 55. ceste do 79. St. med St. Clair in Superior. Ravno tako bodo po-
stilo deio 1,400 delavcev, ker je ^ d4 je pristal Reynolds 9 sv0! hirali škatlje iz lepenke pri tr-” “	J-'- jim letalom danes zjutraj ob 3 v «ovclh; zdai ™a J*? vsak le-
podjetje odslovilo nekega delavca. Stavka ni bila avtorizirana od unije.
Stalin je sprejel Stassena
London___Radio iz Moskve
je poročal, da je Stalin sprejel v avdijenci Harold Stassena, bivšega minnesotskega guvernerja in dva njegova spremljevalca. Navzoč je bil tudi zunanji minister Molotov.
Pričakuje se, da se bodo danes vrnili večinoma vsi unijski premfogarji na delo, ko je predsednik Lewis pooblastil predsednike lokalnih unij, <ja lahko po svoji previdnosti določijo, kateri premogovnik je varen za delo in kateri ne.
------o------
Stassen je bil prav v Uralu na razgledu
Avtne licence bodo v 1948 rumene
Columbus, O. — Licenčne plošče za leto 1948 bodo v državi Ohio črne črke z rumenim ozadjem.
SrOMNITZ SE SLOVENSKIH BEGUNCEV g KAKIM PAROM
Calcutti, Indija. Od tam bo poletel v Šanghaj na Kitajsko.
po priliko da se reši take navlake v hiši.
Lep koncert je bil—
Glasbena Matica je podala včeraj popoldne v avditoriju SND na St. Clair Ave. sijajen koncert. Pod veščo roko Ivana
Poročilo ne pove, če so denar zapili
Mansfield, IH. — Vaška zbornica je sklenila, da ječa, ki stoji prazna že 15 let, ni več potrebna Zormana je zbor predvajal vse za 700 prebivalcev, ki jih nase-11®41«* z največjim uspehom in v lje šteje. Zato so poslopje pro-1 splošno zadovoljnost občinstva.
dali na javni dražbi za $375.
ŽENA MU JE UŠLA IN KO JO JE DOBIL NAZAJ, JO JE PREVEČ OBJEL
Pariz, Francija. — Vaclav žu nazaj. Ko mu je prišla naj-
Skropki, star 29 let, rodom Poljak, živi v kraju Arras, Francija. Nekega dne ga je kar na vsem lepem zapustila Moskva. — Harold Stassen, žena Rozi. Žaloval je zanjo, bivši minnesotski guverner, se posebno pa še za svojo zlato
je vrnil z obiska v Uralu. Tam uro, ki jo je ženica pomotoma si je ogledal industrijo v Sverd- vzela s seboj, lovsk, ki šteje 700,000 prebival- Stvar je naznanil policiji, ki cev. Stassen proučuje ekonom- je pobeglo ženo iskala in jo tu-
ske pogoje po Evropi.
di našla ter jo pripeljala k mo- bolnišnico.
dena ženka nasproti, je mož razprostrl roke, kot bi hdtel reči, naj pride na njegovo široko srce in da ji je vse odpuščeno. Ona se mu je res vsa skesana vrgla v naročje, pa je
Dvorana je bila vsa zasedena.
Šesta obletnica—
Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Rose Zalokar v spomin 6. obletnice njene smrti.
Pohajači bodo imeli v ječah lepše čase
Albany, N. Y. — Newyorška legislature je določila nekaj več storila napek. Ko jo je naih-1 denarja za prehrano postopačem reč mož dobil v roke, ji je od-'v ječah. Dozdaj so potrošili za-griznil nos. Policija ga je za-' nje po 60 centov na dan, po no-prla, ženico so odpeljali pa v, vem pa $1.00. Guverner Dewey
je postavo že podpisal.
Ameriška Domovina
UH Ul c l l-lin y» t
(JAMU) DEBEVEC. Editor)
•1» 81 Ctolr An.	HEndtnon MM	Ctneland J, Ohio
_______ PubUihed dally exoept Battmlayt. Bunda* ud Holiday«.______
NAROČNINA:
Za Ameriko na Uto «7DO: n Cleveland ln Kanado no poiti n eno leto MDO.
Za Ameriko pol leta »1.00; n Cleveland ln Kanado po poiti pol leta MD0.
Za Ameriko tetrt leta $2M; ea Cleveland ln Kanado po poiti 6etrt leta M.75.
Za Olveeland In okolico po raanaialcUi: celo leto VIDO. pol Ma KDO. Mrt leta KM. Poeameena ItofBka etana I cantor.
SUBSCRIPTION RATES:
United Statee »7.00 per pear; Cleveland and Canada by mall MOO par year.
U. K H00 (or • months. Cleveland and Canada by mall KM (or 6 months.
U a KM (or 3 months Cleveland and Canada by mall K.78 (or 3 months.
Cleveland and auburhs by Carrier Vt.00 per year. MOO (or 6 months. MM tor 3 months. Single copies 0 cants each. ___________
Entered as scoond-daia matter January 6tii 1900, at the Post OMoe at Cleveland, Ohio, under the Act o( March 3rd 1879.	____
»83
No. 73 Mon., April 14, 1947
so se vrnili, ker so videli, da imajo Se čas do dne, ko bo pogodba ratificirana. Mnogi so čakali na svojih domovih pripravljeni za beg kot nekdaj Izraelci v Egiptu, ki so čakali samo znamenja za izhod. Marsikdo, ki si je preskrbel že vse za na pot, bo nazadnje le ostal, kajti ločiti se od zemlje svojih očetov je le prebridko. Marsikdo bo raje prenesel tudi maščevanje komunistov, kot da gre v negotovo tujino. Tako upamo, da se bo število teh beguncev izdatno znižalo, ko bo nesrečna pogodba ratificirana in ko 'se pomaknejo Titove čete do vrat Gorice. Slovenci v Gorici pomirjujejo ljudstvo in svetujejo vsakemu, ki more, naj ostane doma. Enkrat bo tudi titovstva konec.
V Gorici, ki je bila med vojno radi zračnih napadov precej poškodovana In kjer gre obnova le počasi naprej, živi že od maja 1945 precej protikomunističnih beguncev. Ti so se za silo stisnili po raznih kotih in se večinoma tudi zaposlili. Zato je za nove begunce tem manj prostora in tem manj upanja na zaposlitev. Ti bi morali naprej. Kot že rečeno, se jih je nekaj zateklo v Furlanijo in v okolico Vidma. Nastavitev brezdomcev povzroča mnogo težkoč in neprilik, ki še bolj zapletajo že itak zapleteno begunsko vprašanje. Po-
izredno tlačila in v kateri je toliko ubogih ljudi zmrzovalo in trpelo pomanjkanje, potem bi se človek razjokal nad uso-
do naše lepe Gorice
Ena misel nas drži po koncu. Upanje! Upanje, da se bo vse to bolje končalo, kot mislimo. Nesrečnega komunizma bo konec prej ali slej kot je bilo konec fašizma. Tedaj bo naša Goriška spet sončna Goriška, tedaj tudi veliki svet spozna, da spada naša Gorica k tej naši Goriški.
Odpri srce, odpri roke...
Pismo Titušu!
Pa ne da bi ga pisal ta kolo-nar? Ne, res Zaplotu dosedaj še nikoli ni prišlo na misel, da bi kaj takega užagal. “Pismo Titušu” je našel tiskano v brooklinskem listu THE TABLET v tednu pred veliko nočjo. Pisal ga je neki J. J. Al-cock. Kdo je to, sam Bog ve. Ampak njegovo pismo Titušu je tiskano in je zraven rečeno, da je bilo odposlano potom jugoslovanskega general nega konzulata 745 Fifth Ave., New York 22, N. Y. Pismo se glasi: » * »
“Ekscelenca:—
“Z velikim zanimanjem sem
Pismo iz Gorice
(Kako je sedaj v tem mestu, ki pride pod Lahe)
Spadam v krog tistih Primorcev, ki so koj v začetku prepoznali zakrinkano OF in njene komunistične dirigente.
Zdi se mi, da to spoznanje niti ni bilo posebno težko, saj smo že poprej toliko slišali o metodah komunistične, propagande.
Toda resnica je, da večina Primorcev od začetka ni prepoznala komunistov in jim dolgo nasedala.
Šele kasnejša dejanja so jih izučila. Ker sem za OF videl komunistične dirigente in so ti zmeraj govorili, da so mednarodni, zato sem ves čas slutil, da bo OF skušala izvesti svoje komunistične naklepe, narodne zahteve bo pa zaba-rantala. To se je žalibog tako uresničilo kot sem se bal.
Lahko bi si sedaj mencal roke in bral levite raznim domišljavim lahkovernežem, ki so prisegali na odrešilno Osvobodilno fronto. Na žalost pa zadene polomija, ki jo je zagrešila OF prav tako tudi mene, ki mislim v bodoče živeti v Gorici, zato človeka mine volja, da bi zabavljal in zafrkoval politične otročaje. Stvarna in žalostna resnica je namreč ta-le: Razvoj dogodkov je povzročil, da premagani'Italijani dvigajo glave, zmagoviti Slovenci jih pa pobešajo. Vsi trpimo radi tega, da je Gorica pripadla našim starim sovražnikom Italijanom. Vendar tisti Slovenci, ki so svarili pred komunističnimi naklepi, niso tako razočarani kot oni, ki so vse zidali na vpitje OF. Mnogo bolj so zbegani oni, ki so dajali prav OF. Poleg težke zavesti, da so sami sokrivi slovenske nesreče, se tudi boje italijanskega maščevanja. Njihovo zmedenost povečujejo rajni dogodki in podvigi, ki' so čisto enaki komunističnim terorističnim zločinom. Italijani še ni-
terorizem komunistov. V mestu in v okolici so taki položili obsodbl m^a b“*je8®', že več bomb, ki sicer niso zahtevale človeških žrtev, so pa Alojzija Stepinca, nadškofa napravile občutno škodo. Številni Slovenci, zlasti trgovci in obrtniki, ki so bili povezani z OF, so dobili pisma, v katerih se pozivajo, naj se izselijo v Jugoslavijo. Od nekega slovenskega gostilničarja je skupina italijanskih fantalinov zahtevala, naj se v treh dneh izseli iz Gorice in sicer: V Trst,
Pulj ali Reko. Vsled teh dogodkov se je nekaj poprej preveč vnetih partizanov že preselilo iz Gorice. Nekateri so se umaknili iz središča mesta na okoliške griče n. pr. na Ra-fut, ki pridejo pod Jugoslavijo.
Uvidevni Italijani, zlasti stari domačini, niso nad potekom dogodkov prav nič navdušeni. Jasno jim je, da je Gorica v tesnih kleščah novih italijanskih državnih mej obsojena na malo razveseljivo bodočnost. Odrezana je od svojega naravnega zaledja, presekani so vsi njeni življenski dotoki, zapisana je osamelosti, životarjenju, hiranju. Ti neprijetni izgledi se dajo ublažiti! in izboljšati samo z mirnim sožitjem in v sporazumu z goriškimi Slovenci, ki so vse doslej dokazali svojo trdoživo življensko silo. Zato se nekateri odlični Italijani trudijo, da bi ustvarili znosne razmere med obema narodoma. Ti napori nekaterh Italijanov seveda niso pogodu raznim laškim prenapetežem, ki s svojo podivjanostjo ustvarjajo tesnobno ozračje, kot smo to zgoraj omenili.
To ozračje negotovosti Gorici silno škoduje. Izpodre-zuje vse tvorne sile, ubija vsako inicijativo in ustvarja nezaupanje. Današnja Gorica ni več ono dobro razpoloženo, razborito in podjetno mesto od nekdaj, ampak je vse življenje potlačeno, poparjeno, razdvojeno. Meščani se boje za bodočnost in zanemarjajo svoje posle in opravke.
To neprijetno stanje, v katerem vse trpi radi negotovosti, povečujejo razne alarmantne novice. Danes širi govorica točno določen dan, ko bodo zavezniki odšli, drugi dan se razglaša, kdaj bodo komunisti zasedli oni del dežele, ki pripade po pogodbi Jugoslaviji. Ljudje se prerekajo, razburjajo in ne vedo, kaj bi počeli.
V mesecu februarju je goriško zmedo močno pomnožil dotok slovenskih beguncev in iz onega ozemlja, ki pride pod Titovo Jugoslavijo, število oseb, ki so se odločile zapustiti rodno grudo in domačijo ter oditi za kruhom v svet, ker nočejo živeti v titovskem suženjstvu, gre samo na Goriškem v tisoče. Naval teh nesrečnikov na razne urade in dobrodelne ustanove je vzbujal pozornost in dvigal splošni nemir.
Kdo bi mogel popisati, kaj se godi v dušah teh ljudi. 28 dolgih let so mislili na to, da bi bil: združeni z drugimi Slovenci, ki so v Jugoslaviji. Koliko so nekateri od njih pretrpeli radi tega od strani Italijanov! Koliko so žrtvovali za to mf-sel združitve s Slovenci v Jugoslaviji. Sedaj, ko se je ta trenutek približal, pa vidijo, da bi radi peklenske hudobije partizanstva, ta združitev zanje pomenila še večjo sužnjost kot je bila ona pod Lahi. Marsikdo od teh je tudi živo podpira! partizanstvo v dobri veri, da tako služi dobri stvari, se-	,.
daj je njegovo razočaranje toliko večja Koliko bo nazadnje sto,P Prav do nclfs> da b'saml število teh beguncev, ki še leta 1947, dve leti po končani, Prižlj S°r !)a vlado' kanalje ko-svetovni vojni, beže pred komunizmom z rodne zemlje, jei munistične.” težko reči. Nekaj se jih je že preselilo v Furlanijo. Neka-I V župnišču smo se nekoliko teri, ki so po TO. feb., ko je bila pogodba podpisana, zbežali, V9edli na kr!<telc razgovor Nn
vzkliknil vpričo svojih dvorjanov: O, da bi se mogel pošteno, znesti nad tem škofom! Dvorjani so se mu takoj ponudili za razne dobre nasvete.
* * »
“Prvi je dejal: Pošlji ga v izgnanstvo in naj nikoli več ne vidi tvojega obličja! — Drugi je dejal: Vzemi mu vse, kar ima! — Tretji je rekel: Vrzi ga v ječo, vkuj ga v verige! A-li nisi ti vladar? — Četrti je bil najbolj radikalen in je dejal: Daj ga umoriti in za zmerom boš imel gmah pred njim! » » »
“Končno je stopil pred cesarja nekdo, ki je bil od vseh
iti
Alojzija Stepinca, zagrebškega. Kakor čitam v časopisju, se je nadškofu ponudila takojšnja svoboda, ako bi podpisal prošnjo za pomilostitev in prošnjo, da bi ga izročili ameriškemu konzulatu ter mu zagotovili varno pot čez morje. Toda nadškof da je odklonil ponudbo, čemur se ni čuditi. Na vse zadnje, čemu naj bi mož pustil svojo čredo in šel?
* * *
“Ali smem povedati Maršal, da ponižanje, ki ste ga nakopičili na nadškofa, spominja na podoben dogodek v davni zgodovini? Arkadij, krivoverski cesar v Konštantinoplu, se je nekoč strašno razjaril na sv. Janeza Krizostoma. Nekoč je
sar, vsi ti tvoji svetovalci se
motijo. Noben 'nasvetovanih načinov in pravi, da bi se ti primerno znesel nad škofom. Kam naj ga pa pošlješ v pregnanstvo, ko j« ves svet njegova domovina? , Ce pograbiš njegovo imetje, ga ne boš vzel njemu, ampak siromakom. Ce ga vržeš v ječo, bo poljubljal svoje verige in se imel za blaženega. Obsodi ga na smrt in odprl si mu nebesa. Ne tako, princ moj. Tako-le napravi. Ako hočeš, da bo tvoje maščevanje popolno, prisili škofa, da naredi greh! Poznam moža. Pred ničemer ga ni strah na tem svetu, samo pred grehom! Samo greh ga lahko napravi nesrečnega.”
* * *
“Vidite, moj Maršal, nobena
reč nam ne more škodovati, lamo grehi Ako smo gradniki, ne moramo v nebesa, ki ao nad resnični dom. Ce smo grešniki, ne bomo mokli nikoli gledati Boga, svojega Stvarnika I En sam smrtni greh zadostuje, ako se o pravem času ne spokorimo, da bomo deležni večne kazni v večnem trpljenju. Zato, dragi gospod, molim iz vsega srca, da bi Vi zagledali svetlobo, nadnaravno luč. Molim, da bi pravočasno spoznali svoj greh in se tako rešili večnega pogubljenja. Ker se zavedam, da ljudje delajo krivico vsa bolj iz nepremišljenosti kot to hudobije svojih src, zato, Maršal, Vam pišem U vrstice, ko sedim sam v svoji sobi po sveti maši na današnjo nedeljo.
S spoštovanjem,
J. J. Aicock.”
* » »
Tako je torej tisto pismo Titušu. Kaj pravite? Ali mislite, da ga je Tito reg dobil v roke? In če bi ga dobil, ali bi ga čital? In če bi ga čital, ali bi mu šlo kaj k srcu?
Kljub vsemu — pismo je lepo in stoodstotno — krščansko! Vredno je, da ga vsaj mi vzamemo na znanje, če ga Tito ni vzel. Najbrž Tito tudi v AMERIŠKI DOMOVINI ne bo čital tega pisma. Morda ga bodo pa čitali kaki Titovi OZN0VCI, ako zajde ta številka v Jugoslavijo v kakšnem paketu saj čitamo, kako pobirajo DOMOVINE iz paketov in jih zvesto prebirajo ... Tudi kakemu OZNOVCU čitanje gornjega pisma ne bo škodovalo • • *
O Titu je precej težko verje,-ti ,da bi “delal krivico bolj iz nepremišljenosti kot iz hudobije svojega srca.” Toda pusti mo J. J. Alcocku njegovo mnenje. Med Titovimi pristaši v Jugoslaviji je pa brez dvoma mnogo takih, ki ta misel o njih velja. Morda vsaj nekateri med njimi le sedaj molijo na tihem ije Titovo a
svoje.
Kdo ve, če ne bom na podlagi tele kolone dobil kaj podobnega? Utegne biti kaj takih med Titovimi nasprotniki, ki bi prav tako ne hoteli biti v skupnih nebesih ž njim, kakor oni pred leti niso bili voljni iti v nebesa — s Hitlerjem ...
, « « «
Primera med Hitlerjem in Titom se res kar sama od sebe ponuja. Tisoči celo trdijo, da je bilo pod Hitlerjem še kar znosno, pod Titom pa sploh ni. To pravijo zdaj tudi mnogi taki, ki so mislili, da niso nikoli kakega človeka bolj črtili kot Hitlerja. In nikoli nikogar ne bodo. Toda . ..
Nihče menda prav ne ve, kako je Hitler končal. Zato tudi nihče ne ve in niti sklepati ne more, kaj je z njegovo dušo. Mnogi napovedujejo, da bo Tito kmalu končal in da ne bo srečno končal. Zelo verjetno. Prenapeta struna mora počiti, pa kmalu. Mora se podreti, kar tako nasilje zida. Toda če bi mogel kdo izmoliti, da bi se podrlo to strahotno nasilno “zidanje” na kolikor toliko miren način, čeprav ne ravno s kakim popolnim spreobrne-njem Titovim — dotični človek bi bil rešitelj človeštva .
« « *
Ali ni vse to nekako tiako, kot je govoril na radio Msgr. Sheen? Kot katoličani, ki vemo, 'kaj je prav in kaj ni prav, nikakor ne moremo biti neu-tralni do komunizma in komunistov. Razkrivati moramo pogubnost komunizma in zahrbtne mahinacije komunistov, pa naj se pojavijo kjerkoli.
Toda v isti sapi moramo na vso moč prositi Boga po Brezmadežnem Srcu Marijinem, da bi SE RUSIJA SPREOBRNILA in zopet sprejela Boga. Od tam je prišel komunizem.
Nikakor se ne smemo vdati skušnjavi, da bi želeli Rusiji (in njenim vsiljenim voditeljem ..,. ) polom po kaki no-
liki atomske bombe ... To bi
ne bilo samo nekrščansko, am-Sreobrnenje Titovo??? | pak tudi prav nespametno in v Pred mnogimi leti sem nekje pogubo nam samim. Ali mor-pisal o božjem usmiljenju. Da da res še ne vemo, kaj je voj-bi pokazal na živem zgledu, kako veliko je božje usmiljenje, sem navedel to-le: Vsi vemo, kako daleč od Boga je — Hitler. Toda če bi Hitler zadnji hip pred smrtjo obudil kesanje nad svojimi grehi, bi ne bilo nemogoče, da ga ti in jaz nekoč srečava — v nebesih....
“Dva para se ženita”
1 Cleveland, O. — Danes vara predstavim naše igralce. Anthony Baznika, ki bo igral vlogo Bobka, sem omenil v zadnjem dopisu. A ponovno zagotavljam in sem prepričan, da bo on prvo nagrado odnesel.
Vjlogo Katerine bo igrala dobro {toznana in zmožna igralka. Večkrat ste jo že videli v raznih igrah. Poznana je še posebno za njene komične vloge. Malo težko jo je bilo pridobiti, posebno, ker ne živi več v naši naselbini in ji je malo težje prihajat na vaje. Toda dober igralec vse to zmore in tako bo Josephine Perpar naša Katerina.
Tudi Metka prihaja redno na vaje in to prav iz Richmond Heights. Ta je naša ljuba Sophie (Lach) Baraga. Nas je že večkrat presenetila na odru. Cina se v resnici vglobi v svoje vloge. Kar se tiče resne vloge je Sophie naša zvezda.
Edward Bradach igra vlogo Jurija. Poznan je po raznih vlogah, najbolj pa za izboren nastop v težki vlogi Revčka An-drejčka.
Vlogo Marjane bo igrala gospodična, ki sedaj vodi svojo trgovino “Ezella Dress Shoppe” na Superior Ave. Ta je naša prijazna Mary Lach. Ona se najbolj postavi v komični vlogi kakor na primer v tej igri kot Marjana.
Svetlina bo igral Daniel Po-stotnik. Dan je še mlad fant, obenem pa že star igralec. Nepozabljiv je njegov nastop kot “Cjrnošolec.”
Balona zastopa Stanley Martinčič. Stanley je v svojih nastopih uspešno zastopal razne karakterje. Tak igralec je veliko vreden. Njegova najbolj pohvalna vloga je bila v igri “Dolžnost jo veže” ljot Jože Hace.
Frank Laurich nastopi kot Janko. Frank je nova oseba na
odru. Toda fant je korajžen in
-»ovfrffloči aa-y,maram, potok
Ko je tisto moje pisanje zagledalo beli dan v tisku, sem od več strani dobil pisanje, da se dotični bralci in bralke mojih besed rajši že naprej odpovedo nebesom, kakor da bi se tam gori kdaj sešli s Hitlerjem ...
na???
* » »
Ljudje so res čudna pasma živih bitij na zemlji. Pred komaj dobrim letom ali kvečjemu dvema si slišal na radio in bral v časopisih samo izbegava-nje velikega vprašanja današnjih dni: Ali je'komunizem nevaren ali ni? Ce si samo kaj zapisal o nevarnosti komunizma, o razmerah pod komunizmom o nadaljnjih namerah komunistov v Rusiji in drugod — so te že obsodili, da hujskaš na razdor med zavezniki in zagovarjaš novč vojno.
(Dalje na 3. strani)
za uspeh odra. Bodočnost Franka na odru je še pred njim.
Pičlo vlogo berača igra Matt Mlinar. Ker je Matt zelo zaposlen, je odklonil večjo vlogo. Toda njega ste tudi že večkrat na odru videli. Seveda največkrat kot muzikanta. V že omenjeni igri “Dolžnost jo veže,” pa kot dr. Vinko. V tej vlogi bi ga rad še enkrat videl. -•
Vlogo Pajnika igra pa moja malenkost. Tudi mene ste že videli.
Tako vidite, da smo izbrali kolikor mogoče najboljše moči. Skušnje se redno vršijo. Dan igre 20. april prihaja. Pripravite se tudi vi. Kar stopite v Kromarjevo trgovino na vogalu 61. ceste in Glass Ave., in si preskrbite vstopnice.
Stanley Frank.
or
AL PA NE •
Gospod Tone nam je pokazal še malo cerkveno dvorano, ki služi največ za seje raznim društvom in potem smo odšli v župnišče. Povedal nam je, da bodo morda sčasoma zidali, ker ima župnija precej “keša” pripravljenega in tudi več posestev nakupljenih okrog cerkve.
“Dober gospodar si, gospod Tone,” sem ga pohvalil, “in pa dobre farane imaš,” sem pristavil v strahu, da ne bi naložil preveč kredita na rame^enemu samemu človeku.
“Aha,” se je prijazno nasmehnil, “še kar dobro se razumemo tukajle, ko bi bil le nekoliko boljšega zdravja. Pa vsega itak ne sme imeti človek po volji, da se ne prevzame, kakor so se Babilonci, ko so si hoteli postaviti
stenah sem občudoval razne slike, ročno delo pravega mojstra. Videl sem Škofjo Loko tako natančno naslikano, kot sem jo poznal z mojih številnih obiskov. In druge lepe posnetke raznih panoram.
“Lepo delo je izršil, kdor ga je,” sem pohvalil slike. “Kdo pa pozna tako dovršeno te naše lepe kraje?”
“I, sam sem nekaj spackal in obesil na zid,” je skromno pripomnil gospod Tone.
“Ti?” sem se zavzel, “torej le nisi svojih talentov zakopal, kakor sem'jih jaz. Saj se še spominjaš, kako sva hodila v Kranju k risanju k učitelju Laharnarju, kaj ne?”
“Kako da ne,” je pritegnil in se zazrl skozi okno, kot bi se hotel vsesti med tiste lepe spomine na mlada leta.
mu podobno.’ Od sile si bil pri- kaj dlje v Milwaukee. Ražumei nicah v prostore, če bi bila 1 se, da smo mu obljubili in svo- zunaj nekoliko postala, bi bila
jazen in jaz sem imel rešpekt do tebe, ker si bil v mojih očeh že kar cel umetnik. Vidiš, ti si vzdržal in se učil naprej, da lahko ustvarjaš take lepe stvari, kot so te slike na stenah. Jaz sem se pa kmalu naveličal. Naj sem slikal, ali prav za prav poskušal kaj narisati, pa je vselej ratal konjiček ali pa teliček. Pa če bi bil vsaj tisti res podoben stvari, ki naj bi jo predstavljal. Kaj bo risala roka, te vprašam, ki je bila najbolj navajena gnojnih vil in plužnih kole?”
“Vidiš, pa bi ti le prav prišlo danes, če bi se takole ob večerih vsedel, pa svojim otročičkom kaj narisal,” me podraži prijatelj Tone.
“Saj ne rečem, da ne, ampak kar je, je in nič se ne kesam, da nisem postal kak slikar, vsaj
“Kot bi bilo včeraj se te spo-! tak, da bi malal sobe in hiše.” minjam iz tistih dni,” sem go- “Vidva kar slikajta in malaj-voril. “AU še veš, kako si pri- ta, mi se bomo pa odpravili našel večkrat k moji mizi kot sta-1 prej,” je posegel v razgovor vod-rejši obiskovalec risarske šole ja naše ekspedicije, Tone Grdi-
in mi naglihaval roko, ki je kracala po papirju, da ni bilo nikomer podobno? Ti si rekel: ‘De-bevček, takole moraš-držati kre-
na. Ni kazalo drugače, da smo ga ubogali in se poslovili od prijaznega gospoda Toneta. Vneto nam je naročal, naj se vrnemo
do, pa tako Vleci črte, da bo ko-[ iz Willarda in ustavimo za ne-
jo obljubo tudi vestno poman-drali. Imeli smo res namen, da bi prišli tod nazaj, ker bi bil jaz rad obiskal še druge znance v Milwaukee-ju, kot Matoha in druge. Pa je tako naneslo, da smo vzeli drugo pot iz Willarda in se peljali v velikem ovinku mimo Milwaukee-ja. Rekli so nam, da je tam boljša pot in pa da bomo videli več sveta.
Pred Stautovo tiskarno se je poslovil od nas še g. Staut in nam prav tisto naročal kot gospod Tone: nazaj grede se oglasite tukaj za par dni! Razume se, da smo tudi njemu obljubili. Adijo in zbogom, draga prijatelja, smo rekli in Mr. Grdina je naravnal Buick nazaj proti West Allisu po “National,” da se oglasimo še pri Mrs. Kolar. Saj blizu njenga doma pričenja i naš izhod iz Milwaukee-ja, torej ne bomo nič zamudili.
Mr. Grdina je imel naslov in kmalu smo ustavili pri gostilniških prostorih Mrs. Kolar.
“Samo enega boste dobiii in nič več.” mi je vneto naročal Mr. Grdina, ko smo šli po stop-
glede tega debatirala, notri pa nisem hotel nič reči, da ne bi kdo mislil, da smo se prišli tje samo kregat.
Za baro je bil postaven možak, ki nama je pojasnil, da gospodarice ni doma, da je šla pred dvema urama za pet minut k prijateljici v vas in da bo vsak čas doma. Jaz sem se naslonil na oddaljeni konec bare, da mi jih ne bi Mr. Grdina štel. Saj veste, kaj mislim. In je res tako naneslo, zdaj se’že lahko izpovem, da je začel točiti pri meni in ko je natočil do drugega konca, je bil moj že prazen. Ali naj se branim, vas vprašam, če mi je spet natočil? Bartender ju smo povedali, kdo da smo, pa da ne moremo čakati. Dobili smo nekovo razglednico in pisali Mrs. Kolar. Takole smo zapisali: “Mi se imamo tukaj prav dobro in vse nam gre po volji. Škoda, da ni še Vas tukaj !” In vsi smo se podpisali, pa povedali bartenderju, naj da karto Mrs. Kolar, kadar pride domov. Ko je prišla domov in je videla, kaj je zamudila, je morda zapela tisto našo: Ko bi jaz vedela...
1 ŽIVLJENJE IRQ! KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV
JANEZ CIGLER
Res da je Krstinica zalo, dobro, da bo dober mož; pa kaj hočem
pridno in pohlevno dekle, vse hvale je vredna, vendar za ženo je vzeti ne morem.”
“Zakaj ne?"
“Prvič zato ne, ker je revnega in nizkega stanu. Naša rodovina je že od starodavnih časov žlahtna in sloveča, zato se spodobi, da vzamem nevesto tudi žlahtnega stanu, da se v rodovini ohrani.žlahtni stan. Ko bi jaz vzel nevesto nežlaht-nega stanu, bili bi moji otroci le na pol žlahtni. Pa tudi moji tovariši in sosedje bi me zaničevali in mi rekli; Škoda, da si baron tako imenitne rodovine, pa vzameš za ženo revno rejenko nizkega stanu.
Drugič ne vzamem Kristini-ce zato, ker je revna, nima nič premoženja, denarjev pa bom potreboval, ko bom pričel gospodarstvo. Moja prihodnja nevesta bo pa imela lepo doto trideset tisoč goldinarjev; take dote ni v vsakem kotu dobiti.
Tretjič ne vzamem Kristini-ce zato, ker je preveč prijazna s tujcem Lukom. Res da prav nič napačnega ne vem o njiju, ampak zapazil sem, da se z očmi pogovarjata. Tedaj upam, da mi ne boste zamerili, da ni-
sirota, ki nimam nič premoženja. Želela se mdo smrti o-stati pri vas, da bi vam bila stregla v starih letih v vaši bolehnosti in vam skazovala hvaležnost za tolike dobrote; ker sem pa zvedela, da je mladi gospod baron trdno sklenil, mene in Luka odpraviti od hiše prej ko pride nevesta, zato se rajši sama umaknem prostovoljno, da bi le toliko imela, da se pošteno preživim."
Zdaj reče baron z resno in krepko besedo: ‘.‘Poslušajta me, kaj vama veselega naznanim, česar vem, da se ne nadejata. Znano vama je, da sem gospodarstvo svoje velike grajščine izročil sinu; tudi vesta, da imam grajščinico Trnjavo z imenom, katere nisem dal sinu in je moja lastnina. To grajščinico hočem vama dati v last. Polovico grajščine T r n j a v e dam tebi, Kristinica, za doto, ker si od mladega pri meni; vzel sem te kakor za svojo hčerko in rada si me slušala vedno; drugo polovico Trnjave pa dam tebi, Luka, zato da boš preskrbljen do smrti, kar sem ti obljubil, ker si mi v sili pomagal; vendar te zavežem, da s Kristinico lepo ravnaš in po
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
sem hotel storiti, kakor ste ml krščansko ž njo živiš v zakonu.
Ker vama izročam Trnjavo, izgovarjam si samo to-le: Vsako leto mi bosta dajala za moj poboljšek iz grajščinice dvesto goldinarjev, kar mislim, da vaju ne bo težilo. Zraven tega morata biti zame vedno pripravljeni dve stanici z vso hišno opravo, primerno mojemu stanu. Prišel bom k vama stanovat, jtkdar se mi bo zljubilo, in bom prebival pri vama, kakor dolgo se mi bo zdelo. Morebiti še pri vama sklenem
svetovali. Nadejam se pa, da vam bo tudi moja prihodnja nevesta všeč; ona je tudi pohlevna, ponižna in bogoslužna, zato sem si jo izvolil; onih dveh sester nisem hotel nobene, ker sta se mi zdeli preveč prevzetni.”
Stari baron žiga je imel zraven svoje domače grajščine tudi še drugo majhno grajščino z imenom Trnjava, katero je kupil za sedem-tisoč goldinarjev. Te grajščinice baron ni
(	- APRIL
19.—Loška dolina ples v avditorij^ SND.
19.	—Društvo Srca Jezusovega št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Nikolaja na E. 36 St. in Superior Ave.
20.	—Svetovidski oder priredi igro v šolski dvorani sv. Vida.
20,—Pevsko društvo Planina priredi pomladanski koncert v SND v Mape Heights.
20. — Podružnice SMZ bodo imele kegljaško tekmo od dveh popoldne v Waterloo Recreation (Pozelnik) kegljišču.
26.	—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND.
27.	— Društvo Majka Božja Bistriška št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND.
27.—“Odbor stoterih” prireditev s pokrivanjem številk v dvorani sv. Lovrenca v New-burghu ob treh popoldne.
MAJ
3.—Društvo Napredek št. 132 ABZ “Servicemen’s Dinner and Dance” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
3.	—Društvo Kristusa Kralja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND.
4,	—Croation Cultural Club,
združil ali zjedinil s svojo do- svoje življenje; po moji smrti
koncert v avditoriju SND.
9,	—Veterans of World War No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND.
10.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND.
16.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND.
18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND.	,
26.	—SDZ Bowlers, prireditev v avditoriju SND.
JUNIJ.
1,—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15,—Srebrni jubilej društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ v J. S. Domu na West Park.
29,—Društvo “Zvon" priredi piknik na prostori hSlovenske-ga doma na 6818 Denison Ave.
JULIJ
4. — Zveza društev Naj sv. Imena romanje v Lemont.
20.—Društvo Sv. Antona priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih 'Slovencev na 6818 Denison Ave.
27.	—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
vedno groze. Kar govore na takih sestankih se starejših ljudi malo prime, ker živo čutijo, kako je vse prisiljeno. Več se pri-
Volja
Vzrok skoraj vseh naših neuspehov je slaba in mrtvična
me mladine. In komunističnim voija bojazen pred napori, zlasti pred trajnimi. Naša nedelavnost, naša lahkomiselnost, naša brezmiselnost, so le posebna imena za brezbrižnost ali lenobo, ki je človeški nara-
voditeljem je tudi največ na tem, da dobe na svojo stran ravno mladino. V tej mislijo, da je bodočnost komunizma na Slovenskem.
METNAJ PRI STIČNI. — Za vi to, kar je snovi težnost.
zgled, kako je vse naveličano komunističnih komand, naj nave, dem, kar so mi pravili iz male vasi Metnaj pri Stični. Tam je bil kot povsod krajevni ljudski odbor. Pa so vsi odborniki pustili. Ker niso mogli dobiti nikogar, je vladala neka ženska. Sedaj se je še ta naveličala.
UPANJA NA SPREMEMBE. — Ob tej utrujenosti vse misli na to, kdaj pride do sprememb. Ljudje mislijo, da vse to ne more dolgo držati. Vsi čutijo, da se “nova” Jugoslavija ni obnesla.
Pravi nasprotnik dosledni in stanovitni voljj, more biti le neka trajna moč; kajti pojavi strasti so le mimoidoči (v presledkih med njihovimi nastopi še vedno ostane nekaj časa). Obstoja pa bistven duševni položaj nepretrganega svojstva, ki ga imenujemo ohlapnost, ne-občutnost, brezbrižnost, lenoba. Temu nasproti sicer žrtvujemo mnogo napora, ali dokončne zmgge ne dosežemo. Koliko ljudi je, ki kažejo, da imajo samo en smoter: da gredo sko-
To jim daje upanje, da se bo vse ^ življenje, uporabljajoč koli-skupaj hitro zrušilo. Resno se je bati, da ne bi ljudje v tem na. pačnem upanju na hitre izpre-membe napravili kakih neumno-
NONE VEHI IZ siovbh*
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje a l. strani) goditi nacističnemu nauku. To kot doslej. V Belgradu se je ba- so imenovali z neniško besedo je zgodilo, da so profesorji na “Gleichschaltung.” Isto hočejo univerzi poučevali naprej svoj komunisti v Jugoslaviji. Vse predmet, kot da ne vedo, da je kar se piše in kar se govori bi sedaj “nova” Jugoslavija. Njih moralo biti v skladu s komuni-grehe so odkrili študentje, ki so. stičnim naukom. Do kakih sme-
sti. Vsak odpor bi komunisti zaenkrat zatrli v potokih krvi. čas sprememb pride. Ni pa še tukaj, ker je odvisen od zunanjih političnih razmer.
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE • • •
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zdaj so takorekoč čez noč sami “odkrili” pogubnost komunizma in zdaj ne slišiš drugega na radio in ne čitaš drugega v časopisih — kot nami-gavanje na tretjo svetovno vojno, češ, da s komunizmom ne bo mogoče drugače opraviti.
BELO DOBIJO
kor mogoče malo misli. Poglejmo n. pr. dijake. Ali ne napravijo samo minimum tega, kar je za izpite potrebno?
Neka duševna slabost se je pojavila pri vseh dejanjih današnje mladine. Če bi opazovali kakega mladeniča, bi videli, da nekaj ur preveč spi in ko vstane, je še zaspan, len, počasen. Nima veselja do dela in že na obrazu mu čitamo neko malomarnost. V gibanju ni ne moči, ne odločnosti. Jutro je izgubljeno
Delo, ki ni vztrajno, je leno. Vztrajno delo potrebuj e vztrajnega vodstva. Delovna moč volje se ne razodeva toliko po vsestranosti prizadevanj, temveč da vprežem vse duševne moči za en in isti smoter. Dozdevna vsestranska delavnost kaže veliko slabost volje. In ravno pri dijaku opazujemo ono temeljno obliko lenobe, kateri pravimo raztresenost ali razcepljenost.
Smoter učitelja bodi najprej da pridobi mladino za krepko
VK POMOČNIC ZA CAFETEMJG
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okoliši
Morajo razumeti in govoriti angleikg
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo.
Dobra plači
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901
700 Prospect Ave.
■J
Ta kolonar ni nikoli mislil in ne pisal, kakor bi bilo treba komunizem s kolom (ali celo z atomsko bombo ...) preganjati. Svaril je zgolj pred slepoto tistih, ki s komunizem TAJILI tam, kjer je bil že davno nad vse očiten. Svaril je dalje pred m trajno napornost v pazlji-
DIE MAKERS » Die Repair Men Arc Welders
Laborers
Plača od ure Stalno deo
Bishop & Babcock Mfg. Co.
4285 E. 49. St.
(79)
Za tovarniška dela
Lahko delo v veliki pivovarni na vzhodni strani stalna dela v oddelku za pošiljanje in napolnjevanje
sebej oskrboval po nekem služabniku ; mislil se je v nji nastaniti, ako bi se mu v starih letih hudo godilo, kar se vsakomur zna primeriti. Ker je pa stari baron zvfedel, da se njegov sin noče oženiti prej, ko bo Kristinico in Luka popolnoma spravil od hiše, reče sam pri sebi: “Čakaj, da ti ne bo treba 'odpravljati od hiše teh dv heoseb, ki te toliko bodeta v oči, odpravil bom j p pa jaz brez tvoje skrbi.”
Zato pokliče k sebi Kristinico in Luka, ki so mu le ’tujec rekali, ter mu pravi: “Luka, povej mi odkritosrčno, ali bi se ne hotel zaročiti s Kristinino in jo vzeti za ženo?"
Luka zardi, ne ve, kaj bi odgovoril, nekoliko pomolči, potem pa pravi: :“Seveda bi jo rad, toda je nimam kam dejati, ker nimam celo nič premoženja.”
Potem vpraša baron Kristi-nico: “Si li voljna z Lukom se zaročiti in ga vzeti za moža?
Kristinica tudi ne ve kaj odgovoriti, ampak vsa oplašena milo reče svojemu krušnemu očetu: “Milostljivi gospod, rada bi vzela Luka, ker mislim,
Sta li zadovoljna s to mojo na-redbo?”
Lpka in Kristinica padeta na kolena pred baronom, primeta ga vsak za eno roko, jo poljubita in jokata od velikega veselja. “Milostljivi, nisva vredna tolike sreče; drugega ne moreva reči, kakor 'Bog vam
ga. Torej svoboda na vse strani. Tudi znanost se mora ukloniti komunistični diktaturi. Cisto po Hitlerjevem vzorcu.
VPLIV SOLE NA OTROKE. _ Naj se starši še tako trudijo, vendar na mnoge otroke nova šola napravlja velik vtis. Pod I vplivom komunističnih učiteljev l,nii(r ors rtfrnV rvtt.llii mižlie-
bo YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
Vm cart M mA look ym* be*
-j-- m 4 B »o* ar» I" WMqMatwda.
Om-A-
stoterno in tisoeerno povrni. Bog vas ohrani mnogo let pri življenju, da bi prebivali veliko let pri nama.”
Te besede so tako ganile starega barona, da so mu stopile solze v oči; toda hitro se zjas-njegovo obličje in prijazno reče Luku in Kristinici: “Hitro vstanita, le pred Bogom se spodobi klečati, ne pred človekom. Pojdita po svojih opravkih, priporočam vama, da bosta molila za-me. Jutri se naredi izročilno pismo, potem pojdeta h gospodu župniku, da opravita izpraševanje in zapišeta oklice. Crez tri nedelje, ko iztečejo oklici, hočemo napraviti ženitovanje. Tudi že-nitovanje vama bom jaz napravil in povabil nekaj svojih zvestih prijateljev, da se bom zadnjikrat radoval ž njimi in se vsaj enkrat še pred smrtjo dobro imel ter se veselil prav iz srca.”
(Dalje prihodnjič)
—------o------
Kupujte Victory bonde!
in knjig se otrok odtuji mišljenju očeta in matere in vpije povsod za Tita, kot sliši v šoli. Ne morda vsi, toda zelo mnogi. Največja rana je šola. Šola od otroka malo zahteva. Resnega učenja je malo. Toliko več pa telesnih vaj, partizanskega petja ih tako dalje. Vse to otroku ugaja in ga privlačuje. Ce k temu dodamo še kino, ki podaja samo sovjetske filme, potem imate polno sliko, kako se otroka vzgaja samo za državo. — Tako je pripovedovala skrbna mati, ki je prišla izza železnega rdečega zastora. In ta skrb za otroke mori vse dobre, ki ne verujejo v komunistične nauke.
iz toka v ------ .
zuje, da se mora cčlo fctoama-terstvo prilagoditi novi dobi. Pisec pravi, da mora tudi fotoamater odgovarjati potrebam in duhu časa “naše nove stvarnosti.” Tudi fotoamaterstvo mora stopiti v službo delovnega ljudstva. Ko človek to bere se vprašuje, ali je kak fotoamater stal v službi kapitalistov. Upajmo, da se bodo take norosti v Jugoslaviji
tako hitro unesle kot so se Hitlerjeve.
SESTANKI. — Slovenski komunizem je povzel po ruskem tudi prirejanje sestankov. Na teh prisiljenih sestankih skušajo voditelji “ljudstvu” dopove* dati, kaj mora delati, da bo všeč komunistični partiji. Na Ruskem so imenovali te sestanke z angleškim izrazom miting. To so prenesli tudi na Slovenska. Vendar v zadnjem času že spet bolj rabijo slovenski izraz sestanek. Ti sestanki pa so v zadnjem času tudi vedno slabše ob-
..... obstoj komunizma, pa
so zraven trdili, da današnji komunizem ni več tisti, kot je bil nekoč ...
V, tem pogledu ta kolonar nima ničesar preklicevati in ničesar popravljati.
* * »
Ako pa ima priti do tega, da se bo demokratični svet pomen koval o tem ,če naj se komunizem odpravi, ali odpravi vsaj njegov naval na “zapadni svet,” z novo vojno ali z molitvijo za spreobrnenje Rusije (in njenih “satelitov”), potem ta kolonar potegne stoprocentno z Msgr. Sheenom, ki pobija misel na vojno in apelira na več, veliko več molitve za spreobrnenje Rusije. In če je treba med tem še več trpljenja od strani preganjanih po komunizmu in komunistih — naj bo tudi toliko več molitve za vztrajnost in duševno moč tem ubogim komunističnim žrtvam. — Za-plot.
Šp vzrabnnaj" „ .
Ko vzgajamo, se vzgajamo.
__Ko učimo, se učimo. — Vaja stori mojstra. — Ponavljanje je prva potreba pri učenju. — Jedro vseh učiteljskih prednosti je ljubezen in veselo razpoloženje. _ Zunanje sredstvo za vzgojo volje je tudi telesno zdravje. “Zdrav duh v zdravem telesu.”
-----o-
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamka
HALI OGLASI
VSE GtAlHSiLTATI. -j ““!• U"* 1Am*iU. tonih
Ugoden nakup
Naprodaj j e trgovska lastnina, 2 veliki prodajalni in ~ garaži; zidano poslopje. Proda se tudi hiša za 2 družini, 5 in 5 sob. Vse v jako dobrem stanju. Nahaja se na vogalu Grovewood in 169. cesti. Cena je $31,000. Pokličite lastnika IV 3889.	(77)
(M s
Om,
pa*o«* d dirty.
_ «ma« Mshlpla VHamIn -Mr*-- tok* sim capwls svtry day Ur «Uty dayi. « yw •» •4 MOfclUd y*w druggiit will raft^ your massy- Be sirs to One-A-Day (brand) Moltlpls ^	ths kind that
ONE 1*1 PAY
BliTIPli VtTAMW WSVUi
Trebušne podpore
Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports)
Mandel Bug
Lodi Mandel, Ptu CL, Ph. C.
Luč za zdravljenje revmatizma
(K na nak mulami eaket.
|165
MANDEL DRUG
157*2 WATERLOO RD. ---—————
Zglasite se v
Carting’s
Brewing Corporation of America
E. 93rd in Quincy.
(74)
Delavce se sprejme
Prednost imajo taki, ki so izkušeni v delu na jardu s starim železom in ki znajo delati s Škarjam. Plača od ure. Zglasite se na 15725 Saranac Rd.
(177)
HALI OGLASI
Foroezi
Novi turned za premog. oUe.
gorke vodo aU paro. Resetting »15 - SlMenJe N premenjamo stare na olje Thennostftt
Chester Heating C«.
1193 Addison Rd. — IN 0tM Govorimo l ‘
| AUGUST K0UANDER
v Slov. Narodnem Domu, $41» ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugo
Par išče sobe
Mlad zakonski par išče 2,3 ali 4 sobe bUzu St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu ttgu lista.
—(74)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Aoe. in E. 68th
3 iščejo stanovanje
. Vdova z 2 hčerama bi rada dobila 3 ali 4 sobe. Vse tri depo«,r/4 DENAR v Jugo- la j o. Stanovanje potrebujejo
i UiORATORISS, INC.
15702 Waterloo Rd.
1«, QUO
Uttrna odprt*: Vuk dtp od 9:30 dopoldne do » sveter.
Z»prt» ves d*n ob iredsh.
trg v mestu KUkis. kjer domači prodamo m žarnemu .«.« kmetske pridelke za mestne izdelke.
atrij o, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v a taro domovino in sprejema take »boje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri Hollander ju botte vedno mbro pottreieni.
seliti. Kdor ima kaj primež nega ,naj pusti naslov v upravi tega, lista.________ —(75)
Išče stanovanje
Mizar, ki je pripravljen sam napraviti* potrebna popravila pri hiši, želi dobiti v najem zase in ženo 4, 5 ali 6 sob hišo za eno družino, ali za dve družini. Kdor bo imel kaj pripravnega do 1. maja, naj pokliče MU 4791.	—(75)

BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC
y Siiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiicsiiiiiiiiimaiiiiiiiiii.....	.............. ^
“Ker ga je tisti človek izpodrinil pri nevesti. Da ne bi prišel pred krvavo sodnijo oglejskega očaka, je pobegnil v Trsk Znotraj mestnega obzidja je bil varen pred domačim sodnikom.’’
“Da, mesto le prerado daje potuho malopridnim uskokom in lenuhom.”
"Ta je izučen zidar, pdVsod je iskal dela, pa ga ni dobil; naposled je prišel tudi do mene in se mi spovedal. Všeč mi je bil, v službo sem ga vzel.”
“Zatolrej je tako plah.” je Stefan razumel.
“Mislim pa, da bi znal močno udariti, če bi bilo treba.”
“Upajva, da ne bo treba.” se je Štefan nasmehnil. “Ljudje so po teh krajih prav prijazni.”
“Rad bi vendarle že spet videl ljubo tržaško morje,” je Krištof vzdihnil.
“In ko si boš oči napasel .z morjem, te bo popalo, pa jo boš spet potegnil semkaj.”
' “Bržkone,” je Krištof pokimal. “Saj ne morem drugače. Prime te in iti moraš. Kakor lastovka.”
Oba sta premolknila in tiho ždela v soparici, ki je tiščala skozi vejevje starega hrastja, maščobno kipečega v mlado že-lodje in zelene ježice.
“Ce si zadosti srčan, seveda,” je Krištof obtesaval prejšnjo misel. “Da, to je poglavitno, bi rekel. Napridi si tega onega, če srčnosti nimaš in trdne pesti, tako dolgo bo tvoje? Brodi po
šli.”
,,	,	Iz Dednega dola je po strmi
Bu.di.slav bi bil rad razvedril podili le za zverjadjo po ho- 8tezi med koče pl;ihaja, prvi
“Hm, ko pa jih pride toliko in tako nenadoma!’ ’
“E, pusti, saj niso vredni, da bi se gnal zaradi njih.”
“Nevarni so, nevarni,” je Krištof vedel. “Ko so Koper osleparili za njegove soline in za svobodo, bi radi ukrotili še naš Trst.”
“Vem, skomina jih tudi po naših solinah, da bi imeli v rokah vso trgovino s soljo,”
“Ko bo Trst beneški, ga bo konec!” je Krištof pribil in pogledal kvišku, kakor bi nebo samo poklical za pričo svojim besedam.
Po hosti je šumljala rahla sapa, sopara se je divgala od tal, spočiti vonj in hosbe je dihal po trati. — Krištof je vstal, se pretegnil in zagledal nakvišku. Na južni in zahodni strani neba so se preplezavali sivi oblaki, jug jih je gnal in gostil v večje in večje plasti, —hoj, vreme se bo sprevrglo!
Krištof se je ustrašil.
“Mihael, pospravi in se pripravi, dalje moramo!” je zaklical služabniku, tovornikom je ukazal trdo in ostro: “Brž brž napojite konje in natovorite!! Dež nam bo nagajal.” Mihael je pospravil posodje in sedlal gospodarjevega in Štefanovega konja in razmišljal:
“O, kaj bi dal, če ne bi bilo treba iti v Primorje! V Trstu je človek pač varen, po cestah na Krasu pa včasih le oprezujejo biriči oglejskega
za tržaškim obzidjem in oprezno bulji čez morje, kaj bo, če vsako uro ne boš pripravljen?” “Že vem, kaj te peče,” se je Štefan zresnil. “Benečani ti vro po glavi.”
“Mar veš, ali niso spet tiščali v Trst, odkar naju ni doma? In da niso ukrali toliko in toliko našega brodovja in poškodovali naših solin?” “Rajši mislim, da so jih dobili po smrčku, če so res pri-
§	MM
	

V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICA SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
Sgt Anthony Golinar
ki je dal svoje mlado življenje za domovino 13. aprila 1943.
Grobar tamkaj je izkopal tiho. hladno jamico.
•kjer predragi naš pokojnik v miru na nas čakal bo.
Žalujoči ostali:
OČE. MATI, BRATJE in SESTRE. Cleveland .0. 14. aprila 1947.
šli na sled. In potlej bi kmalu
djoživel glavosek. Z ubijavci nima oglejski očak nobenega usmiljenja . . Spomnil se je zločina, pokesal se ga ni tudi zdaj ne, kakor mu ga še nikoli ni bilo žal.
“Trst je vendarle preblizu Čedadu,” ga je skrbelo. “Ce bi mogel kam prav daleč, precej bi šel.”
Zelo se je bal očaka in njegovih biričev.
Tovorniki so brž natovorili konje in jih z vodiči spravili v prejšnjo vrsto: tudi obe oboroženi četici sta že stali na svojem mestu.
“Zdaj pa že lehko gremo,” je Budislav opomnil gospodarja.
Krištof Planina je objahal vso vršto, da bi videl, ali je vse v redu, zatrobil na rog in zamahnil z roko. Konji so za-hrzali, vodiči zavpili, vsa vrsta se je napotila proti Kravjeku in Višnji gori.
Težka oblačica, ki se je bila preteče obesila nad Višnjo goro, se je po močnem jugu čez višenj sko hrib je zavlekla proti Posavju; brez hude ure se je po malem ponujal pohlevem dežek; pooblačilo in stemnilo pa se je, da je bolj in bolj razmočena pot bila tovornikom kar pusta in nespešna.
Krištof Planina je bil ves v skrbeh. Strahoma se je oziral v nebes in s pridušenim glasom priganjal ljudi in konje, da bi hitreje hodili. Ali slaba pot je bila čezdalje bolj nezložna; dežek je rosil in rosil.
“Nič po lepi poti nas ne vodiš, Budislav!” je nejevoljno revsknil po vodniku, ki mu je jahal od strani.
“Ce bi bili krenili po dolini, bi pot bila prav zložna, samo nekaj daljša pač; todkaj pa res ni nič prida,” se je Budislav branil.
V dolgi vrsti so posamič stopicali konji in prhali po nerodni poti. Vodiči so tibo kleli in se ozirali po nebu, ki še ni obetalo kaj boljšega vremena.
gospodarja. Z roko je zamah nil v severno stran in dejal: Tamle je Stična.”
Krištof Planina se je ozrl. Sredi host, ki so se širile okoli in okoli, so mu oči v zapognjenem kotu ujele velike laze obdelane zemlje, rumeneče v zlatu zoreče všenice in zeleneče v zdravju doraščajočega ovsa. Prav v kotu se je po rebri usejalo majhno naselje in si podnožje namakalo v tSiškem potoku.
“Čigava pa je Stična?” -je malomarno vprašal, da je kaj rekel.
“Višenjska, kakor je nekoliko tudi Šentvid, ki je bolj na desno, onstran Gradišča, tiste-gale višjega hriba.”
Višenjski —. Krištof Planina se je ustrašil že samega imena, ki mu je bilo v popotnih skrbeh na slabi poti že ušlo iz misli.
“Hitimo!” je velel. “Hitimo!”
Cez Vrhe so prišli na obronek, kjer je danes cerkvica Svetega Duha, in sivi stolp vi-šenjskega gradu, čepečega na strmem bribcu, se je pokazal iz gošče.
III.
Ko je tisti dan sonce stalo že skoraj na poldne, so višenj-ske gospodinje pripravile ju-žino in čakale, da bi družina I prišla z dela. Od predpečka so stopale na hišni prag in se jezile, češ, vse bo postano, ker dedec ne ve, kdaj je veleti domov.
“Ti, Trlepa pa dolgo ni z gradu,” je Stojana zaklicala Mali.
“O, ne boj se zanj 1” se je Mala smehljala. “Zagoveden je in osat, še besov se ne bi bal, pa bi se grajskih?”
“Nekaj pa le pleteničijo tile na gradu.”
“Kaj neki?” je Mala v slast vpraševala.
“Nič prida ne. Tisti
j-iV-L-Sp* *
gleam
stah, drugače jim ni bilo kaj reči.”
“Res, ljubli so sestro, pa bali so se je tudi.”
stezi med koče pijihajal prvi grajski hlapec Hartvik, ki so ga nekateri po tuje imenovali valpet in ki je v službo - prišel iz daljne trnje dežele.
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride
Mlada mati brez nog. — Mrs. Lelia West Wina.ns, stara 25 let je med vojno potovala po vojaških bolnišnicah, kjer je razkazovala vojnim ranjencem, kako lahko se hodi tudi z umetnimi nogami. Z njo na sliki je tudi njena hčerka Sandra Kathryn. .
.Safyi Mia
Byrdova ekspedicija na južni tečaj bi bila skoraj ostala v ledu in že .se je bilo bati, da ne bofušla pravočasno iz ledu' V ospredju na sliki je videti ladjo Northwind, razbi-jalko ledu, ki dela pot ostalim ladjam skozi zamrznjeno ' morje.
4in 1111111 >miuw4m t >♦♦♦»♦* i n 11 u i n n *****
nik, valpet ali kdor že je, neki že vse dopoldne kar z dela pobira mladeniče in jih podi na grad.”
“O Hotimir, moj Hotimir!” se je Mala ustrašila za sina. “Kaj ko bi bil vzel tudi njega ”
“Za Hotimira se ne boj 1” jo je Stojana mirila. “Prepameten je, da ne bi vedel, kaj in kako je treba, če bi ga primorali iti, kamor se ti grajski brezbožniki vlačijo tako pogosto, odkar jih nima več kdo krotiti.”
“Da, dokler se grofična Ema ni primožila v Trebnje, so se
Na straži v Jeruzalemu. — Na strehi bivšega nemškega poslaništva je nastanjena angleška vojaška straža. Slika nam predstavlja dva angleška vojaka v stražni službi. Straže širom mesta so v telefonski zvezi med seboj. Spodaj pa je videti zgodovinke Damaščanka vrata, ki vodijo v arabski del mesta.
ŽENINI IN NEVESTE!
WHEN’ROAD" HOGS' MEET1 Vs*, ..........
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.

Ameriška Domovina
6117SL Clair Ava.
HEnderson 0628
3