KAMNIŠKI L ^ tekstilna tovarna faUtarSt LETNIK XXVIII LETO 1990 ŠTEVILKA 1 5 > o V7' Vsebina: Osrednja tema: Predvolilni pogledi 1 8. marec-dan žena ali dan kot vsi drugi 5 Proizvodna dogajanja: Tekstilna industrija je pred zlomom 6 Fotografski utrinek z referenduma: Za podjetje 7 Iz uradnih listov za življenje: Postave sa tajiste delavze pri fushini, katere na dan ali po shihte delajo 8 Iz dela sindikata in društev: Občni zbor gasilskega društva Svilanit 9 Sejemski živ-žav: Delovna zapoved v Svilanitu je potrošnik 10 Vahida Dedušič - ženska, ki ve kaj hoče 11 Sejmi, sejmi, sejmi... 12 Priznanja našim sodelavcem 13 Upokojili so se: Jožica Brojan, Ivanka Pavič, Milka Balantič, Bogo Vrhovec 14 Za spominski album: Dedek Mraz je prižgal iskrice v otroških očeh 16 »KAMNIŠKI TEKSTILEC« Letnik XXVIII. št. 1,1990 Glasilo izdaja podjetje »SVILANIT« Kamnik za delavce in upokojence brezplačno Glasilo ureja Uredniški odbor Jože Nograšek, Anton Jerman, Sonja Benkovič, Janez Kimovec, Marinka Pinterič Odgovorna urednica: Mija Senožetnik Tehnični urednik: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 900 izvodov Tisk in grafična izvedba: Franjo Jereb - Idrija Pomlad, čas prebujanja in novega življenja; letošnja se je pravzaprav začela že v preteklem letu in si podala roko z jesenjo. Pa ne le v naravi; tudi v naši družbi in odnosih v njej se je začelo rojevati nekaj novega. Naša delovna organizacija se je na pragu novega leta odela iz nov plašč - plašč podjetja, enovitega delovnega kolektiva, ki ga kot vsako novorojeno bitje čaka velika borba za obstoj. Preživetje tega novorojenca pa ni odvisno le od njega samega, kajti velika gospodarska kriza in politična nesoglasja so močno in nevarno razrvala našo domovino in jo potisnila na rob revščine, obupa in človeških stisk... Časi, ko smo v jugoslovanskem socializmu prisegali na delavsko in razredno enotnost ter enotne interese so mimo. Začeli so pihati novi pluralistični vetrovi. Popkovina s samoupravljanjem, v katerega je bil vključen velik krog ljudi, ki pa so mnogokrat in v mnogočem odločali le navidezno, obenem pa je bilo le krinka, za katero se je skrivala odgovornost, se trga. Po petinštiridesetih letih se letošnjo pomlad prvič srečujemo s svobodnimi, demokratičnimi volitvami, h katerim pristopamo z vso odgovornostjo. Ne predlagamo in iščemo ljudi, delegate, le zato, da bi zapolnili tolikšno število delegatskih mest kot nam jih predpisujejo samoupravni akti, temveč iščemo ljudi, ki jim zaupamo, da si bodo izborili dejansko pravico in moč odločanja. Ljudi, ki jih ne bo strah odpreti ust in povedati svoje mišljenje, ki bodo sposobni sodelovati v konkurenci misli in dejanj in se boriti za materialno in duhovno blaginjo in napredek ljudi. Tudi v našem podjetju so priprave na volitve organov upravljanja v polnem teku. Na volitvah, 19. aprila se bomo odločali o ljudeh in upam, da se bomo odločili za tiste, ki bodo ne glede na to, ali so iz vrst zelenih, rumenih, modrih, socialistov, komunistov itd. o usodi tovarne odločali najbolje. O predvolilnih pogledih pa v »osrednji temi«. Mija Senožetnik PREDVOLILNI POGLEDI Jagodic Ivan prebijalec kart v Svili Nova zakonodaja precej poenostavlja delegatski sistem, seveda le v smislu zmanjševanja števila raznih samoupravnih organov, ne pa tudi zmanjševanja nivoja odgovornosti delegatov, ki bodo delovali v teh organih. S strani delovne enote si predlagan kot možni kandidat za člana delavske kontrole. Kaj meniš o teh spremembah? Že do sedaj sem bil aktiven član naših samoupravnih organov. Bil sem predsednik delavske kontrole v Svili, član in predsednik delavskega sveta, deloval sem tudi v raznih komisijah. Na osnovi dosedanjih izkušenj bi lahko rekel, da so nekateri delegati postavljali vprašanja brez repa in glave. Vse preveč se je ovinkarilo, nihče pa ni hotel postaviti tistih vprašanj, o katerih se je za »vogali« dosti govorilo. Tako se je veliko govorilo o nepotrebnih kilo- le šušljalo, konkreten pa ni hotel biti nihče, ker se je vsak bal sankcij s strani prizadetih. Zato menim, da bomo morali biti pri volitvah zelo pazljivi. Izbrati bomo morali res prave ljudi. Take, ki bodo znali in upali prenesti mnenje svoje delovne sredine in ne bodo na raznih sejah sedeli samo za »številko«. Po novem ima Svila v delavskem svetu podjetja le tri predstavnike. Se bojiš, da bo v nekaterih problemih glede na specifičnost vaše proizvodnje prišlo do preglasovanja? Kot sem že omenil, bo zelo pomembno kateri delegati nas bodo predstavljali na teh sejah. Takih, ki še gradiva prebrali niso in ki niso poznali mnenja svoje sredine smo imeli že dovolj. Res pa se bojim, da bo prišlo do preglasovanja v nekaterih, za nas pomembnih zadevah. Zato nisem povsem prepričan, da je ta sistem povsem pravilen in pravičen. Popolnoma pa se strinjam s tem, da se je zmanjšalo število raznih sestankov, saj se je porabilo pre- Ivan Jagodic metrih, dnevnicah, predvsem deviznih, da nekateri brez potrebe hodijo na poslovne poti, saj bi se prenekatero delo dalo urediti po telefonu. O vsem se je več pomembnega časa, ki bi ga morali posvetiti predvsem proizvodnji, saj si tu ustvarjamo svoj kruh in ne na sestankih. Osrednja tema V letošnjem letu so bile ukinjene tudi nekatere komisije kot npr. komisija za družbeni standard in stanovanjska vprašanja, komisija za nagrajevanje, ukinjeni so bili tudi sveti delovnih enot. Bodo poslej imeli delavci na določena področja premajhen vpliv in ali obstaja bojazen, da se bodo zadeve reševale preveč enostransko? Tega se ravno preveč ne bojim, ker bodo morali biti končni predlogi še vedno posredovani na delavske svete in tam bodo še možne določene spremembe. To pa seveda samo v primeru, če bodo delegati dovolj dobro podkovani na vseh teh področjih. Doslej sem deloval v komisji za družbeni standard. Moram reči, da je bila ta komisija zelo aktivna in da smo odpravili pre-nekatere pomanjkljivosti, ki so se na tem področju pojavljale. Upam, da zaradi ukinitve te komisije ne bo prišlo do popolnega mrtvila na tem področju in da bodo izvoljeni delegati v delavski svet dobro opravljali svoje poslanstvo. Kimovec Janez vodja proizvodnje PP Svila Dalj časa v naši družbi govorimo o tem, da bo potrebno sestankovanje občutno skrčiti, ter se bolj posvetiti delu. Določen napredek se je že pojavil, nova zakonodaja v tem smislu precej poenostavlja delegatski sistem. Toda beseda poenostavitev se bolj nanaša na zmanjšanje števila raznih samoupravnih organov, ne pa tudi na zahtevnost odločanja delegatov. Kaj ti meniš o tem? Če pogledam na splošno, lahko rečem, da se je v naši družbi dosedaj vse preveč sestankovalo. Veliko dragocenega časa se je porabilo za brezplodne razprave, delegati pa so bili v glavnem potrebni samo zaradi formalne prisotnosti, njihovega mnenja pa se ni kaj dosti upoštevalo. Da je bilo dosedaj tako tudi pri nas, ne morem trditi, vsaj za nas v Svili ne. Dosedanje seje delavskega sveta Svile so bile konkretne, burne razprave Janez Kimovec delavcev so bile največkrat argumentirane. Seveda se je mnogim zdelo, da so se velikokrat obravnavale nepomembne zadeve, vendar je bil to eden izmed pomembnih »ventilov«, da smo vskladili različna stališča. V glavnem smo obravnavali pomembne proizvodne informacije, organizacijske probleme in to brez dlake na jeziku. Zato smatram, da bo z novo organizacijo podjetja nastala določena praznina, saj.se bo na delavskem svetu podjetja obravnavala problematika celotnega podjetja in se bojim, da ne bo več tiste »domačnosti« v razpravah kot do sedaj. Poznano je, da si bil vsa dosedanja leta precej aktiven tako v podjetju kot tudi izven njega. Nabral si si kar precejšnjo zalogo delegatskih izkušenj - dobrih in slabih. V kolikor boš izvoljen v delavski svet podjetja, boš prav gotovo s pridom uporabil pridobljene izkušnje in poskušal upravičiti zaupanje sodelavcev... Osnovni motiv vsakega delegata je ta, da s pravimi argumenti zastopa tiste stvari, ki so s strani delavcev, proiz- Najprej je sama tema, najprej je velik nič, potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklič. Iz njega mamica zraste, a raste dolgo in mnogo let, potem pa je to kar naenkrat in jaz pridem na svet. Iz mamice zraste mama bogvekdaj, kar nekega dne, ko še sama ne ve, da ji pada prvi sneg na lase. Ko jaz odrastem, raste mama počasi nazaj, dokler babica ne postane in pride z vnuki v raj. Tone Pavček: Kako raste mama vodnje in organizacije, ki jo zastopa, objektivne in to s ciljem čim boljšega poslovnega uspeha. Predvsem mora znati prenašati in zastopati potrebe delavcev. Že prej sem poudaril značilnost delavskega sveta Svile. V novi organiziranosti delavskega sveta pa bo Svila zastopana le s tremi delegati. Zato bo naloga vsakega delegata, ki nas bo zastopal težka. Zavedati se bo moral obojestranske odgovornosti, ker bo na eni strani potrebno upoštevati voljo delavcev; ki so ga izvolili, na drugi strani pa stremeti k čim boljšemu poslovnemu uspehu proizvodnega programa Svile. Zato smatram, seveda v kolikor bom izvoljen, da bom lahko pravično deloval samo v primeru, če bom znal pravilno uskladiti vse probleme, tako človeške kot organizacijske. To pa narekuje dobro poznavanje proizvodne problematike in predvsem dobro razumevanje v sredini iz katere izhajam. Zadnje čase se veliko govori o presežkih delovne sile. Delavci se bojijo, da ne bodo kar čez noč ostali brez zaposlitve. Se bo to odražalo tudi pri delovanju delavskega sveta? Bodo delavci zato rajši molčali ... Res se o tem zelo veliko govori in obstaja omenjena bojazen. Upam, da v Svilanitu do odpuščanja delavcev ne bo prišlo. Seveda pa se moramo vsi krepko zavedati in to od vodilnih delavcev navzdol, da bo v tej težki gospodarski situaciji potrebno opravljati tudi tiste naloge, ki niso konkretno zapisane v delokrogu, ampak ko to narekuje trenutna situacija. Mislim, da se pridni in vestni delavci nimajo česa bati. Veliko pozornosti pa bomo seveda morali v bodoče nameniti kadrovanju, da ne bo prihajalo do neljubih situacij. Osolin Nina inštruktorica v tkalnici Z ustanovitvijo podjetja se je število samoupravnih organov precej skrčilo. Vidiš v tem kakšno prednost? Vsekakor je to po eni strani zelo pozitivna stvar, saj delavci dosedaj niso imeli več volje odhajati na sestanke. Posebej še zato, ker se problemi, ki so jih izpostavili niso reševali najbolje. Po navadi je na začetku mandata veliko sestankov, potem pa vse manj in vse prevelik vpliv posameznikov prehaja na končne odločitve. To velja predvsem za sindikat. Mislim, da tudi zamisel o skupnem delavskem svetu podjetja ni najboljša. Že dosedaj se na-primer, ko smo obravnavali pritožbo delavca iz druge delovne sredine, nisem mogla realno odločati, ker sem premalo poznala njihove razmere. Sedaj pa bo to še bolj odmaknjeno in bojim se, da o realnem odločanju delegatov ne moremo govoriti. Predvsem smatram, da bi morala disciplinska komisija delovati na ravni delovne enote, saj se tu ljudje med seboj dobro poznajo, po navadi pa dobro poznajo tudi ozadje nastalega problema. Mene osebno je še po sejah delavskega sveta vedno spremljala misel ali sem pravilno glasovala ali ne. So posredovana gradiva delegatom dovolj razumljiva in ali se lahko na osnovi posredovanih informacij pravilno odločajo? Za gradiva sama ne vem, kako bi se še lahko drugače zapisala. Sama se sicer v številke ne poglabljam, ker me ne zanimajo, pa tudi nerazumljive so. Veliko bolj me zanima celotna proble- Joži Vrhovnik matika poslovanja podjetja od proizvodnje do prodaje. Poudarila pa bi to, da imajo delegati velikokrat na sejah kompleks pred vodilnimi delavci in se bojijo sprožiti določena vprašanja. Mogoče bi bile seje veliko bolj zanimive, če bi bili prisotni samo poročevalci. Kaj tebe kot dosedanjega delegata v delavskem svetu in možnega bodočega pri odločanju najbolj moti? Moram reči, da me moti kar precej stvari. Ko sprejemamo določeno zadevo, nam je ta prikazana v najlepši luči, ko pa se prične izvajati, pa šele vidimo napake. Tak primer je bila na-primer reorganizacija delovne organizacije, ukinitve TOZD itd. Šele sedaj vidimo, da je bil to le pesek v oči in da je še vedno vse po starem. Nič nismo zmanjšali stroškov, nobenega delovnega mesta v vodstvu ni manj, vse kar se je naredilo je le to, da je bil ukinjen delavski svet TOZD. Z ozirom na to, Nina Osolin da se v proizvodnji zmanjšujejo delovna mesta in upokojitve ne nadomeščajo, bi se morali tudi drugod bolj racionalno obnašati. So pa še druge stvari, pri katerih delavci nimamo nobene besede oziroma, ne moremo nič soodločati. Vidimo, da nam iz tovarne bežijo mladi, sposobni strokovnjaki, na veliko se govori o nesposobnosti nekaterih, ponekod po dva delavca opravljata isto delo, plačana pa sta kot bi opravljala vsak syojega, pa se nič ne ukrepa. Kdo je odgovoren za to??? Delavci iz neposredne proizvodnje prav gotovo nismo, vendar pa zaradi tega trpi celotna delovna organizacija. Vrhovnik Joži likvidator računov v nabavni službi Kakšne prednosti vidiš v zmanjšanju števila samoupravnih organov, kar je posledica nove organiziranosti našega podjetja? Za naše podjetje je ta sprememba velikega ekonomskega pomena, saj bo odslej na sestankih angažiranih veliko manj delavcev. Smo v času hude gospodarske krize, zato bo potrebno napeti vse delovne moči in čim manj sestankovati. Skozi dinar moramo gledati vsako uro, ki jo samoupravljalci presedimo na sestankih ter vse kilograme dragocenega papirja, ki se porabi za to. Potrebno se bo začeti še bolj racionalno obnašati. Zakaj meniš, da te je tvoja delovna sredina predlagala kot možnega kandidata za člana delavskega sveta? Kako boš upravičila njihovo zaupanje? Mislim, da me je moja delovna sredina predlagala zato, ker mi zaupa. Po svojih močeh bom poskušala opravičiti njihovo zaupanje in bom, v kolikor bom izvoljena, zastopala stališča, ki bodo v dobrobit nas vseh. Zavedam pa se, da je to zelo težka naloga. Izvoljen delegat bo moral dobro poznati problematiko iz svoje sredine, pa tudi iz drugih, saj bo le tako lahko pravilno soodločal o naši bodočnosti. Nova zakonodaja prenaša na vodilne delavce veliko več pristojnosti. Se bo to odražalo tudi pri odločanju na delavskih svetih? V našem podjetju ni bik) nikdar nič na-'robe, če je kdo odkrito povedal, kar ga je težilo. Zato sem prepričana, da tudi v zvezi z novo zakonodajo, ki prinaša več pristojnosti vodilnim delavcem ne bo drugače. So gradiva za seje samoupravnih organov dovolj jasna, da se delegati na osnovi njih pravilno odločajo? Na pripravljena gradiva dosedaj nisem imela pripomb. Mislim, da so bila jasna in razumljiva. S pripravo teh gradiv se ukvarjajo delavci, ki jim je določena problematika blizu in razumljiva. Poleg tega pa je potem informacija podana še na seji sami, tako, da delegati v primeru nejasnosti lahko zastavijo še kakšno vprašanje. Z novo organiziranostjo podjetja so bile ukinjene komisije za družbeni standard in stanovanjska vprašanja, komisija za nagrajevanje... Bodo sedaj delavci na določena področja imeli premajhen vpliv in ali obstaja bojazen, da se bodo tako pomembne zadeve obravnavale enostransko? Dosedanje delovanje teh komisij je bilo zelo pomembno. Odločalo se je o stvareh, ki se nanašajo prav na nas delavce osebno. Dodeljevanje stanovanjskih kreditov, razporejanje v počitniške kapacitete in osebni dohodki so tako pomembne zadeve, da se dejansko poraja občutek, da se bo to reševalo enostransko, ker delavci tu nimamo več svojih predstavnikov, ki bi zastopali naša stališča. Trobevšek Ani robilka po širini Anica, vaši rezultati dela kažejo, da ste izjemno dobra delavka. Poznani pa ste tudi po tem, da kar naravnost vprašate, kadar vas in vaše sodelavke zanima kakšna stvar. Ali menite, da vas je vaša delovna sredina prav zaradi teh vaših vrlin predlagala kot možnega kandidata v odbor delavske kontrole? Sem pač tak človek, da rajši vprašam kar me zanima in dobim odgovor, kot Ani Trobevšek pa da šušljam za vogalom. Skoraj na vseh zborih in sestankih se oglasim, povem kaj delavcem v proizvodnji ni jasno in kaj jim ni všeč. To je prav gotovo eden izmed vzrokov, da so me moje sodelavke predlagale. Dolgo časa ste že delavka Svilanita, marsikaj ste spoznali v tem času in tudi precej aktivni ste bili. Kaj lahko poveste o tem? V podjetju sem že trideseto leto. Res sem si v tem času nabrala polno izkušenj, dobrih in slabih. Vseskozi sem bila aktivna tudi v samoupravnih organih, kjer sem poskušala po svojih močeh kar najboljše delovati. V tem zadnjem mandatu sem bila namestnik člana delavske kontrole. Na sejo nisem bila klicana niti enkrat. Mislim, da vloga delavske kontrole ni več takšna kot bi morala biti. Spremenili so se tudi naši delegati. Včasih, ko sem se vrnila s seje, sem morala delavkam po celo uro pojasnjevati o čem smo sklepali. Sedaj pa niti ne vemo kaj se dogaja, saj nas nihče o ničemer ne obvešča. Mislite, da so gradiva dovolj jasna oziroma ali ste delavci dovolj informirani o dogajanjih v podjetju. Navsezadnje je to tudi osnova za odločanje delegatov na sejah... Mislim, da veliko delavcev sploh ne prebere gradiva, ne zapisnikov, ki so izobešeni na oglasnih deskah. Jaz preberem vse od prve do zadnje vrstice. Hudo narobe se mi zdi to, da so se ukinili sveti delovnih enot in zbori delavcev. Tako moramo za vsako stvar posebej vprašati obratovodjo in smo ji verjetno včasih s svojimi vprašanji že kar nadležne. Za delavce v proizvodnji so tako vsa pomembna dogajanja še bolj odmaknjena. Premalo imamo stika z vodilnimi delavci, ki bi nam lahko s prve roke podali odgovore na zastavljena vprašanja. Zato se ne smemo čuditi temu, da se včasih porajajo razne govorice, takšne in drugačne, umestne ali pa tudi ne. Vodilni delavci bi morali zato večkrat priti med nas, se z nami pogovoriti in prenekateri problem bi lažje rešili. Na katera področja dela mislite, da imajo delavci premajhen vpliv? Delavci že dolgo nimajo nobenega vpliva več. Malo so krivi delegati sami, ker se premalo povežejo s svojo delovno sredino, na drugi strani so pa tudi gradiva že tako pripravljena, da skoraj ne dovolijo nobenih popravkov. Velikokrat bi sicer delegat bil proti kakšnem sklepu, pa se enostavno ne zna izraziti in je zato rajši tiho ter glasuje za. Mislim, da je bilo to pred leti veliko bolj urejeno. Delegati smo gradivo prejeli pred sejo, vsi sklepi pa so se oblikovali na samem sestanku z upoštevanjem pripomb delavcev, če so seveda bile upravičene. Nova zakonodaja veliko pristojnosti prenaša na direktorje podjetja. Bodo delavci zato imeli strah pred njimi in bodo rajši molčali v bojazni, da ne bodo kar čez noč postali presežek delovne sile? Tudi to se bo dogajalo. Vendar dober in pravičen direktor tega ne bo izrabljal. Predvsem bodo uporabljali to tisti vodilni, ki ne prenesjo nobene kritike. Sicer pa se z »jezikom« še ne naredi velika škoda. Najdejo naj se tisti po tovarnah, ki delajo dejansko škodo in proti takšnim delavcem naj se ukrepa. Turk Polona administrator teleprinterist v splošni službi Z ustanovitvijo podjetja smo občutno zmanjšali število raznih samoupravnih organov. Sedaj bo manjše število ljudi soodločalo o naši bodočnosti. So te spremembe pozitivne? Prednosti zmanjševanja samoupravnih organov zaenkrat še niso vidne, ker so se te spremembe izvršile šele pred kratkim. Prav gotovo pa je pozitivno to, da se bo odslej veliko manj sestankovalo, porabilo se bo manj papirja, torej bi se po tem takem morali zmanjšati stroški. Doslej so se ene in iste zadeve obravnavale kar na štirih Polona Turk delavskih svetih. Povsem jasno mi pa še ni, kakšno vlogo bo sedaj imel delavski svet podjetja in kaj bo vse njegova pravica in dolžnost. Tu predvsem mislim na ukinitev raznih komisij. Tako bodo morali biti v ta organ izvoljeni res pravi ljudje, ki bodo poznali problematiko, saj se bo le tako lahko objektivno odločalo. Zaupati pa moramo tudi strokovnim delavcem, ki pripravljajo razne predloge, saj.si brez tega ne znam predstavljati dela samoupravnih organov. Predlagana si kot možni kandidat za člana delavskega sveta podjetja. Kakšen bi po tvojem moral biti pravi delegat-predstavnik delavcev? Ker dosedaj še nisem delovala v nobenem samoupravnem organu, mi je potek raznih sej nepoznan. Vse kar vem o tem, vem iz pripovedovanja drugih. Velikokrat slišim pripombe, da so vodilni naredili vse po svoje, da delegata ni nihče nič vprašal. Zato moramo za naše predstavnike izbrati »ta prave ljudi«, ki bodo znali in kar je tudi važno, si upali vprašati, kar jim ne bo jasno in za kar bodo mislili, da se ne dela v redu. Takih, ki samo kimajo je že dovolj. Je pa res tudi to, da imajo delavci kompleks pred vodilnimi in si zato velikokrat ne upajo spregovoriti, ker se bojijo posledic. Misliš, da so gradiva, ki jih prejmejo delegati dovolj jasna in razumljiva in se na osnovi njih lahko odločajo? Ker delam v splošni službi, kjer se izdaja večino gradiva, imam tudi priložnost, da ga preberem. Menim, da bi bila ta lahko bolj razumljiva, napisana predvsem v »slovenskem jeziku«, brez raznih, meni nerazumljivih strokovnih izrazov. Sigurno je to tudi eden izmed vzrokov, da se delegati na sejah ne oglašajo. Bojijo se namreč tega, če bodo preveč spraševali, da bodo obveljali za neumne in nevedne. Zato bo potrebno pravilnemu obveščanju delavcev v bodoče nameniti več pozor- Dopolnilo izjave našega sodelavca: V prejšnji številki Kamniškega tekstilca je bil objavljen prispevek Statut podjetja - korak v svetlejšo prihodnost. Avtorica prispevka je objavila tudi izjave delavcev, kaj menijo o statutu, kot temeljnem aktu podjetja. Med ostalimi tudi izjavo našega sodelavcva Milana Močnika, škrobilca osnov, ki med zapisanimi besedami pogreša tudi besed, ki so navedene pod notranjimi rezervami... Te se nanašjo na njegov predlog, da se ukine drseči čas za režijce in uvede enotni delovni čas za vse delavce v tovarni. 8. MAREC-DAN ZENA ALI DAN KOT VSI DRUGI MOJA MAMICA MOJA MAMICA KUHA POSODO PflMHM iror. mamica smi zamc. olla v 5VII AMITII. MOJA MAMICA JC LEPA. JE VELIKA JN PRH)/HA. mm rado. IR O S MEKINJE lOo/incl/ iMol/TtU/ tVJDJ /»txvrTU/ iLcrmo^ -Cajk/V rna/ cEofUvA/ //h/ A/hvvV. * /HO/ ŽHUMJU/ *jLxcLa/ ftJfo/ircv vrv tfJ zwx/ ipioruj. tnAx/ nr /vvrvct/ ^xwWxr, ttfruAu im ttMČLOfir /TVOJ {JUhu/. tLutce/v /ne/ <^>t/ /*xAm rvuv Ajh/AocL, /(* . IJcbvJžv flAV A^A&jQr>^v , %LU " jtO/ ^ /S /|Avw2LrLa/ , rtrUc/ ^ uJl1 ml ^Arxas. "mlAJna ^.r. Otroci so že začeli skrivati majhna (edina) prisrčna darilca po skrivnih kotih, v omarah. Vsi nestrpni pričakujejo, kdaj bo že prišel tisti dan, ko bodo lahko ponosni prinesli darila vsak iz svojega skrivališča in ga izročili svoji mamici, stari mami in babici. In te mamice, stare mame in babice so prav teh iskrenosti otroških daril najbolj vesele. Tako je doma. Kaj pa v podjetju? Letos bo praznik žena minil brez rož in brez proslave mekinjskih šolarjev. Vse, kar so hoteli povedati ali zapeti, bodo letos predstavili kar z razstavo svojih del - narisanih ali napisanih. Za spremembo od lani nam bo torej ostala le razstava in pa denarni bon, ki pa žal, večini pomeni več kot stisk roke, rdeč nagelj in nekaj prisrčnih otroških besed. Ob vsem tem se sprašujem, koliko bi nas sploh bilo v menzi, če bi bila proslava za dopoldance v popoldanskem času in obratno za popoldance. Najbrž bi bilo pisanje odgovora nepotrebno. Očitno je, da je čas rdečih nageljnov in proslav minil; v prihodnje lahko pričakujemo, ob vseh teh krizah in vsesplošnem pomanjkanju denarja, da nam bo ostal le še 8. marec DAN ŽENA z rdečim napisom na koledarju, preprosto in enostavno, tako kot dan letalcev, dan civilne zaščite, dan ... Prosim, ne glejte drugih, krivi smo, žal mi vsi, vsak po svoje ... Nataša Iz skupščinskega sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije TEKSTILNA INDUSTRIJA JE PRED ZLOMOM Tako smo ugotovili člani Republiškega odbora sindikata na svoji skupščini v Novem mestu. Ko smo ugotavljali rezultate minulega štiriletnega obdobja, smo potrdili, da se je družbeno ekonomski položaj delavcev v obeh panogah močno poslabšal. Zlasti to velja za poslovne rezultate v letu 1987, 1988 in 1989, izjema so bile le ugodnejši izvozni rezultati. Poleg zmanjšanja proizvodnje, stopnje zaposlenosti in kljub doseganju višje kakovostne ravni se izgube povečujejo, osebni dohodki pa vse bolj zaostajajo za ostalimi panogami gospodarstva. 54.000 zaposlenim v tekstilni industriji se zato v bodoče ne obeta nič dobrega. Ob tem, kako v bodoče, je bil zelo kritičen dosedanji predsednik ROS-a Alopjz Omejc, ko je analiziral trenutni položaj delavca-tekstilca: industrija propada, ker ni denarja za oživitev, gospodarstvo se izčrpava in izgublja bitko z državnimi strukturami, potaplja se štajerski in kranjski bazen, izvoz ni spodbuden kot da se je pozabilo, da sta tekstilna in usnjarska idustrija veliko dajali za vzpon drugih. In kakšna naj bo ob tem vloga sindikata? Po njegovem je treba na vseh nivojih občine, republike in države aktivno poseči s strokovnimi argumenti in zahtevati nujne rešitve: zmanjšanje uvoznih dajatev in taks, zmanjšanje obremenitev gospodarstva, primerno stimuliranje izvoza tistim, ki so ob blokadi prisiljeni izvažati. Bolj kot kdaj prej bo treba poskrbeti za socialno in materialno varnost delavca, ki ob nizkih osebnih dohodkih nima možnosti za normalno preživetje, kaj šele za normalno, človeka vredno življenje. V kolikor se ne bodo izvedle nekatere sistemske rešitve na zvezni in republiški ravni, se 15. april razglasi za generalni štrajk tekstilcev, da se opozori javnost na težak položaj tekstilcev. V razpravi so predsedniku in sekretarki tov. Novakovi sledili še drugi člani ROS-a. Najbolj udarna sta bila mariborska predstavnika, saj MTT-ju Do Melje z 2000 zaposlenim grozi stečaj. Geslo TOVARN NE DAMO, NA CESTO NE GREMO kaže na obup in krče, ki jih doživlja mariborsko delavstvo. Vprašala sta se, kako je kljub dobrim programom možen stečaj tovarne, kot da so oblastnikom naenkrat cilj stečaji oziroma zlom slovenskega gospodarstva. Družbena režija se mirno napaja« iz obubožanega gospodarstva ob istem ali še večjem številu zaposlenih, tovarne so v bankrotu, delavci pa na cesti. Zahtevala sta brezpogojno znižanje vseh vrst obremenitev, ki še nikoli doslej niso bile tako velike, racionalizacijo republiške uprave, pa tudi odpravo prevelikih razlik v pokojninah. Razpravljalec iz Šentjurja je bil kritičen do IS Šlovenije in njegovega predsednika Šinigoja, ki odloča o prerazporeditvah dohodka po načelu JEMLJI, DELI IN VLADAJ - in ga daje šolnikom, zdravstvu, zgubarjem ... Vprašal se je, kdo in v čigavem interesu manipulira z delavci ter koliko časa še? Preprečiti bi bilo potrebno stečajne postopke ter ustaviti zahrbtno odpuščanje delavcev. Podpredsednica ROS-a iz Slovenj Gradca se je vprašala, ali so tovarne LAST bank; delavci niso zaščiteni ne od države, niti od sindikata. V nadaljevanju je sodelovalo še nekaj razpravljalcev, med njimi tudi predstavnik tekstilne industrije iz Otiškega vrha, ki je opozoril na zelo slab položaj izvoznikov ob zamrznjenem tečaju dinarja in višjih proizvodnih stroških. Predstavnik Peka iz Tržiča se je zavzel za drugačen delež članarine sin- dikata s predlogom, da 2/3 ostane podjetjem, 1/3 pa se odvede na republiko in zvezo, kajti sindikat bo v oteženih socialno ekonomskih razmerah tudi sam potreboval več denarja za reševanje stisk delavcev. Opozoriti je še na to, da naj sindikalna vodstva že sedaj razčistijo z vodilnimi v podjetju, kakšna bo materialna varnost delavcev na dan stavke tekstilcev, če bo do nje prišlo. Ne pozabimo pa v podjetjih pomesti tudi pred svojim pragom, da nam naših napak ne bodo kazali drugi. Predsedujoči skupščine je k ocenitvi trenutnih gospodarskih gibanj pozval tudi dobrega poznavalca razmer, še posebej v tekstilni industriji, dr. Rina Simonettija. Ta je poudaril, če republiška kot zvezna vlada ne bo znižala stroškov režije , nam vsem skupaj NI REŠITVE. Prav tu se kaže popolna nesposobnost vlade, kajti vse države, ki so se spopadle z reformami in hiperinflacijo, so drastično zmanjšale število zaposlenih v državni upravi. V Jugoslaviji ni ne pravnega in ne finančnega reda, podjetja delajo samo s 15% lastnih sredstev, kar je nevzdržno. Kar pa se tekstilcev v Sloveniji tiče, že lahko vpijemo, da ne sme biti stečajev, vendar je po blokadi ponudba tekstila dvakrat prevelika; to je rezultat neke zgrešene ekonomske politike, zato je jasno, da bodo ostali le najboljši. Trgovina je ta položaj izkoristila in izsilila plačevanje nad 45 dni, zavedati pa se moramo, da se tekstil NE BO plačal v 10 dneh. Obstajata samo dve rešitvi: IZVOZ ali ZMANJŠANJE PROIZVODNJE. V pripravi so sicer nekateri ukrepi za znosnejši izvoz in zmanjšanje uvoznih dajatev, vendar samo to tekstilne industrije še ne bo rešilo. S stališča sindikalnega dela pa aktvi-stom svetuje, da bi delavci in vodstva morali zahtevati višje OSEBNE DOHODKE in s tem postaviti višjo ceno svojega dela. Zaostajanje osebnih dohodkov tekstilcev za 20% napram povprečju gospodarstva ni sprejemljivo. Dolgoročno pa je potrebno zmanjševanje proizvodnje in zaposlenih. Kajti s stališča ekonomske in tržne logike velja pravilo - PODJETJE USTVARJA DOBIČEK ALI PA GA NI. Kot da je dr. Simonetti na nas deloval kot hladen tuš, da smo se še bolj zavedli resnosti položaja, v katerem se nahajmo kot tekstilci. V poznih popoldanskih urah smo se tekstilci iz našega skupnega srečanja na skupščini sindikata razšli z nič kaj obetavnim pogledom v prihodnost. Šlo bo za preživetje ob trdem in strokovnem delu z vsemi posledicami tako stečajev kot drugih oblik nezadovoljstva delavcev. Zato bodo to delo zmogli le sposobni sindikalni aktivisti, ki bodo znali zahteve delavcev čimbolj radikalno postaviti pred vodstva podjetij in celotno družbo. Fotografski utrinek z referenduma ZA PODJETJE! in v DSSS ... Anka Hubad EGIStME sa lajlslc iltl,uit pri Mul, Mere ua ilau, ali po shihlc ilvlajo. ^h»» m delo se Mihne ob shesleh ejnlrs, ino lerpi do sodmeb »"vezJiur. $ S. 8ivoy thaes sa pothivali, so akaahe, da jc od osmeh sjulre do pol develeh sa kosilthaiijc, od dvanajslcli do jedue ob poldne sa jttshino, ino od sUreh do virlelz na pet s« malo jushuo, ihasa dovoUeuo. $ 3. 2ia« m poihiraiyc .se bodo s’evonjam naananilo. $ 4‘ iildrl pet minat po nasiitinanjo s* svonjam ao pri svojem delom ne »ajdo, bode pervikrat sa^sliiht, drugikrat sa icli shibt pokasnau ali poslrafan, iuo treljinh bodo ussla lak is gospodovega dela ispiuhcn. S 5. Nobeni delavci sme med delavno« tlusn k^j dny‘ega delati, kar mu ni od svojoga predpostavlenega narozheno. Bode dclavei pri drugemu opravilo najden, teku moro sa pol shibt poalrafan biti 1 8. Nobeni delevpa rae tajiato delo, ktera tanje od sto. jega aiojslra narotlicno, asmovoliyo sapustil, preden da •e ne pri tistemu uglaai., Kdo ae proti to postavo pre-greshi, bode ea pol shihl postrafau. S 7. Vojslro aapovedano je U losliino »ravno dela tabak kadili, kakot" tudi u usih poslopjah, u klerih uaihinisti, kluzharji misarji ino tesarji delajo, med tulom delav-nom thaau. Lsak nepotrebni polom ali topot 6e bode 8'pol čhihlo postrafalo. « 8. Mc^ delom »"konto k^j govorili, kar k"gospodovom. opravilom ne shllshc, ni pripusheno. Kleri »e proti to postavo pregrešili, temu ao bodo pol shiht dol potegnilo. S 9. Ima delavca svojo od mojstra naloahcno delo storjeno, tiku so moro niglo pri tistemu sa drugo delo priskerboli, ino no thakali, da ga brca dela u^jde.. T^jistuno, kteri se brvs opravka ugjdc, bodo pol sbiht dol polegnam. $ 10. Tudi ni pripusheno, da ob delavnom ihasu delana drogo ljudi, aiy liodejo tujo ali snaue obiskuje; delanu jo naloSbcno, take oliiskovai\jo no pruomal. Zho tujo gospodo fushlno pregledujejo, so no smo sh’njim pogovarjat. Lsaki, klor bodo pri lakom govoru ali obiskovanju cajden, bodo sa pol shibt poslrafan. I H. tfboli delavez doma, laku mor« nekdo od svojch ljudi njegovnm prirdposlavleuom to napovedal. Verjet so moro, da ju stojo delo »emovohijo sapustil, iho (o uu stori. $ It. Isostano delavce od svojega dela. da bi *a (o ilosl verjetno osroko m: napovedal mogel, »ii iNOslnne bres d,m,-louja svojega predpustavlenga, laki delate/, nima tezi, dela pri fusliiuo. S 13. Delavci, kleri gosposko rezi, ali orodje, klere mu jo sa svoj opravil u roko dano, Inko slabo obvrne iuo porabi, da slomi, ali skodd napravljajo saderslmn, škodo poveruit. $ 14. Delavci, kteri je savolj pregresbka delo sgubil, ne pridu vezli u gospodovo delo. S 15. Vojitro jo sapovcdani, snolraj ali blis fushinc, med hisham, bres dovolcnje gospodov ali mojstra ogenj napraviti. Sa zeli shibt bodo list poslraluu, kler bodo takoga juegrcha kriv. $ 10. Usak delavce more svojega tovarsha spodobno ino Ijpbcai^sa svojega prijatelja imel. Krog i,„, sutvo je lento sapovedano. Ktcr se no laku obuasha, no bode u shlushbo ohranjen. $ 17.. Misli delavci, da mu jo skos slrafo krivita sgodila, laku ima previto, »e zhes to u kanzelio sa priloshil. Usakcmo so hozho tamkaj svojo pravizo dajali, samo, zhc jo ros dulshen, more sa to uho eutolikovczho slrafo terpel. $ 18. KI gospode le te bolahje usakoga delavza sheljjo, kar mu le k’svvjoinu-koristu ino pridu slushi, tako tudi upajo, da bojo uclavzi so tanjko to poslat c dersliali. ' 8alo jo tudi visboip prcdposlavlaiiom lordu nakladano, »veito na (o glodali, da so la sakon popoluama dopolni. S 19. Dnarjc, ktere so od slrafo-sberojo, tezhejo u bratovsko kašo, iuo 80 bojo ea boljenielrtvo UulavzOVporahili. Fushiuska oblaslniua na Prevali 15. deu Seplembra 185t. Fusltlnskl Hnihclulkt OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA SVILANIT tnega omrežja, redno pregledovali in vzdrževali našo gasilsko opremo ter očistili in pripravili za zimovanje počitniški dom na Rabu. Za praznik podjetja smo stregli pijačo na zabavi v Domžalah. Skrbeli smo, da se je članstvo tudi strokovno izobraževalo in se udeleževali pogrebov za preminulimi člani drugih gasilskih društev. Tudi v naše vrste je posegla smrt; iz njih je za vedno odšla ustanovna članica našega društva Nežka Eržen. Požari so bili v Zadnjo soboto v mesecu januarju smo imeli Svilanitovi gasilci svoj vsakoletni občni zbor v svojem gasilskem domu. Zbora se je udeležilo kar 35 članov društva in dva častna člana društva in sicer Milena Podgoršek in Alojz Konda, ki je tudi ustanovitelj društva. Od občinske gasilske zveze sta bila delegata za naš zbor Jože Osenar in An- Sonja, le tako še naprej! Hvala vam, za vašo skrb in delo pri požarni varnosti ton Osenar, od povabljenih s strani podjetja pa so se vabilu odzvali direktor Matija Jenko, Florjan ing. Torkar, Bogo VViegele in predsednik sindikata Jože Nograšek. Po pozdravnem nagovoru predsednika gasilskega društva Petra Tajča se je občni zbor začel. Poročila o delu društva so prebrali predsednik, poveljnik, tajnik, gospodar, blagajnik in nadzorni odbor. Iz njih je bilo razvidno delo društva v preteklem letu. Naj na kratko naštejemo kaj vse smo delali lani. Enkrat tedensko po 2 uri sta imeli ženska in moška desetina redne gasilske vaje, udeležili smo se dveh gasilskih tekmovanj, v oktobru, mesecu požarne varnosti, smo nastopali z ostalimi gasilskimi društvi na taktičnih gasilskih vajah po drugih tovarnah in šoli v občini, ob lanski povodnji, ki je bila 31. 7. popoldne in zvečer, smo pred poplavo reševali klet hiše v Mekinjah. Udeležili smo se slavnostnih parad po ostalih društvih, naredili v tovanri več požarnovarnostnih pregledov in pregled hidran- tovarni samo trije in še ti začetni, katere so pogasili delavci sami. V nadaljevanju občnega zbora se je razvila razprava o nadaljnem delu društva. Kljub novonastalim spremembam v podjetju in gospodarskim težavam, bo društvo nadaljevalo svoje delo, kajti požarna varnost v tovarni je na prvem mestu. Nakazano je bilo še nekaj nalog, ki pa jih bomo v tekočem letu skušali uresničiti. Sprejeli smo tudi program dela za letošnje leto, saj praznujemo 20 letnico našega društva. Zato so bile ob tej priliki podeljene diplome, ki jih je izročil predsednik Občinske gasilske zveze Kamnik Jože Osenar gasilcem in gasilkam za vestno in prizadevno delo v društvu. Za 10 let so jih prejeli: Nežka Cvirn, Marinka Slevec, Sonja Temlin, Helena Zika, Miro Rems, Miha Papler, Ivan Škrbine, za 20 let: Alojz Konda, Milena Podgoršek, Peter Tajč, Miro Vrhovec, Majda Mali, Milan Avbelj, Ivanka Ulčar, Olga Breznik, Drolc Štefka in za 30 let: Anton Jeglič. Pred nedavnim se je upokojil član našega društva Miro Vrhovec, za njegovo delo v društvu se mu je predsednik zahvalil za ves trud in mu izročil darilo v spomin in ga predlagal za častnega člana društva. V obširni razpravi, ki je potekala po podanih poročilih, smo obravnavali tekočo problematiko ter potrdili delovni in finančni plan za tekoče leto. Tone Jeglič Ljubljanski zmaj DELOVNA ZAPOVED V SVILANITU JE POTROŠNIK V naši tovarni besedo Potrošnik izgovarjamo s posebnim spoštovanjem in pišemo z veliko začetnico! V mislih je vedno z nami: ko tkemo brisače, se še posebej trudimo, da ne izgubijo mehkobe cvetnih glavic bombaža; ko jih barvamo, skušamo pričarati mavrico barv, ki so hkrati lepe in moderne; ko šivamo kopalne plašče, jim dodamo motiv, ki jih spremeni v del garderobe, ki ni samo koristna in udobna, ampak tudi lepa in zanimiva, da celo ženska z navijalkami v laseh ni v njem nič manj ljubka. Pa znamo v Svilanitu narediti tudi prelepe rute k narodni noši, vse Židane in prav takšne, kot so jih nosile naše babice. A v mislih nimamo vedno le nostalgije po starih časih; radi stopamo po najdrznejših modnih stopinjah; nastajajo prekrasne volnene in svilene rute, šali, kravate in robčki ter metuljčki - modni dodatki, ki se pogumno spogledujejo z zapovedmi sodobnega oblačenja. Čeprav se je delovno leto komaj začelo, smo se s svojimi izdelki že v prvih tednih novega leta kar dvakrat posta- vili pred oči potrošnikov. S programom frotir izdelkov smo se predstavili na sejmu »hišnega tekstila« Heimtex v Frankfurtu, na katerem je bil s svojimi izdelki prisoten domala ves svet. Po obisku sodeč, ki se ni končal zgolj pri opazovanju izdelkov, ampak tudi pri dogovarjanju o nakupu naših proizvodov, smo z zadovoljstvom ugotovili, da smo imeli pri našem delu v tovarni v mislih pravega Potrošnika: takšnega, ki ne sega samo po kvalitetnih, ampak tudi modnih in uporabnih izdelkih. Na sejmu MODE 90 v Ljubljani smo se predstavili z bolj razširjeno kolekcijo, kar nam je letos prvič omogočil tudi večji in »uglednejši« prostor na razstavišču; programu frotir izdelkov smo dodali še program modnih dodatkov. Razstavljani plašči z mehiško motiviko, ki je letošnja modna zapoved po Evropi, so se v rjastih, olivnozelenih in vijoličastih barvah poigravali z domišljijo obiskovalcev. Brisače z enako motiviko pa so spominjale prav na vroče mehiško sonce. Nič manj zanimivi niso bili izdelki, ki so se razkazovali v intenzivnih barvah: črni, fluorescentno zeleni, ciklamni in sivo beli. Imenitni žakarski vzorci so poudarjali športno modo, še posebno pa je bila zanimiva njihova uporabnost; takoimenovani Sejem Priznanja Moda 90’ Ljubljana: Intertekstil Zagreb: Mednarodni pomladanski sejem mode Sarajevo: Modest Skopje: Sejem Beograd: Kipec Ljubljanski zmaj (moda za prosti čas) Diploma modni kreatorki M. Sušnik Diploma (modni dodatki) Kristalni globus (podeljuje ga ženska revija Svijet za modne dodatke) Zlata plaketa (za metuljčke in kravate) Kipec Biljana (za kolekcijo frotir plašči in brisače) Zlata plaketa kreatorki M. Sušnik Strokovna komisija v Beogradu nas ni opazila._Opazil pa nas je novinar »Politike«, ki je 18. februarja 1990 med drugim zapisal: »Če bi se podeljevala nagrada za najlepši razstavni prostor, bi tokrat prvo mesto verjetno pripadalo Svilanitu iz Kamnika, ki je imel vrhunsko urejen razstavni prostor s fontano in okusno urejenimi barvami. V takšnem ambientu so kopalni plašči v stilu Meksika in panterjevega krzna plenili poglede vseh, ki imajo občutek za lepo.« ŽIV-ŽAV »double face« plašči se lahko nosijo na obe strani. Na eni strani je frotir tkanina, na drugi strani bombažna; z nakupom enega plašča, smo pravzaprav domov prinesli dva. Statua Ljubljanski zmaj in diploma našim modnim oblikovalcem sta bili priznanji za našo »delovno« zapoved: Potrošnik, z veliko začetnico! Program modnih dodatkov po lepoti in modi ni zaostajal za frotir izdelki. Pri njihovem nastajanju smo upoštevali vse modne zapovedi: kravate so postale širše: veliko je cvetličnih vzorcev, zelo modne in »pogumne« pa so kravate z nenavadnimi, »smešnimi« motivi (karikaturami, pop scenami, z liki žensk ...). Nemalo vzdihov so požele velike volnene rute. V program modnih dodatkov so bili tokrat vključeni tudi telovniki; dodali smo jim iz enakega blaga tudi kravato ali metuljček. Diploma za modne dodatke nam je potrdila, da so stopinje, po katerih hodimo, prave. Poslovni partnerji pa so zelo navdušeni nad »Svilanitovo hišo«, v kateri lahko izberejo vse vrste modnih dodatkov. Sejem bil je živ; živ v pravem pomenu besede, saj je bilo tudi v našem poslovno delovnem prostoru vseskozi čutiti živahen trgovski utrip. Ob zaključku sejemskega živ-žava smo bili zadovoljni vsi: mi, ki smo ponujali, poslovni partnerji, ki so z veseljem kupili, za Potrošnike seveda. Zato se v Svilanitu piše Potrošnik z veliko začetnico. Bi radi poklonili svoji ženski nekaj posebnega? Nekaj, kar jo bo spominjalo na vas... Podarite ji eno od lepih Svilanitovih rut! Kadar bo sama z NJO, bo čutila NJEN in vaš topel objem! VAHIDA DEDUŠIČ -ŽENSKA, KI VE, KAJ HOČE Čeprav ni naša sodelavka, je pogosto v mislih z nami, z našimi izdelki. Je komercialistka v trgovski hiši BOŠKA v Banja Luki, za katero mnogi trdijo, da je edinstvena; pa je tudi pravi poslovni biserček, saj po uspešnosti prodaje sodi na tretje mesto v Jugoslaviji. Vahida je nanjo zelo ponosna; nemogoče je spregledati sijaj v njenih očeh, ko govori o njej. Pa se njen pogled ni spremenil, ko je na sejmu mode v Ljubljani spregovorila tudi o dolgoletnem sodelovanju z našo tovarno. Več kot petnajst let že traja; ne more mu pripisati nobene sence nerazumevanja. Prodaja naših izdelkov je zelo uspešna, posebne prodajne akcije pa prispevajo k »živahnosti« prodaje; prav v tem trenutku Vahida in Martina že snujeta posebne prodajne dni v mesecu marcu, sledili pa jim bodo tudi meseca maja, ko bo trgovska hiša Boška potrošnikom ponujala modne dodatke Svilanit, kot nalašč primerne k maturantskim oblačilom. Sicer pa je v trgovski hiši Boška namenjenih več prodajnih mest Svilanitovim izdelkom: vsem na očeh je prodajno mesto tik ob vhodu v trgovino, svileni program pa se ponuja kar v dveh etažah. Moški »botigue« se ponaša z najmodernejšimi kravatami in šali, prekrasne Svilanitove rute pa se ženskam ponujajo na posebnem prodajnem pultu. Vahida pravi, da so Svilanitovi izdelki res dražji od konkurenčnih, vendar se zato ne prodajajo slabše. Svilanitovi iz- delki imajo svoje zveste potrošnike, ki želijo Svilanitove vzorce in barve, ki silijo iz sivega povprečja podobnih izdelkov. Z nami se je veselila priznanj, za katera meni, da so prišla v prave roke. Vahida se je ob obisku našega razstavnega in poslovnega prostora v Ljubljani počutila, kot da je prišla domov. Nadvse ceni pristnost odnosov z našimi komercialisti, ki presegajo zgolj poslovni odnos. Zaradi teh so drobni problemi poslovanja hitro pozabljeni. Vahida Dedušič je posebna ženska. Odločna in resna, pravi primerek poslovne ženske, ki se že naslednji trenutek spremeni v človeško toplo žensko, ki se zna od srca smejati. Ob prihodu našega prvega moža v komerciali, je prejela kompliment, napisan njej na kožo: »Vahida je pravi kupec: razmišlja najboljše za svojo in Svilanitovo hišo. To je ženska, ki ve, kaj hoče.« SEJMI, SEJMI, SEJMI... Veliko govorimo in pišemo o uspešni predstavitvi Svilanitovih izdelkov na sejmih, ki so se drug za drugim vrstili prva meseca v letu. Bili bi krivični, če bi prezrli ljudi, ki skromni in tihi ždijo za hvalospevi, ki so pravzaprav namenjeni tudi njim. Ena teh je gotovo Milena Sušnik, naša modna oblikovalka za konfekcijske izdelke. Vesela je, da so bili obiskovalcem sejma frotir plašči z mehiško motiviko všeč. Tudi tako imenovani »do-uble face« plašči so predstavljali pravo poživitev in kritike napovedujejo, da bodo zaradi uporabnosti našli pot do potrošnikov. A najbolj je vesela praznega skladišča, ki jo navdaja z optimizmom, da je bila na pravi poti. Milena je redkobesedna sogovornica. Čisto drugačna pa je v odnosu do svoje skicirke, njene najbolj zveste spremljevalke. V njej je Milena zelo »gostobesedna«: linije krojev, okrasni šivi, barve, aplikacije - to so »besede«, s katerimi Milena polni beležko. Navdih za svoje delo išče vsepovsod in vsak čas. Prav v času najinega pogovora se je pripravljala na obisk sejma ženske mode v Duseldorfu, edinega sejma, ki prikazuje tudi frotir plašče. Zato se mora Milena pogosto ozirati po modnih smernicah konfekcije in te projecira na frotir plašče in me-tražno blago. Išče detajle, ki oživijo frotir plašče in brisače in povezujejo kolekcijo izdelkov v zaključeno celoto. Pri »oživljanju« njenih skic ne pozabiti omeniti številnih sodelavcev in sodelavk, ki so pravzaprav zaslužni, da skice iz njene beležnice oživijo. Ne pozabi pohvaliti tudi svoje sodelavke Andreje, ki od nje prevzema tehnološki del ustvarjanja modelov. Mlada sodelavka jo je zelo razbremenila in meni, da je tudi za Svilanit pomembna delovna pridobitev. Milena je v svoji skicirki že leto dni pred nami. V njej je poletje 91’; strani beležke so polne barve vode - zdaj so tirkizno modre, zdaj zopet drugače modre. Zelo osvežujoče je poletje v njeni beležnici. Bogvedi, kje je Milena s svojo spremljevalko ta trenutek. Morda išče utrinek kje ob potočku in hoče ujeti prav ton njegove bistrine - za svoje in naše bodoče izdelke. Ko stopim iz vode, me nežno obriše... in ogreje... privije se k meni in boža kapljice z moje kože... spremlja me v kopalnici, pri bazenu... na morju... pospremi me do sobe... ... trotirni plašč in brisača Svilanit. Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu. Z mamo se oče poljublja, z njo hodi spat in z njo vstaja in kar naprej ji obljublja vse od kraja. Z njo se fotografira, objet preko rame, in z njo se prepira, kadar se vleče zame. Mama očetu bere misli in vse njegove želje ugane. Pomaga mu, kadar so dnevi kisli, ali če z levo nogo vstane. Mama ne more biti sama, ali imeti za par kakšnega strica. Saj vsi vemo, da je mama boljša očetova polovica. Le kako bi bilo očetu brez mame, ko bi ga le pol hodilo po svetu in nič ostalo zame? Niko Grafenauer: Mama Začutil sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. Ivan Cankar: Skodelica kave (odlomek) PRIZNANJA NAŠIM SODELAVCEM Na zadnji svečani seji vseh delavskih svetov DO Svilanit pred novim letom so bila podeljena državna odlikovanja nekaterim našim zaslužnim delavcem. Predlog kandidatov so izdelale družbeno-politične organizacije podjetja s pomočjo strokovnih služb in ga že v začetku aprila 89 poslale v obravnavo občinski komisiji za odlikovanja. Vse leto smo čakali in se spraševali kaj je z našim predlogom, a odgovor se je vedno glasil: Še malo počakajte! V pogovru mi je predsednica komisije razložila, da je postopek za tako visoka odlikovanja precej zahteven in dolg. Najprej je potrebno napisati predlog z obširno obrazložitvijo, izpolniti kup obrazcev, nato pa občinska komisija prične s postopkom. Glede na vsebino predloga pa se lahko odloči in predlaga večje ali manjše odlikovanje. To vse posreduje republiški komisiji v Ljubljano, le-ta naprej v Beograd in potem gre vse po isti poti nazaj do nas. V Svilanitu imamo malo državnih odlikovancev. Ob praznovanju tovarne leta 1974 je prejelo petindvajset delavcev državna priznanja, potem šele leta 1985 en in leta 1988 še devet delavcev. Torej tudi sami nismo dovolj kontinuirano skrbeli zato, da bi glede na uspešno gospodarsko rast tovarne, za kar imajo nedvomno največ zaslug njeni delavci, dobili za to tudi družbeno priznanje. Svečana podelitev je potekala skromno in prisrčno. Odlikovanja je izročil v imenu Predsedstva SFRJ predsednik občine Kamnik tov. Maks Lavrinc. Kdo so odlikovanci? Vsi so naši stari znanci s strani Tekstilca. O njih smo pisali in se z njimi pogovarjali ob različnih priložnostih ob delovnih jubilejih, ob napredovanjih, bili so med ok-toberskimi nagrajenci... MEDALJO DELA za prizadevanje in uspehe pri delu je dobila Štefka Štupar. Štefka je dosegala dobre rezultate pri delu in bila v delovni organizaciji zelo aktivna. Žal se je morala zaradi bolezni predčasno upokojiti, vendar jo na Svilanit vežejo lepi spomini. RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO za zasluge in uspehe pri delu pomembne za socialistično graditev države je prejel Emil Jenko. Emil živi s tovarno že 31 let. Njegovo delo nam odkriva človeka, človeka, ki si je izbral za življenjski moto napredek in delo v stroki. Izobraževal se je ob delu in napredoval od vajenca do vodje obrata tkalnice. S svojim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi je prispeval, da se ob zamenjavi statev ni zmanjšala proizvodnja frotirja. Sodelavci ga spoštujejo, ker je dosleden in delaven. RED DELA S SREBRNIM VENCEM za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države so prejeli: Marija Balantič, vodja adjustirnice, za svoje dolgoletno delo in za prizadevanja pri uvedbi in dograjevanju sistema norm v proizvodnji šivalnice. Poleg strokovnega dela pa je bila Marija tudi ves čas aktivna v organih samoupravljanja, za marljivost in vestnost pri delu pa je dobila tudi oktobrsko nagrado. Alojz Golob, naš poklicni gasilec, čeprav tik pred upokojitvijo še vedno zelo aktiven in z nezmanjšanim delovnim utripom in voljo vzgaja mlade delavce v našem gasilskem društvu. Lojze je bil dolga leta zidar, a je zaradi zdravstvenih težav začel opravljati delo gasilca. Tudi v samoupravnih organih je rad sodeloval, kot predsednik komisje za izgradnjo vodovoda pa je vaščanom Srednje vasi pomagal priti do vode. Nada Juhant je izredno uspešna pri delu v krojilnici konfekcije, saj je od njene natančnosti precej odvisna kvaliteta izdelkov, predvsem za izvoz. Nada je bila nekaj let mentorica novim sodelavkam, veliko jih je uvedla v delo v proizvodnji in ima z njimi izredno človeške odnose. Franc Korošec, vodja obrata konfekcije je v Svilanitu že tudi dolga leta. V tem času je opravljal različna dela in naloge. Veliko je sodeloval v samoupravnih organih in je trenutno predsednik delavskega sveta DO. Kot obratovodja dosega s svojo pronicljivostjo vidne rezultate, predvsem je pomemben njegov prispevek k večjemu izvozu izdelkov na zahteven evropski trg. Kregar Vera svoje delo na odpremi blaga v Svili opravlja izredno vestno, saj se zaveda, da bi prepozno izdo-bavljene količine lahko ostale neprodane. Vera z veliko odgovornostjo rešuje vsakdanje probleme in je v veliko pomoč neposrednim vodjem dela. Marjan Novak vodja programa Svila, je s svojimi sodelavci veliko prispeval k temu, da si je kravata »Svilanit« ustvarila ime na jugoslovanskem trgu. Svoje napore je usmeril v zasledovanje evropske mode in tehnologije in ju uspešno uporabljal pri svojem delu. Florijan Torkar velja v podjetju za dobrega tekstilnega strokovnjaka. S svojim delom in znanjem si je pridobil zaupanje tako strokovnih sodelavcev kot delavcev v proizvodnji. Pod njego- vim vodstvom se je uvedla v obratih Frotirja nova sodobna tehnologija, s pomočjo katere se dosegajo boljši poslovni uspehi. Mogoče je izrazil občutke vseh prejemnikov odlikovanj Emil, ki je ob sprejetju državne nagrade dejal: »Zelo sem vesel priznanja in ne vem, če sem ga res zaslužil. Vsekakor mislim, da je to nagrada tudi za vse moje sodelavce, kajti zaslužili smo si jo vsi, saj en brez drugega nismo nič - skupaj moramo delati, da je uspeh tu. Hvala!« Vsem prejemnikom državnih odlikovanj še enkrat iskreno čestitamo! Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarjena, kakor prikazen iz nebes. Planil sem pred njo s polnim naročjem cvetlic in ji zmagoslavno zaklical: »Mati, mati... solzice ...« Topil sem se od same sreče in neizmerne navdušenosti. Materin obraz je pokril blažen smehljaj, presrečna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži opojni vonj, so njene oči zdrsnile in se povesile name. »Kaj pa ti je, pobič, da se jočeš ...?« Moje oči so bile polne težkih solz zaradi premaganega strahu, ki pa jih v svojem zmagoslavju nisem čutil. Mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me je rahlo in nežno pobožala po laseh. Prežihov Voranc: Solzice (odlomek) mčmsssssssssssssssssčissssi ŽENSKA, DA MALO TAKIH! Milina in skromnost sta človeški vrlini, lastni le redkim. Če je njuna sopotnica še pridnost, potem je človek takšnih lastnosti bogat človek. Srečen! Pa ne zamahnimo takoj z roko, češ, da takšnih ljudi ni. So, le opazimo jih ne in se tega pravzaprav zavedamo šele, ko nenadoma ostanemo brez vsakdanjega izvira njihove dobre volje in potrpežljivosti. Zato ob odhodu Jožice Bro-jan v pokoj čutimo, da smo z njo v naši tovarni prikrajšani za njeno svetlo senco, ki smo jo komaj zaznavali dolgih petintrideset let. Jožica Brojan Skoraj 26 let je bila tkalka. Najboljša delavka, vzornica mlajšim, tovarišica, da malo takih. Delavka, brez izhodnega kartona, kajti njena prva in zadnja misel je bilo vedno delo v tovarni. Čeprav mati treh otrok in gospodinja na kmetiji, nam nikoli ni dala slutiti, da jo delo v tovarni utruja in ji jemlje moči. Če se je slabo počutila, je doma nabirala moči za delo v tovarni. Nikoli obratno, kajti Jožica počitka v tovarni, da bi ji ostalo več energije za domače delo, ni poznala! Pred sedmimi leti je bila Jožica premeščena na »lažje delo« - kontrolo blaga. Poslovila se je od svojih dolgoletnih sodelavcev, ropota statev in napornega dela tkalke. Misel, da je delo kontrolorke lažje delo, je iz trte zvita, saj vozički z balami blaga, težki vsaj 250 kilogramov niso mačji kašelj, še za močnega možaka ne. Ampak Jožica se ni pritoževala. In zato, ker je takšna bila, ji je bilo marsikdaj naloženo tudi delo, ki bi pri manj potrpežljivem delavcu povzročilo mnogo kritike. Smo morda njeno milino in skromnost, njeno pridnost in potrpežljivost torej zlorabljali?! Če smo, potem je bilo to nehote. Bila je le delavka, ki smo ji brezmejno zaupali vsako delo. Bila je delavka, ki si je v Svilanitu prigarala velik kos upokojenskega kruha. Želimo se ti zahvaliti za izjemne vrline, zaradi katerih ti želimo vse dobro. TEŽKO JE ZAPUSTITI SVOJ DRUGI DOM... Ivanka Pavič je ena tistih, ki še kot petnajstletna deklica ni vedela kaj je trim, pa si je vendar vsakodnevno v lepem in slabem Ivanka Pavič vremenu s kolesom utirala pot iz Loke preko Mengeškega polja do Svilanita v Šmar-ci. Kot mi je povedala sama, je morala delati na različnih delovnih mestih. Začela je s previjanjem barvane preje iz štren, nato je v barvarni mešala štrene po floti v koritih, naučila se je tkati na ročnih statvah, zatem je šla na vezenje oz. prifrkovanje osnov in to delo je opravljala z velikim zadovoljstvom. V Šmarci je bila razporejena za snovalko in kasneje natikovalko ter zaključila svoj »delovni program« na nalogah preddelavke na previjanju. Imela je sicer medtem priložnost dobiti delo bližje doma, vendar so ji korenine pognale v Svilanitu že pregloboko, da bi jih lahko presadila. Svilanit ji je pomenil veliko in ga je imela za svoj drugi dom, v katerem se je počutila povsem varno do tistega velikega požara v tkalnici. Še danes se zgrozi, ko se spomni na tiste dni. Ivanka se je prijetno počutila med sodelavci, bila je zadovoljna tudi z vodji dela in pri tem nekoliko samokritično ugotavlja, da je pripravljenost za konstruktiven dialog tudi včasih nekoliko odvisna od trenutnega razpoloženja posameznika. Ko sva se v pogovoru dotaknila še njenih načrtov za prihodnost je povedala, da ima za sabo dokaj težko prehojeno pot, zato pa želi nuditi svojim otrokom tisto, česar sama ni bila deležna v svojih mladih letih. Ena njenih želja je tudi, da bi v Svilanitu še naprej uspešno poslovali in se med seboj dobro razumeli in pravi, da bi bila rada še naprej ponosna na tovarno, kjer je preživela velik del svojega življenja. Tudi jaz se ob tej priložnosti v imenu sodelavcev Ivanki zahvaljujem za njene dobre želje, predvsem pa za njen delež, ki ga je pustila nam vsem v dobro. Želim ji tudi, da bi bila zadovoljna s svojim zdravjem in prejela čimveč lepih pokojnin. Stane Poljanšek MARLJIVA DO ZADNJEGA Zares neusmiljeno, toda zanesljivo si utira čas svojo pot. Tudi Milka Balantič je v to pravilo komaj verjela, dokler ni prišel zanjo zadnji delovni dan v Svilanitu. Čeprav je dobila zamenjavo na svojem delovnem mestu se je očitno kar nehote vračala k svojemu delovnemu pultu, kot da ima še in še za postoriti preden se zaključi njena zadnja izmena. Približno taka pa je bila Milka vse tja od novembra 1954 leta, ko se je pričel preizkus njene vztrajnosti v Svilanitu, najprej kot tkalka, kasneje kot snovalka in nazadnje kot predelavka na snovanju. Nisem je spraševal kaj vse je doživljala ves ta čas, saj vem, da je živela s Svilanitom v Milka Balantič težkih časih negotovosti, od uvedbe prisilne uprave do uspehov, ki so sledili ob kasnejši izgradnji in modernizaciji tovarne. Ob vsakem stiku z Milko, poslovnem ali privatnem si takoj dobil vtis dobre vzgoje, poštenosti in nepokvarjenosti in te vrline so se pri Milki oplemenitile z marljivostjo. Prav prijetno se je bilo pogovarjati z njo o delovnih problemih pa tudi o vsakdanjih težavah, združenih s skrbjo za dostojno življenje. Ko sem jo vprašal za njene načrte po upokojitvi mi je povedala, da ji skoraj zagotovo ne bo dolgčas. Nekaj več bo posadila na svoji njivici, kar ji bo vsekakor dobrodošlo, pa tudi svoji mami, s katero se dobro razumeta, bo lahko posvetila nekaj več časa. Seveda ne morem mimo tega, da Milki ob koncu ne bi zaželel dobro počutje in predvsem veliko zdravja. V imenu sodelavcev se ji zahvaljujem za njenih 35 let nesebičnega dela in njen delež, vgrajen v mozaik današnje tovarne. Stane Poljanšek STROG -TAKŠEN JE MORAL BITI! Bogomir Vrhovec ni bil sicer član našega kolektiva, toda vrsto let je živel in delal z nami.'Upokojil se je tako za Varnost Mengeš, kjer je bil uradno zaposlen, kakor tudi za Svilanit, kjer je opravljal delo varovanja. Vrsto let je opravljal pretežno receptorsko službo. Srečevali smo ga zjutraj ob prihodu Bogomir Vrhovec na delo. Nekaterim bo ostal v spominu, da je le redko spregledal drobno jutranjo minuto in bil neusmiljen do zapisovanja tistih, ki jim je bila noč prekratka in so potrebovali kakšno minuto več spanja in kasnejši prihod na delo, kot večina ostalih. Večina ga je v teh zgodnjih jutranjih urah le bežno zaznala, saj je prihod v. tovarno potekal na meji med nočjo in novim delovnim dnem. Na dopoldanski izmeni mu ni bilo nikoli dolgčas, saj prihodi strank, tovorni promet in še kaj, niso dopuščali, da bi »dremal« na delovnem mestu. Njegovo oko je bilo pogosto tako na delovni mizi ob zapisovanju vsega, kar se je dogajalo, kakor tudi ob bližnji okolici tovarne. Želel je imeti red in bil je natančen. Motili so ga avtomobili, ki so bili pred tovarno nasejani kot izgubljene ovce. To ga je motilo tako zaradi izgleda, še bolj pa zato, ker poslovne stranke niso imele kje parkirati, ker tovorni promet ni potekal nemoteno. Pripomb, ki jih je slišal na ta račun, vsi tisti, ki smo to povzročali nismo slišali, hudovali pa smo se nad njim, ko nas je na nepravilnosti opozarjal. Dolga leta izkušenj so prispevala k temu, da je pogosto opazil stvari, ki se v tovarni ne bi smele dogajati, da moramo razlikovati, kaj v tovarno lahko prinašamo in kaj iz nje ne smemo odnašati. Njegova opažanja so ostala zapisana v vratarski knjigi, iz zapisnikov je bilo možno razbrati sled delovnega dne. Včasih sicer na pogled nepomemben podatek je bil kasneje velikega pomena, ker je obstojal in se je vedelo, da se je nekaj zgodilo. Ko je opravljal svoje delo na dela proste dneve, je bilo razbrati, da je čas uporabljal za opazovanje, kaj je v tovarni napačno, kaj bi bilo lahko boljše in kaj nam lahko zagotovi boljšo varnost. Mnogo je bilo pripomb, kje se na objektih in materialu dela škoda oz. kje bi lahko nastala. Pri svojem delu je bil varnostnik, bil je gasilec, bil je tudi član kolektiva. Delo, ki ga je opravljal, je bila njegova služba. ZAHVALA Ob smrti najine drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujeva za sočustvovanje, izrečeno sožalje, podarje-. no cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Nada in Vid Kožlakar ZAHVALA Ob smrti moje drage matere se sodelavkam in sodelavcem od srca zahvaljujem za izraze sočustvovanja in denarno pomoč. Tilka Pestator ZAHVALA Ob smrti najinega dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jana Koželj in Franc Sušnik ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za sočustvovanje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Andreja Pavlič ZA SPOMINSKI ALBUM Dedek Mraz je prižgal iskrice v otroških očeh Dedku in njegovi druščini sem nekaj lepega prišepnil na uho ... ŽvitarJt 61240 KAMNIK, KOVINARSKA 4, JUGOSLAVIJA, TELEFON: (061) 831-711, TELEX 31318 YU FROTIR