13, štev. V Kranju, dne L aprila 1911. XII. leto. Političen in gospodarsKj list. Stane s* Krsaj i dovtavtjaaje« m dom 4 K, po poftf m celo lato 4 K, sa pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Pcsamezte Heviike po 10 na. — Ha narode« bms iitodooae vposiljatve naročnine se neosir*. Uredništvo in upravništvo je na pristavi g. K. Flori an a v t Zvezdi.. Izdajat-lj m odg. urednik Mir. Ambrožič. Rokop'aJ naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati sa računajo za celo stran 50 K, ta pol strani 80 K, ta četrt, strani 20 K. Inserati sa plačujejo naprej. Za manjša otnanila se plačuje za petit-rrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, ta večkrat znaten popust. — Upravništvi naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sa izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Bfilsepi Državni zbor pazpuščen. - Hove volitve začetkom junija. Gorenjska kmečka stranka priredi cvetno nedelje, doe 9. aprila popoldne p« nankn pri g. Matevin Kenia t Cerkljah radi železnice 12 Brnika t Kranj. Kmetje,! Portd;gm»o svoj glas i« uhtevsjsao ž al t m co odločno, sicer m lahko zgodi, da bo tekla po Orot m grabnu na Domžale in, bodo nasi kraji po kranjskem polju rarer, želeraica Prebivalci CsrklJ** is «keif«*! UMe&Ue so »koda v emrooan mm\a. Vaea zahteva ee bo «roo-stevsU same tedaj, čtese oglasite in zahtevate rti kakor .en sne* toitofr. &eer>wnti Devaroast, d* lepa ravan od Kamnika do Kranj* se dolge ne dobi železne cesto* I • • Celo železniško vprašanje so. Vam bode na »kodu natanko- pojasnilo. Ve. liti shod! Ueroajeka kmečka tiraakJ. } ■ ... Zanimiva porotna obravnava. ; n. Med tem pa je msgr. Weiss klerikalna udmino zvezo popoBoma izmozgai. L. 1910 je bila tvrdka Palese in Kayjer tej zvezi dolina d vain pol milijona kron. Ko je marca meseca Kay «er xopet na- pnmpal W«sm( mn je ta dal vletno knjitio, gasečo ae na 310.000 K. S to navidezno vlotao knjižci je tvrdka izvabila od beneške banke popolare 800000 lir posojila, v Cinka pa 300000frankov. 10 septembra 1910 je prišel krah. Tvrdka je napovedala konkorz. Tvrdka ima, do zdai degoano, 1,392 464 K aktiv, 5,806.381 kron pa paaiv. Obtožnica zahteva, naj os Kayser kaznuje zaradi goljuf-je, katero je zakrivil s tem, ker je s navidezno vloinn knjižico glaseeo se na 350.000 kron, izvabil iz bance popolare 360.000 K, od Sporra v Cirihu pa 300.000 frankov. Obtožnica nadalje zahteva, naj so kaznujeta Kavasr in Palete zaradi krivde in zaradi slabega vodstva trgovskih knjig. Karier je rekel, da ni nič kriv, ampak se saaatra aa žrtev poučnega hujskaoja. Kay*er stoji civilno oblačen prod sodasjo. ? svojem govora jo omenjal, kako neraaitsko je ljuba otroke. Prenao-gokop Soraberg jo knpU a^rigov at jas.}* Palwe-jevo. Pravi, da ni nič goijtrfai, kreejenra da j« lagal Vede ae pa prav arogantno. Državni pravnik jo ispraseval Kayterja dve ari. Ko ga jo vprašal, kje j« denar, je Kajeor odgovoril, da on toga ae ve, ds pa to tudi ni njegova reč, ampak komercielnega vodstva. Ravnateljev je bilo polno: v premegokopa en, v hotelu en, v pivovarni on. Državni prardnik m« je očital, da je živel jako potratno in fino, kar je Kayserja tako razžalilo, da je tiri. pravdniku žagala pestjo. Palete je priznal kot komeroieloi voditelj, da se pri kreditnih operacijah ni prav nič spoznal Se- veda je rekel, da ob ni bil komercielni vodja ter da o knjigovodstvu ae razume prav nič. Povedal jo, da je imel 1000 K mesečne plače, toliko tudi monugnor Kavaer. Priča dr. Zsnotti je posredoval, da je dobila tvrdka od banke popolare na ono dozdevno vložno k«již;ce 800000 K posojila, on je rekel, da je bil prepričan, da je bil denar tudi v resnici naložen. Ravnatelj te banko dr. Ztoni in on sta smatral« Kayssrja za bogatina in sta si ntisila,, da jo bil denar pri zadružni zvezi deponiran, in da je imel le radi tega tetkoče, ker nI mogel denarja dvigniti pred 31. decembrom. Prokurist tvrdke Mturicb je bil tuli prepričan, da je bil denar vložen na ono kajiž co. Ta priča je tudi izpovedal, da je t knjigah bila ve-l>ka zmešnjava. Senzacijo jo vzhajala izpoved ptiče Rancha, ki je posredoval v Coriho, da jo tvrdka dobila na ono knjižico 300000 frankov, Msgr. Kayser je prišel k njemu, da je na knjižico vložen neki fond za airoUsnieo v Foldkfaaaa. Inrecno mn je Kayser izjavil, da jo knjižic* njegov« last. Upravitelj konterae mase dr. Domenik j« izpovedal, da je en nsflfjon aktiva in 7 milijonov pasiva. Konknrz je povzročilo drsite« sv. Jaztfs, ki je zahtevalo, naj se intabolira neki dolg v zneska 800.000 K, končno so j« pa izkazalo, da to društvo aphh ni imate ničesar terjati In da je bila ta postavka fingirana, ker je hotela zadružna zveza rešiti, kar bi se moglo se rotiti. O mdoda-rth za sirotišnico je izpovedal, da se je vsako loto yzelo kak* 100 000 K od teh milodarov ter vtaknilo v podjetje. Sploh pa ni bilo nikakih zapiskov. Tvrdka jo. sklenila s škofom Kalinom pogodbo, vsted katere bi imel škof neke dohodke od pre- ? L'. Vtako: PODLISTEK. Vrnitev. Pomlad se je vračala v deželo, aolnčni žarki so ogrevali zemljo, ki je ž« izgubila popolnoma svojo belo odejo. Travniki so že zeleneli in pokazale so se že zunnilze pomladi: zvončki in vijolice. Tudi drevje, po katerem so veselo poskakovale drobne ptice, je že začelo zeleniti. V mali sobic* dvonadstropne hiše, stoječe blizu malega gozdiča, je lezel bolnik, vas prepa-den in ubog. Bila ga je že skoro sama kost in koža; vendar pa se mn je poznalo, da je i« mlad. Da, mlad je bil Ciril, sele petindvajset let mn jo bilo in ravno v tej lopi mladeutski dobi ga je zalotila bolezen in polotila v postelj, iz katero ne bo več vstal. Tiho jo bilo v sebi. Pri postelji je sedela njegova sestrica in pičila nogavice. Rada bi smuknila tja ven pred niso ali dol k jezera in so poigrala nekoliko s dragimi deklicami, toda morala je biti pri brata, da mn je lahko hitro postregla, ko bi kaj potreboval. Molčala je kot Je molčal brat Ves utrujen od močnega kalija bi rad zatpai, a ni mogel Obrati se je in pogled mu jo osel tja ven v bajni svet. Mikalo ga je ven v prirodo, hotel je vstati, virjjgrsil ae je-, takoj pa je zopet padel nazaj na postelj, kajti bil je preslab, moči mu niso več dopuščat*. Hotel jo zopet zaspati, a tudi sedaj ni saogei, mižal je m tiščal oči skupaj, toda zaspal le ni. Začele so se mn prikazovati pred očmi različne slike; sedaj se je izpre-hsjal ob jezeru z deklice, zdrav in čil, sedaj zopet se vozi v čolnu po jezera in prepeva vesele pesmi, sedaj mn je slikala domišljija kaj dragega. « In ko tako gleda Oril v domišljiji samega sebe, vsega zdravega in cSega, stopi v sobo pismo-nosa in izroči Marici pismo za Cirili. Sestrica da brata pismo, ki ga odpre, misleč, da mn pite kak prijatelj, ki mu teli kmalu zdravja m svidenja v mesto. Toda, kako se Ciril začudil, ko zagleda, da jo to pisava ženske roke. * Vendar, vendar se je spomnila rente,» je govoril polglasno sam pri sebi. «Oh, kako so bili srečni časi takrat, ko sva se izprehajala po stezi ob jezera in ko so je reviea utrudila, sedla sva na bbsnjo krop in se pogovarjala, kramljala sva in si slikala gradov« in zlate dneve v bodočnost Bolna je bila takrat, bolna, kakor jaz sedaj, a sedaj se vrne zdrava z juga, kamor je odšla čez zimo s starti. Toda saj bodem jas tudi ozdravel, da se le vrne ona, ki jo tako neizrecno ljubim. Ko bodem okreval zopet toliko, da bom tel lahko s postelje, tedaj se bode začelo zopet ono življenje, kakrtno je bilo prej, ko je bila se doma; tedaj bom jas tudi ozdravel, samo da pride ona. Oh, Ida I Ida I Kake te težko pričakajo tvoj GifilU Vznemiril in utrudil se jo bolnik, zaspal in zasanjal je sladke sanje o Idi. dele dragi dan, ko je solnce stalo te bliža poldneva, so je prebudil in čutil se je boljšega in tudi zdravnik, ki ga je prišel obiskat, je dejal, da bo kmalu okreval. « « « Deževen dan je bil, ko se je kočija ustavila pred kuso, kjer je ležal C ril. 2 nje je stopila mlada ženska postava in odhitela naravnost proti Ctrilovi sobi, ki pa je eddaedodne to bolj hirat •Ciril 1» «Ids! Si se vendar vrnila t» «Da,» so je začni o iz sobe in zatem to par lahko govorečih besedi in nato te glasen krik in vse je utihnilo; le polglasno ihtonje je odmevalo po sobi. Crez dobro dre pa se je oglasil mrtvaški zven in naznanjal, da so jo zopet vrnila dota trpina k svojemu stvarnika... G, D.: •» Zgodovin« splrttlsnuu Da si stavijo začetek spiritizma v leto 184«, vendar sega njegova rgadorina v prve čase ras-vitka človeštva. Vera v duhove se dat zasledovati celo v predzgodovinsko dobo, kajti imena magija, mistika, čarovništvo, kabbalah m nemantija ne zaačijo nazadnje ničesar drugega kot spiritizem ; tudi čudeži starega testamenta niso nazadnje ničesar dragega kot spiritistični pojavi v tirtem po- mogokeps. Ce b! bilo pa podjetje pasivno, tedaj bi merilo podjetje nositi to Ikodo. Izkezsle is pa je, da je bilo podjetje od avgusta pa do 1. novembra sa 27 000 kron pasivno, In teh 27 000 K zahteva Ikof. V Ljubljani so imeli depot za pivo, ki je obstojal poldrugo leto, Prodalo se je 780 hektolitrov pivs Ur izkupilo 29.000 kron. Obrstolb strdkov je pa bilo 27.000 K. Bilo je 4000 K deficita. Raviotako je bilo v Celju in Gorici. Zaslišani so bili fe razni izvedenci, ki so izpovedali □ en godno za oba obtoženca. Podgorc jo izpovedal obtotevatne za pobeglega monsignora VVsisss. Zaslišan je bil tudi dr. Brejc. • • * Ob velikem navalu občinstva ao porotniki potrdili vprašanja o goljufiji in krivdi. Kavser je bil obsojen oa dve leti težke ječe, poostrene ž enkratnim postom na mesec, Palese ps na Sest tednov ostrega zapora, poostrenega z enkratnim postom na teden. Gospodarski del. lakaj a inefalel Mnogo js žs dandanes kmetovalcev, ki rabijo za gnojenje umetna gnojila in to bodisi vsled tega, ker jim to drugi priporočajo, aH pa zato, ker so se o koristi teh se sami prepričali. Da, prav in tudi koristno je, ce se rabi umetna gnojila, ker ne le da se več pridela, ampsk js tak pridelek tudi boljši. Vendar ps je raba umetnih gnojil le v tem slučaju umestna, če se ravna obenem tudi z domačimi gnojili pravilne, tedaj s hlevskim gnojem in gnojnico, da se jih no pušča v nemar. D«, mnogo je kmetovalcev, ki res skrbe za gnojnico, toda se več pa takih, katerim ni prsv nič mar, ki rajši kupujejo draga, umetna gnojila, mesto da bi se brigali kaj za dragoceno gnojnico. Priznati se mora sicer, da jo veliko lažjo rabiti umetna gnojila, kakor pa pravilno ravnati s hlevskim gnojem in goojnico, ds, ona tudi učinkuje mnogokrat bolje od hlevskega gnoja, ali tega pa tudi ne moremo in ne smemo odobravati, da bi se zanemarjalo domača gnojile, na drugi strani pa bi sa kupoval« draga umetna gnojila. Kdor umetna gnojila kupuje, hlevski gnoj pa zanemarja, je podoben onemu, kateri svoj polni molnjiček izprazni ter na ceste itsuje, potem ps gre beračit od hile do niso. Pa pustimo tedaj to, kar se tiče oskrbovanja guoja. Oglejmo si le Ikodo, katero si dela kmetovalec, kateri držeč križem roke gleda, ds se Izgublja gnojnica v cestni jarek I. L d. Poglejmo naj po prej, is česa obstoji gnojnica. Gnojnica je umazana tekočina, obstoječa is icalnJcs in deževnice, v kateri se nahajajo one rastlinske redilne snovi, katere je scaUuca, oziroma deževnica iz hlevskega gnoja izločila. Izmed glavnejsih redilnih anovi se nahaja v gnojnici največ kalija, dotika in fosfor o ve kisline. Po tabelah prof. Welfa ae na* haja v 100 delih gnojaies 982 vode, 15 dušika, 4 9 kalija, 0 1 delov fjsforovc kisline in poleg teh se razne kisline in soli. Ce vzamemo tedaj sa podlago cono, po kateri se plačuje redilne snovi v umetnik gnojilih, dobimo, ds js vreden liter gnojnice toliko, kolikor se dobi takega nmetnegs gnoja za »/s vin. Od teh s/ vin. se nahaja v enem litru gaojašce le dušika približno za vinarja. Eno izmed teh redilnih snovi pa se ne izgublja aamo v zemljo, ampak tudi izhlapi. Ta redilna snov je dušik, katera te nahaja v gnojnici v obliki hlspne spojine, amonjska, po katerem ima tudi gnojnica avoj omamljivi duh. Ker je ta snov selo hlapca, zato se izločuje in izhlapeva v zrak. Vsak, kohčkaj razumen kmetovalec ali tak, ki ve ceniti vrednost redilnih snovi, si be prizadeval, ne le da se gnojnica ne bo izgubljala od bile, ampaV, da tudi amosjak is gaoj-nice ne uide. Zato poskrbi,' da si napravi dobro gnojišč?, v drugi vreli pa bo semiotia nekoliko žveplene kisline prilil gnojnici, da a tem zabrani ameajaku izhlapevali. Gnojaies, ki se je nalovila is hleva, se porabi za gnojenje, v prvi vrsti ae pa mora polivati gnoj aa gnoj*!ču, da ostane vedno vlažen. Za gnojenje je pripravna gnojnica na vsakih tleh, učinkuje pa najbolj na srednje rahlih, dočim je peščena tla slabo vsrkavajo, na ilovnatih tleh jo pa hlevaki gnoj celo prekata. Posebno dobro gnojilo je za travnike in sploh za pridelovanje krmskih rastlin. Tudi slabo uspele žitne setve gaojnica močno ukrepi, za gomoljne in selenjadne rastline pa je naravnost nenadomeatoa. Vsak kmetovalec mora imeti zadosti veliko gaejojčno jamo, kamor se ima stekati vsa scsl-nics is hleva, 1 da ne itgabi nič gnojilnih snovi in da t gnojenjem s gnojnico pomnoži svoje pridelke. Kmetovalci, napravite gnoj nične jame, kajti, dokler boste tožili čez slabe čase, gaojaico pa postili odtekati stran, ae vam ni nadejati, ds bi pri sedanjih razmerah kaj napredovali, ker dandanes napreduje le tisti, ki zna vsako stvar do dobrega izkoristiti. '_ Spomladanske ielo aa travalkih. Dobro gnojenje in vlečenje travnikov a travniško brano je delo, za katero an nam travniki zelo hvaležni. Na ta način zatiramo mah, a obenem sboljtujemo ruto, da nsm dsje boljše košnje. Po nalih travnikih je le dosti mahu, katerega moramo iztrebiti, da se rosa izboljša. Vsako pomlad se mora travnike dobro prevlačiti s brano, katera poravnava tudi krtiae in zrahlja površje zemlje. Zato naj bo skrb vsskega večjega posestnika, da ai nabavi travailko brano, če pa to ni mogoče, pa naj si jo nabavi vsaj vaška vas. Vaaks vas bi morala Imeti vasj eno travnilko brano! Treba pa je tudi gnojiti 1 Kdor ni v jeseni gnojil svojih travnikov, naj jih pogooji sedaj z gnojnice ali pa s umetnimi gnojjjj, da si izboljša košnje. Mlokaraki isča) priredi deželni odbor v času 20. aprila do 16. septembra t L na zadružni mlekarni na Vrhniki. V tečaj bo dežela! odbor sprejel 14 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za ves čas tečsja po 160 K, isvenkrsnjski učenci pa po 250 K. Šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor popolnoma prosto mesto. Prošnje za sprejem je vlagati na detelni odbor do 5. aprila t. I. Prošnjam se morejo pridejati dokazila o dovršeni starosti 16 let, o domovinski pravici, o primernem sdravjn in o lepem vedenju. Učenci, ki se bode učili popolnoma na svoje strelke, morajo priložiti tudi obvezno pismo staršev ali varuhov, da bodo plačevali sanje oskrbnino. Poučni listek. 0 anata vi računskih lakljnčkov. Konee. • r« c-i ~ 6*č>č* O C O > s O u O *J' oa, S . S o » « S-s-S 2---- 8.3 e ■—csoorrio^or^oo 8 2 S S3 a J2*j 11 «1 § 3 "Ž 8 -s . xs . E c o 3 "C -* a. . !Í!f > > f= JS a -MM-* i c4 s 3i KA lit •» 5.3 •© o g o ■§ 2 i5 35 I I « ft w <* V......dc 31. decembra 1901 meno. Proročitča, čudežno zdravljenje, čarovništvo — vse to so stvari, ki ao jih gojili te najstarejši narodi. Vse to ae jo vleklo leto za letom, stoletje za stoletjem, prišlo v srednji vek, katerega zgodovina je najtemnejša, slo dalje, pojemajoče vedno bolj in dospelo skoro uničeno do usodepolne letnice 1848, a kojo ae začenja zgodovina apiritizma v ožjem pomenu besede. CA Ntw-Jork je bil razburjen. Kamorkoli je prišel človek, povsod se je govorilo o čudovitih pojavih pri rodbini Fose. Ts je namreč čola v stenah udarce, ki so se vrstili v gotovem redu; zdelo se ji je, da se vrtijo namenoma. Jelš je raslakavati, ali nalla ni ničesar. Trkanje je postajalo vedno pogostejše, vršilo so je vedoo močnejše in kazalo ns neksj nujnega, gotovega. Razume se, da rodbini ni bila prijetna ta stvar in hotela se je že izseliti — rasisksvanje je bilo kot že rečeno brezuspešno — ko je nekdo omenil, da bi bilo dobro, če se sestavi nekake abecedo, obstoječo iz udarcev in kakor hitro bi se začelo zopet trkanje v stani, nsj bi so odgovorile in vprašalo. Da je pilila oseba do tega, ni nič čudnega, kajti pomisliti je treba, da so že prej odgovarjali člani rodbino na trkanje iitotako a trkanjem, seveda kakor so jim je ravno zdelo, v ne-volji. Nasvet se jim ni zdel napačen in ao ga vsprejeli. Reklo pa ae je, naj sestavi abecedo neznani povzročitelj udarcev sam. Rečeno, storjeno 1 Pri prvem trkanju se je sestavil način sporatam-Ijinja in pri drugem so ie izvedeli, da je zako- pano v kleti bite truplo krolojarja — naznačeno je bilo tudi Une, — ki je bil tu umorjen pred petimi leti in da jo duh njegov povzročitelj teh udarcev. SU so v klet in izkopali okostje. Nadaljaa rsziskavanja so dokazala resničnost dejstva. Nazna-čena visokost se je popolnoma ujemala z visokostjo okostja, kojega so sestavili skupaj. Duh udarcev — kakor ao ga že Imenovali — pa je dal poleg tega se navodila,, kako je treba v splošnem občevati s duhovi umrlih! Ni so čuditi, da se je koj nsts eksperimentiralo po celem N»»w-Jorku, če se opomni, da pade v Ameriki vsaka novost na rodovitna tla. S temi eksperimenti pa se je dognalo, da jo njihov uspeh odvisen od gotovih oseb, ki imajo služiti kot nekaki posredovalci. Od teh izhaja ima medij. Izkazalo se je tudi, ds za eksperimente najbolj pripravna mala, nepremssivns stirinožaa mizica. G a to ve je, da se je vse zanimalo za te stvari; več mesecev dolgo so «drzali» celo v najuglednejših in najinteligent-najlih rodbinah Združenih držav in Kanade mizico; preganjali so nekako čas! Pa bilo jih je malo, ki so verovali. Ko pa je nek samouk, pravzaprav neuk, Andrav Jackson Davia izdal knjigo «Naturas Divine Revelatiom», katero je spisal v som nam bal aera staaju in se se učeojaki izvanredno zanimali za njo, poaoeli po njej več važnih stvari glede svetovnega naziranjs, tedaj so že začeli nekako respektirati spiritisem ia ni bilo dolgo potem, ko so že verovali in raziskavah, da bi uaeli resnico. 13 let na to je zagledala Dar- vinova «Eo Utehuag der Arten» (razvojna teorija) luč sveta. Kak vpliv, vrenje in prevrat je napravila, je znano. Prilla je v Ameriko in tu se jo natlo, ds je isto te izpeljal Davil, neizobražen,. neomikan čevljarski vsjeaec. Isti Davil je trdil v marcu 1846, da mora biti te en planet, oimi — Neptun, kojega je razkril ali tele v septembru istega leta Laverrier v Parizu. Naravno in docela razvidno je, zakaj se je spiritizem oziroma spiritualnem tako hitro siril in razvijal, razumeti je pa tudi, da ie se znanstveniki, vsaj po veliki večini, izrazili proti njemu in ga imenovali bedastočo, samevaranje in sleparij«. Ker pa vsi oklici niso nič pomagali, »s jo seitavila 1. 1861 v New-Jorkn komisija, kateri je načeloval ogledni sodnik Simood in si stavila naloge, de zadnjega raziskati spiritizem in mn potem zadati smrtni udarec. Pa prišlo je drugače, kot so pričakovali: iz Savlov ao postali Pavli. Vpričo dejstvom, kojim so bili priča, so bili pravični in nehote* so se morali odati in priznati sami sebi, da je nekaj na spirititmu, kar se mora respektirati; da so dej« •tva, ki so sicer nerazumljiva, ki pa ss ne dado ovreči. Tak« se je spiritisem razvijal in dobival vedno trdnejto podlago. Število pristašev je silno naglo rsilo, kljub temu, da ao jih izključevali iz cerkva in vaeučililč, jih vlačili pred sodni jo in jih veliko poslali celo v norišnico. V malo letih se je razširil spiritizem po vsej Evropi, kjer so bili Angleži in Francozi prvi, ki so se navduševali za to doto stvar. _ Dalje prih, I. prilofft ..SoniUcii" iftv. 11 z I.1t11 Računski zaključek Gospodarskega društva v......... drugo upravno leto 1910. Poročilo. Začetkom leta 1910 je bilo 36 članov s 36 deleži v znesku......... K 1952 — Pristopil je en član z 1 deležem v znesku........... . , 62 — Koncem 1. 19.0 je torej 37članov a 37 deleži v znesku...... K 2014 — Denarni promet Prejemki.......K 13 836-23 Izdatki........ . 13 405-21 Torej denarni promet . K 27-241 44 Čisti dobiček leta 1910 znala ... K 1878*83 Zadruga je članica........... katera je izvršila zadnjo revizijo dne..... 1 -J 'O^a ■ • 3 .«fif-j] •E-a « - S a °-I3taaltll r V . . . » ., dne 31. decembra 1910. V nase dobro ali pod nal aktivum Hejemo: K 13.315-93 (prejemka zt blago, denarni promet E 1910). , 58 — (vrnjene terjatve aa prejeto blago prejšnjih let, denarni promet 11910.) » 230O-— (vrednost blaga koncem lata 1910» bilanca tega teta.) 392- (terjatve za neplačano blago konec 1. 1910, bilanca tega leta.) K 16.065.98 K bremenom ali paaivom štejemo: / K 5677 70 (izdatki za blago, denarni promet L 1910.) „ 450— (terjatve na blaga, vzeto kot dano posojilo, denarni promet L 1910). „ 1449-63 (vrednost blaga L 1909, bilanca tega leta.) • 143 — (terjatve pri članih za blago 1.1909. _ bilanca tega leta.) Aktiva: K 16.065*98 Pasiva: . 7.720*33 K 8.345*66 - kosmati dobiček, kateri znesek se postavi v račun dobička. V računu bilance ae nahaja znesek za pred- Clačano najemnino prostorov 1. 1911 po K 500. a znesek je že omenjen v denarnem prometu med Izdatki Smatra se kot dobro zadruge 1.1910, zato se postavi v bilančni račun. Treba pa bode ta znesek zopet izkazati pri prihodnji sestavi rač. zaključka za 1. 1911. v računu zgube in dobička pod igubo, ker bode za ono leto kot plačana najemnina resnična zgubi. 17 60 -9 Dama Id hoče poapeievnU kotno nego, ki hote izgubiti pego, ter doseči nežno mehko kožo in bel teint, m umiva le z &tae««aatferel euiilnei mleta«« mite (nuunka Stttkmpferi) tvrdka Bergmana Sc Co.,' TsSta ob Lab. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in trg^vinaj^ s I parfumom i. t d; v Godovi prihodnjega tedna: 2. Francilek Pavi, Gojmfr, MUoslavaj 3. Božja giava, Abundij, 2arko, fstiaiava; 4. Izidor, Ro-iimila, Polica; 5. Viocendj F., Irene, Hvalisava, Vrbata; 6. Sikst, Celestina,. Neradin; 7. Dav. Mar. 7 žalosti, Herman, Radivoj, Stanislava; 8. Adalbert, Dienisij, Viljenica.__ . Sejmi prlh. teden na Grorenjskem: 8. v Zgornjem Tuhinj«; 7. v Cerkljah, v Sp. Gorjah pri Bledu. DOPISI. K 7720*33. Trittko notice. Nali nemlkuUrcki so »ostali zopet malo pra-objestnL Dali smo jim wa& v dobri misli, da se vendar enkrat navadijo na nas in sprijaznijo z dejstvom, da jim je v Tržiča enkrat sa vselej odklenkalo. Mesto pa, da bi nam bili hvaležni sa nalo brezbrižnost, nastopali so povsod ie veliko bolj arogantno, ko kdaj poprej: Škandal se je vrstil ta škandalom, izzivanje nase miroljubnosti je bilo oa dnevnem rodu, dokler ni doseglo vrhunca v torek zvečer. Žalostno pri zadnjem dogodka je le priznati pa motamo tudi, da nam je nas* čast valja, nege pa taka pomoč. Nafti ljudje so le prišli do prepričanja, da so s samim kričanjem v tako hudem boju, kakor je nas, ne opravi ničesar. Zato p« tudi najedločoejie odklanjamo tako pomol in obsojamo dotična dva gospoda« ki znesla v Iranjn ne najdeta polja, da hodite v Trič razgrajat — Bilo je v torek popoldne. Že ob lestih zvečer so se majale po trgu proti kolodvoru tri osebo, katerim ao nege ečiviemo rjdpovedalo svojo pomol pri premikanju telesa nap«*j. To samo na sebi ni nič tako valnega, vsaj za tržilko kroniko ae, in pa ker m n hče mislil, kaj Se vse pride. Okoli desete ura zvečer je slo nekaj mmdtaVčev proti Pristavi na »prehod. Ni .o pa le prišli do am&lnice, ko eojejo štiri strelo zapored. Seveda so os nmakrnfci takoj nazaj in najpametnejše, ksr so mogli storiti, j« bilo, da so ovadili vso zadevo e. kr. orozutstvn. Pripominjamo same, da je ravne eokta proti Prietsvl jako pridobljen rsprehod, in kaka lahko bi oe pripetila velika nesreča. Saj pijanec tu otrok nista za orožje, (mana zamolčimo za danes, in sicer samo iz vzroka, ker so nam udeležene osebice preneznatne, da bi se pečali I njimi, i« ker vemo, da nrido prejalislej zopet do medsebojnih bati«, ki so v zadnjem lasu tako ndomsčeae med našimi nemlkatnrji. Urtjamt si ps staviti javno vprašanja} koliko čana bo morala sto venska javnost le trpeti, da bo izzival p* Tržiča l Bemlkimi trakovi, nemškim popevanjem človek — da* o. kr. — ki je plačan s naftna! žulji f Ali j« zl nemškega uradnika predpisan« Izven službe pretepanje, pijančevanje tn penoeevanje f Za Slovenca vemo, da ni, in hi že damo frčal It Tržila, če bi zagrešil le desetino tega, kar ima na vesti uradnik, ki ga mislimo. «Qostom» is Kranja pa le enkrat: No potrebujemo vail Ponesrečil le jo v sred o popoldne Miklavž Meglic, p. d. Pepevar s Rovt nad Tržieem. Spravljal je seno e Kokovniee. Ko je bil že blizu svojega doma, se mn j« zataknilo breme sa neko drevo. Potegnil jo sa vrv, da bi spravil seno zopet na vlak, vrv ps se mu je utrgala ha zvrnil se je vznak na strmi vlak ter oa pobil do smrti. N. v tn. p. t Znamenite obletnico je praznoval Tržič v četrtek: Sil« j« ravno sto let, odkar jo požar epopehl Tri*«. Blo je ob poldragi ari ponoči, ko j« začelo goreti v Klandrovi kovaonsel* Ogenj je nastal is neprevidnosti kovača Skotela, kt je po- zabi! zapreti ogenj v jesi proti koči ss oglje. Brila je ostra burja in v četrt ure je bila vsa deina stran trga v plamenih. Nihče nI mogel omejiti groznega elementa: v dveh kratkih nrsh se je ogenj tako razširil, da je bil vos trg do mosta v ulici podoben ognjenemu morju. Edino Fobova hiia, katere ogenj nI dosegel radi njena neznatne višine, in ker stoji malo v stran, je ostala cela. Stari grad pa je pogorel do tal lele tretj dan. Zgorelo je 75 ljudij, 146 hI, 100 delavne in 9 koračnic Mnogo nesrečnikov je zgorele na ulicah, dragi zopet so so poskrili po kleteh, ki so pomrli radi opeklin, ali pa so so za lul li. Mitja Klan Jer je Imel nasproti kovatnice, v kateri je nastal ogenj, tudi žebljarno «7ideoca». Tn je delalo do 60 oseb, od katerih pa ni bila ni ena poškodovana: vsi se se rezili deloma v Kropo ali Kamno gorico. Proti 9. url zjutraj jo prišlo v Tržič 6 žandarjev na konjih, ki so morali preko Viri j, ker je pogorel tuli spodnji most. Ali niti eden od vseh lestih cd stopil s konja, ko so videli strahovito dirjaaje pa-lara: obrnili io konje in v najhujšem diru nesli žalostno novico v Kranj. Teh 6 žandarjev je prillo v Trtic s naročilom naiemsstiU 16 mož-rekrntov, ki bi jih morala dati & dri j a trži« s dragim', ker ao potrjeni pobegailt. f ai zmožni, bodisi m-oženjem, bi m morali podvrči naboru. Ko pa je izvedel francoski guverner o grozni nesreči, ki je ssdela Tržič, oprostil js sa to leto merijo rekrutov. Po posredovanja guvernerja Marmonta, dovoli cesar Nspoleon sa ponesrečeni Trtic 100 000 frankor Iz vojn h blagajnic Ker pa je komaj 7 tednov pozneje pogorel tudi spodnji dol mesta Kranja, razdelila ie j« gorenj« vsota na 70.000 frankov sa Trtic in 80.000 frankov za Kranj« Res, velikodušen in v pravem pomena bo »ode cesarski dar I Pa tudi draga mesta so priskočila Tržiču na pomoč s denarjem, obleko in perilom, z dežele na so nosili žito in droga hranila nesrečnim Trličanem. 8 temi darili in pa a priznane marljivostjo svojih prebivalcev si je Tržič kmalu zopet opomogel in dosegel preji nje blagostanje. — Tako kronist. Pristavljamo samo, da bi so najlepše proslavila žalostna stoletnica na način, ds bi darova« itt porazdelila sedanja občina kako vsoto med občinske reveže. Ali blagajne občinske so prasne, kakor je tudi te davne Izginile ono blagostanje is Trtica, katero osaeaja kronist. Stari zlati lasi so pač — bili. _ Begaj« pti Radevltiel. (lavna prošnja do našega državnega poslanca, preblagorodnega gospo da \ rana Hribarja « Ljubljeni.) Ze za lasa zgradba na* hinjske železnice je upeljala oprava državnih založnic na nali gorenjski progi Ljubljana-Trbiž sa prevoz osebnih vlakov zares prav lep«, železničarji jih kaj radi nszivajo, elegantne stroje brez tendrov. Mi kmetje p« od tega, da vozijo na nali progi tako elegantni stroji, nimamo ne urno nič, marveč le celo občutne škodo I Ero dokazer! Kdor se je is vozil, ali se vosi v o asi progi v noči, lahko zapazi, kako rame ti nobel stroji is svojih ozkih dimnikov neprestano bruhajo v toliki množini siv« iskre na prosto« ds potnik nehote mi»l<, da se nahaja v kaki koračnici ali v kakem plavža, kjer se je izpustilo ravno raztopljeno železo. Ker je na od O toč naprej pri nas ves svet zelo plitev in le bolj peščen, se ravno ves svet posebno poleg železnične proge za časa šole na pomlad in jesen posuli, trava postane tako suha, da gori, ako v njo vržeš goreč j vžigalic«*, in se ti vname, kakor smodnik. V takem časa ti elegantni stroji prav nogoatoma in pridno vtigajo nale poleg proge loteče paznike, senožeti, travnika, celo gozdom ne prisenat ijo« kar jo posebne slučaj v nali občini, od zeleznilkega mostu v Globokem do bluu Radovljice, poleg železnične proge v času šole gori v nali h gezdovih vsako teto. M< kmetje nimamo upanja, da se nam bodo kdaj zopet zaredili in obrasli ti gozdovi, dokler bodo vozili, na tej progi stroji brez loviinikov za iskro na dimnikih. Ravna 14 dni, prodno je za« Gdol zadnji sneg, som ae peljal po opravkih s ženico do Žirovnice, zapazili smo potniki takoj od Lesec naprej, da je stroj vžgal veliko množino pašnikov in travnikov, ležsčih polog proge tik do ŽQ»ga reda. zaigrala cesarsko himao, Nato pripne gospoda Kokelju na prsi srebrni zaslužni križec, čestita mu v imenu orožniskega poveljstvi, kakor tudi navzočih orožnikov. Nato obesi rešeni deklici, ki je bila tudi navseče pri slavijo, govoreč ji nlj- arčnejle besede, zlat mižeč — dar » rešiteljs Ke-keija. Bilje to kenotak, ki je silil marsikomu solze v ost Gssped tit. stražmoiier Kokel se zahvali nato sa tatarsko odlikovanje, na kar ssj tal čestitali še okrajni glavar g. Schitnik, načelnik prost gasilnega društva, g. Sajovic in dekan g. Koblar. — Ob eni popoldne se je vršil v gostilni gospe Marije Mayr skupen obed, ki se ga je udeležilo okrog 60 orožnikov ter sta ga polastila tudi gg. ritmojster Zeiier in okr. glavar Schitnik. Rekla se je marsikatera napitnica; gosp. ritmojster je nazdravil cesarju, slavljencu in zbranemu moštvu, v čigar imenu se je zahvalil okr. strsžmeštsr gosp. Mohorič. Med slsvnostnim obedom je koncertjrsla godba prostor, gasilnega društva. imenovanji. Adjttnkt in načelnik žal. postaje Bohinjska Bela Viljem Kelec je imenovan za post ajenačt I oika v Grosupljm, adjunkt in komercialni zastopnik v Divači Ivan Soklič pa za postaje-načelnika v Bistrici-Bobinjsko jezero. Ma naslov trgaveke ta obrtna ibaralos. Ako je resnično zagrešil podpredsednik «trgovske in obrtne zbornice*, Iv. Kregar ono dejanje, ki ga dolžita ljubljanska dnevnika «Slo venski Narod* in •Jutro*, je sveta dolžnost j < trgovske in obrtne zbornice*, da natočl javnosti čistega vina in pojasni natančno vso zadevo. Eden v imenu mnogih. & oporoki gnapa ■etavarjava. Sedaj jo slanih nekaj podrobnosti is te oporoke. Vsa denarna zapuščina je naložena v Gradcu v «Steierm. Eikomptc-Bank* in znala 1,444 000 E. Potomcem tete Antonije Pollak jo zapustila 20,000 kron hčeri teto Franje Jugovič, gospej Lecpoidioi Savaikovi, soprogi bivšega župana in ces. svetnike v Kranju, je volila 20000 K, otrokom umrle Pepiee Scaria 16.000 kron in otrokom umrle Eliiabete Mateje 20 000 kron. I V ljudeki knjlialei Narodne čitalnice v Kranju se je izposodilo v mesecu marcu v 203 slučajih 526 knj'g. — Knjigo se ispososojejo v sredah od pol 8. do pol 9. ure zvečer tn v nedeljah od 11. do 12. ure dopoldne, in sicer Članom < Narodne čitalnice* brezplačno, nečlanom pa proti pristojbini 60 vin. polletno*.-— «L udski knjižnici* Narodne čitalnice v Kranja podaril jo gosp. A. P. 12 knjig. Iskrena hvala 1 Javni nastal Gorenjske sokolske lupe v ne> deljo, dne 26. marca, se je ob zelo pičli n. Narodna pasem za mešan zbor. 8. s) F. S. Vihlar: «Nezakonska mati* Tenor-solo e spr srn Ijevanjem klavirja, b) J. Pro-cblzka: cposlidaja noč*. Tenor-aolo 8 spremljevanjem kmvirja. c) A. Lajovic: •Ssveaada*. Tenor-solo s premljevanjem kmvirja. 9. Dr. A. Sehvrab: »Debre jutra*. Pevski valček za mešan zbor s spremenjeni orkestra. ' ftMl edsokn tukajšnje dtmnice je obljubil rade volje svojo sodelovanje pri prihodnjem koncertu gospod prsfeeor dr. Pavel Kozina, pevo-vodja «Z reze slovenskih pevskih društev*. Gospod profesor je izvrstno izšolan pevec in eden naših najboljših slovenskih tenoristov. Zs ta koncert si jo izbral pet krasnih, a deloma tndi težkih samospevov, ki zahtevajo od pevca za pravilno izvajanje visoko pevsko naobrazbo. Ksr sestoji spored koncerta tudi sicer is izbranih zborov, pričakovati smemo lepega in užitka polnega večera. V fronti je danes umrl g. Josip Vidmar, posestnik'in trgovec, star 44 let. N. v m. p.l Olaaallakl predstavo. Gledališke društvo na Jesenicah. V nedeljo, dne 2. aprila 1911 v dvorani pri »Jelenu* aa Savi cSladkosti rodbinskega življenja*. Veseloigra v treh dejanjih. — Francoski spisal Maarice Hennequin. — Prevel A. E. — Gasilno društvo v Begunjah uprizori v nedeljo, dne 2. aprila 1911 v gasilnem domn narodni igrokas S peljem V štirih dejanjih * Divji lovec*. Začetek točno ob pol 7, uri zvečer. — Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo, dne 2. aprila 1911 točno ob pol osmih zvečer v društveni dvorani dramatično predstavo «Domen». Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po J os. Jurčiču spisal Ivan Cesnik. ' I?*** Dne 20. marca zvečer je nastal na cesti v Pejgretah v kranjskem okraje med hlapcem Aa-toBoal Jenkom ia Matejem Kristanom na eni in kajžerjevim sinom Matejem Jamnikom na drugi strani zaradi vasovanja prepir. Jenko je potegnil not in ž njim ©suval Jamnika večkrat v glavo in v prsi, Jamntk se je brce zavesti zgrudil In je kmalu potem, ko so ga prenesli k njegovim staršem izdihnil. Neumna Sata. Posestnik Anton Sobic in hlapec Lovrenc Ramovš sta popivala v gostilni v Zmincu pri Škofji Loki. Sobic si je izmislil pri tem neko «Salo». Vzel je požirek špirita v usta in ga brizgal na Ramovša, obenem pa špirit sežgal. Vsled tega je dobil Ravmoš opekline po celem obraza, kar pa RavmovSu Se ni bilo prav. Spravil so je na Subiea in začela sta se ruvati. Končno je Subic strgal Ravmovsu So vso obleko z života. Kasaj Jo maral tU Ss dno 6. aprila lanskega leta jo v Radovljici pobegnil is preiskovalnega zapora, kjer je pričakoval zaradi hudodelstva tatvine nadaljoe usode, 261etni zidar Martin Jerisa, rodom is Moš. Sedaj po 11 mesecih ga je pa zasačil stražnik na Dunajski cesti in ga aretiral. Dejal je, da je dosedaj služil v Siki. Oddali so ga deželnemu sodišču. Ha aeati eaesrasUI. V četrtek se je z gorenjskim vlekam prtpatjal v Ljubljano gozdni delavec Franc Polajnar s Cešnjics pri Selcih v spremstvu svojega očeta, ker se je bil nevarno vsekal v desno noge. Pred južnim kolodvorom se mn je rana odprla in jo tako krvavel, da je onesvestil. Nato oa ga prepeljali s rešilnim vosom v deželno bolnico. tfiravek. V današnjem dopisu .Tržiške no-viaeevje v 12. vrsti pomotoma izostal tale vmesni stavek: «Rei jo, da smo tižiški Slovoncl navezani aa pomoč od zunaj, oaobito na pomoč Kranjcev.* PtSlsmtf*) Pogodba trgovcev v Kranju. Vsebina Iste je jako epohalnega pomena sa trgovce, vendar izvajanje late od strani trgovcev, katerih taaenŠSa danes ie Banaiolcim, so pa ni« manj kot —. .--!!!,.js| to »to, ker se točka 2 in 8 pogodbe ne epoltera. '■ t&uii trgovec. *) Za vsebino tega je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva zakon. 77 j' Tažnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno ve«t, da je naš ljubi mež, oče, zet, svak^in stric, frosooS »trie, gospod Josip viamar posestnik in trgovec danes ob 11. uri dopoldne po »učni bolezni, v starosti 44. let, previden e sTetolajstvi, v Bogu preminul. Pogreb ljubega rajnika bo v ponedeljek, dne S. t. m. ob 11. uri dopoldne. Sv. maše zadušoioe se bodo služile v takaJsOji supni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomfe in pobožno molitev. TRŽIČ, dne 1. ma!. trevns 1911. Koihfial tlamar H Klefatar. priredi že mali dodatek .pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre kosene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Graieviti peanroveloit. U Lvova poročajo e neverjetnem rločinu zoper nravnost ki so ta izvršili vojaki na neki sedemnajstletni služkinji. Top-ničar Rost je zvabil deklico v gostilno ter ji je da! ioiiko piti, da je bila pijana. Potem jo je peijai v vejalnico, kjer je Je posilil in potem skril pod streho. Dva dol js bila deklica pod streho skrita in med tem časom Je je zlorabilo ie 20 drugih vojakov. Petem pa so jo vrgU popolnoma onemoglo kot žrtev čez plot, kjer so jo našli mimoidoči in jo oddali v bplolinjco, Stvar se je naznanila tudi vojaškemu poveljstvo, ki je uvedlo strogo preiskavo. Tepnicsrja ip več drugih vojakov so zaprli. ---;—'-" Lastni dom u boni' •»•»•' o ttj"sn|j'i % 1 IVI ki-: ,: - iOi' v ragiitreTaaa fcraditaa ta stavbeis islraga a :: amataaa savan v f rilca aa Osteejikssi :: vabi svoje člane ua 74-1 I občni zbor limb an seci-ornsl ta*i>*iM. m*«-« wivets*>MS . ki a« bode vr*il v nedeljo, dne 9. aprila 1911 ob pol 2. ari popoldne t gostilni pri Slug! .fUi •* nlduti, ;*+t*L -iicj.^oi .tlel ensifli Dnevni redi 1. Poročilo načelstva. * 2. Odobrenje računskega zaključka za upravno leto 1910. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Podelitev odveze načelstvu. 5. Revizijsko poročilo. 6. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo (§§ 29 in 43). 7. Slučajnosti (§ 59). . _~ - aj iiihini v* ,'*fsetajj«»j iJseo aH Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor ob 2. uri popoldne istega dne (§ 60). Nicelstve. Prva člika splošen delniška družba za zavarovanje aa življenje v Pragi, katera ima svoja ieneraloo ze»toptlvo za jugoslovanske dežele v rstu, ulica Djnizctt % je kupla ta dni na najlepšem prostoru nase siovsnike Prsga tri bila-kjer si sezida svojo lastno palačo. Vsi čdki list so poročali o tem, kot o poiebpo razveseljivem dngodko, in sicer t ©žirom na pravi pomen nakupa teh poslopij, ki se nabijajo aa isvanrr.dao važnem kraju, kar ae tiče položaja in tudi njihovih velikosti. Kupnina znala nad 2000.000 kroni Vse tri h'le bodo podrli in ome^ni zavod si sezida na njihovem me »tu s prav znatnim stroški as i lastno, krasno in veliko palačo. Ta palača bo res krona vseh dosedanjh novih poslopij na Pf kopih ter na trgu Sv. Vaola*p, služila be pa tudi v okras Cele Prage. Naknp omenjen h bil je zelo ugoden, saj se is, potegoval sa nje z vso silo tudi nemlki velekspltal. ker so dant v popolni meri vsi pogoji, da se, bo prav dobro obrestovalo novo poslopje. Radi treh vtearlav isltnlsla mata Pred porotniki v Norimborku se je vršila porotna obrsv-na*a proti gospe Psvli H rberich, ki je ustrelila svojega moža, profesorja. Obt->ženka je stara 50 lat Njen mož, prte?nor j* bil mnogo mlajši človek ter gs je poročila, ko se je radi njega ločila od svojega prvega moža. Iz prvvge sakooa je imtla tri otroke. N »koč je poslala Svojega sina Les, da kopi sa 57 vin. masla. Ko aa je sin vrnil domov, je rekel materi, da maslo velja 40 vin Radi treh vinarjev se je mati tako razjezila, da je sina strahovito pretepla. Mož je branil sina in končno svojo ženo ndariL Zena je r grabil« za revolver in ustrelila moža. Občinstvo je jako razburjeno proti obte tenki. Obtoženka je bila obsojena na 4 in petletno ječo. Darila. in. iskaa darov, poslanih »k6axy|a, se da vsak mesec 1—Škrat polno past med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovca prav odločno :: MASTIN". t igo) ., • j,- ■«>*#. \ *j» ■ í¡ :;íis? ■ j ,4, ■■ f ; ¡ (1 t1 ' f-1 df) s; .i.»),»" ' tS?Ív< 1 H'! '.. I ;•« . 68 Najnovejša konfekcijska trgovina Maček&kompM Ljubljana priporoča Franca Joslba cesta 3, v bližini glavne pošte h izbero novosti tr pomladanskih oblekah in površnikih za m ozke in deco. Trgovina je med opoldansko uro odprta. > un? - C Najbolj varno naložen denar v celem pomičnem kranlskem okrajni! JVlestna Splošni rezervni zaklad f (lastno premoženje) na* 278.000 kron. Koncem leta 1909: Stani« nrkUsllnlh flog nad 4,550.000 kras, posojil ia zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. ~~-——----- ffa najstarejši denarni savad ? Eranjn nradnje n« rotovžu vsak delavnik od & do 12. ure dopoldne, ee smanjik In trinih dneh pa tndi od 2. de 4. ure popoldne. ........... i. llllllllllllllIHIIMIIIIIIIIISlIHlIlllllllllUIHlIlIllHlliiiiliiiliitiiHim :a 4 Htanjn obrestuje hranilne vloge po 7 26-8. IIHIlIlMllMMIHIIIDIIMIVvl brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vloine obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 90. junija In dne 31. decembra —- ne da bi bilo treba vlagateljem se zglalati radi tega pri hranilnici Ia varnost hranilnih vlog fassči poleg lastnega reiervnega lakiada mestna občina Kranj « vsess svojlni njessojenjeni ln i vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloce ret varne, trnja, priča slastt te, da vlagale v te nranilnloo tndi sodišča denar ^ mladoletnih otrok in varovancev ter žnpnliča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Bpmjemajo ao tndi vloino ks^tnioo denseib hrsvnllnlo ln posoJUnlo kot i;_gotov danar. no de, hI — p^kiniu. obroatovajajo.