številka 18 • leto XXXIX • cena UO din CeLJe, 9. mala 1985 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC v strmih pobočjih Črešnic, kjer človek s traktorjem ne more opraviti vseh del, kar prav pride par volov. Franc Štante, ki jih ima edini v vasi, je zaradi tega v teh spomladanskih dneh večino časa zunaj, na polju. Najprej je potrebno postoritU^ dela doma, pa tudi pri sosedovih zemlja čaka pridnih rok. In ker Franc ob takšnih stvareh ne zna reči ne, ga v tekiO^ lahko skorajda od jutra do večera vidiihdaj na tej, potem pa spet ha drugi nji^. Zaradi z^eg z vremenom je potrebno pohiteti ter preorati, pobranati in seveda posejati in posaditi vse poljščine, da bo jeseni dovolj pridelka za v črešniške kašče. » foto: EDI MASNEC Korak k poenotenju davčne politike v marčevski številki Uradnega lista SR Sloveni- je je bila objavljena večina občinskih odlokov o davkih občanov. Gre za pomemben korak k poenotenju davčne politike in za uvedbo neka- terih olajšav, s katerimi naj bi zasebne obrtnike in kme- te spodbudili k večji pro- duktivnosti in proizvodnji. Nov je le davek od plovil. Da je davčna politika na Celjskem že precej uskl^e- na, prične tudi vsi objavljeni odloki, ki se skorajda ne raz- likujejo, kar tiče davčnih sto- penj in ol^šav. Kljub temu, da so imeli v nekaterih obči- nah pomisleke (na primer glede davkov za obrtnike), pa so pri sestavi odlokov vendarle upoštevali v repu- bliškem družbenem dogovo- ru in samoupravnem spora- zumu (za naše območje) sprejete stopnje in olajšave. Tako odloki oziroma davč- na politika v občinah na Celjskem stremi za tem, da bi kmetje čimveč sredstev vlagali v družbeno organizi- rano proizvodnjo in spreje- mali ter izpolnjevali vsako- letne setvene načrte ter seve- da oddajali tržne viške (živi- no, žito, mleko, krompir, sa- dje, zelenjavo in hmelj). Te- mu primerno so naravnane tudi olajšave. Manjše davke bodo plačevali tudi tisti kmetje, ki bodo vlagali de- nar v kmečki turizem, grad- njo malih hidroelektrarn in pa združeni kmetje. Stopnje občinskega davka od kmetijstva znašajo v vseh občinah od 2 do 13 odstot- kov, odvisno v kateri kata- strski občini je zemljišče (od- loki jih poimensko navajajo). Pač pa bodo večje davke (ta- ko kot že doslej) plačevali ti- sti, ki jim kmetijstvo ni edini vir dohodka. Občine so tudi oprostile davkov kmetoval- ce na višinskih kmetijah, to- rej tam, kjer so pogoji kme- tovanja še posebej težki, olajšave pa imj^o še kmetje, katerih zemlja leži v obmej- nem pasu, na vodnih rezer- vatih, pod daljnovodi, odloki pa predvideva o olajšave tu- di za zemljišča, na katerih se opravljajo arondacije, koma- sacije in melioracije, vendar le za čas, kolikor ti posegi trajajo. (Več na strani 6) Je svoboda Izgubila svolo vsemogočnost? Anketa Novega tednika ob 40. letnici svobode. Stran 12. Celle na pragu svobode Spomini na osvoboditev mesta Celja. Stran 5. Novo »srce*' studia Radia Celje Pognali smo novo, sodobno mešalno mizo. Stran 24. Teden starelšiii ceijskiii občanov Od 13. do 19. maia bo pod geslom - »Več življenja letom-' v tednu starejših občanov si prizadevajo vsa društva predstaviti življenje upoko- jencev in v njih še vedno živo ustvarjalnost, pred- vsem pa s prireditvami po- pestriti njihov vsakdan. De- javnosti se bodo v letoš- njem letu odvijale tudi v večjih krajih izven Celja, tako v Vojniku, Dobrni in Štorah. Pripravili bodo vrsto tek- movanj v bahnanju, kegla- nju, streljanju ter v šahu, v kulturnem programu bodo nastopali otroški in upoko- jenski pevski zbori s prome- nadnim koncertom na Tom- šičevem trgu ali v mestnem parku. Odprli bodo tudi več razstav ročnih in drugih del upokojencev, obvijah bodo stare obrti, nastopilo bo tudi kulturno umetniško društvo Anton Tanc iz Marija Grad- ca, ki bo prikazalo kmečko ohcet. Zanimivo bo tudi tek- movanje upokojenk v plete- nju, kvačkanju in sestavlja- nju ikeban. V krajevnih skupnostih bo- do izvedli program zdravstve- nih predavanj za upokojence, v večjih delovnih organizaci- jah pa pripravljajo srečanja z nekdanjimi sodelavci. Pod po- kroviteljstvom zveze prijate- ljev mladine iz Celja ter v sode- lovanju z .Novim tednikom bo v tednu starejših občanov tudi razstava fotografij in likovnih izdelkov osnovnošolskih otrok. Razstava bo v Muzeju revolucije v Celju. V krajevnih skupnostih ter organzacijah združenega dela bodo preverili uresničevanje sprejetih usme- ritev za razvoj družbene skrbi za starejše občane. Pripravili bodo različna srečanja z bolni- mi na domovih, kar pripravlja- jo krajevne organizacije RK v krajevnih skupnostih. Z.S. Odred Nikole Demonje na poti XiV. Partizanski odred Nikole Demonja, katerega člani so študenti Strojne fakultete iz Zagreba, gojenci vojaških tehniških šol, taborniki, kot gostje pa sodelujejo v pohodu tudi študenti Tehnične fakul- teta iz Brna ter študenti Kra- kowske Politehnike, se je le- tos odpravil po poteh legen- darne XIV. divizije. Letošnji že , štiriintrideseti pohod, vsako leto prehodijo drugo traso, se imenuje Slove- nija 85, tr^a pa od 4. do 12. maja. Pohod organizirata štu- dentska in partijska organiza- cija Strojne fakultete v Zagre- bu, v Sloveniji pa ima po bese- dah komandanta odreda, Dra- žena Braliča in politkomisaija Partizanski odred Nikole Demonje je bil ustanovljen 17. oktobra 1952. Njihov po- hod pa je zadnjih deset let edini izmed takšnih pri nas. Branka Ardeliča pri organ izaci- ( ji n^več zaslug komandant po- krajinskega štaba teritorialne obrambe, Jože Uršič. Svojo pot so pohodniki zače- li v Zagrebu oziroma na po- dročju Slovenije v Bistrici ob Sotli, še prej pa so se ustavili v Kumrovcu, kjer so obiskali rojstno hišo tovariša Tita in po- ložili cvetje pred njegov kip. V vsakem kraju, kjer se odred ustavi, položijo venec k spo- meniku padlim žrtvam fašiz- ma. Spremlja jih tudi častni strelski vod. Do ponedeljka so pohodniki obiskali Bistrico ob Sotli, kjer so si v OŠ Marije Broz ogledali film »Zadnji obisk Tita v Slo- veniji«, Trebče, kjer so obiska- li muzej Maršala Tita, Kozje, Šentvid pri Planini, Planino, Marof ter Vrh nad Laškim. Ča- kajo pa jih še Olešče, Svetina, 'Opoka, Dramlje, Špitalič, Stra- nice, Dobrna, Paški Kozjcik, Škalske Cirkovce, Graška go- ra, Zavodnje, Žlebnik, Topolši- ca, kjer bo zaključna prireditev ter Celje. » V vsakem kr^u pričakajo pohodnike predstavniki druž- benopolitičnih organizacij, mladinci pripravijo kulturno- zabavni program, ki ga nato iz- vedejo skupaj s člani odreda. Ce vreme to dopušča, zakurijo taborni ogery, ob katerem na- vezujejo stike s krajani. Odred ima tudi svoje glasilo, »Mladi partizan«, ki ga pišejo sami, člani redakcije, ki so obenem tudi pohodniki, tiska-, jo pa ga ponoči, ko ostali spijo. Naslednji dan glasilo razdelijo med udeležence pohoda. Pohodniki so nad spreje- mom pri domačinih navduše- ni. Razen z vremenom nimajo nikakršnih težav. Malce so že utrujeni, za njimi je 50 km poti, na nekaterih nogah so se že pojavili žulji. »A tudi največji klanec premagujemo s pesmi- jo,« nam je zaupal komandant, Dražen Bralič. ČRTOMIR VOLFAND D STRAN - NOVI TEDNIK 9. MAJ 1985 Prvomajski shodi na Celjskem so bili dobro obiskani Tradicionalnega prvomajskega sho- da pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo (na sliki) se je lotos udeležilo kakšnih 4000 delovnih ljudi in obča- nov žalske občine. Med udeleženci je bil tudi predsednik slovenskih komu- nistov Andrej Marine, slavnostni go- vornik pa je bil član republiškega sve- ta Zveze sindikatov Miro Gošnik. Lep kulturni program so izvedli godba na pihala iz Zabukovice, ženski pevski zbori iz Griž, folklorna skupina iz Šempetra in ansambel Mesečina iz Šempetra. Na Gričku je nekaj tisoč udeležen- cem prvomajskega srečanja govoril član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Ivan Kramer, prvo- majskega shoda pa se je udeležil tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Marjan Orožen. Sicer pa so na Gričku pripravili tudi različne športno-rekreacijske igre, ki so trajale ves dan. V razgovoru je Marjan Orožen poudaril pomen takšnih shodov kot so prvomajski. Delavci in občani takšna srečanja potrebujejo, zato jih je treba hraniti, je dejal. Zaradi snega in neobetavne vremen- ske napovedi, so se pri šmarskem ob- činskem svetu Zveze sindikatov odlo- čili, da kulturno-športni program vsa- koletnega srečanja na Boču odpovejo. Nastopile naj bi namreč skupine iz po- bratenih občin Pregrada, Slovenska Bistrica n Šmarje pri Jelšah. No, prve- ga maja je posijalo sonce in kljub od- povedi prazničnega programa, priva- bilo veliko delavcev in občanov. Precej ljudi seje udeležilo tudi prvo- majskih shodov na Resevni in Smo- horju. Velenjčani so se zbrali na Graški go- ri, kjer se je tradicionalnega shoda udeležilo nad 2000 ljudi. Proslavi, kjer je bil govornik Ciril Grebenšek, je sle- dil še bogat program rekreacijskih in zabavnih aktivnosti. JANEZ VEDENIK Razstava orožja in vojaške opreme Ob 40-letnici osvoboditve in /mage nad fašizmom bo- do v garnizijah v naši repu- bliki pripravili tehnične prikaze oborožitve in opre- me naših oboroženih sil. V Celju bo takšna razstava orožja v soboto, 11. maja od 8. do 20, ure pri zgradbi UNZ ob Ljubljanski cesti (bivše igrišče Glazija). V celjski garniziji zagotav- ljajo, da so tokrat pripravili res bogato razstavo orožja in opreme in računajo na velik obisk Celjanov in prebival- cev iz okoliških krajev. Raz- stavili bodo pehotno orožje, kjer bo za obiskovalce ver- jetno najbolj zanimiva so- dobna avtomatska pištola, opremo enot za zveze, artile- rijsko orožje, oklepna vozila, sredstva inženirijskih enot, opremo sanitetskih in inten- dantskih enot. Med bolj zanimivimi orož- ji, ki bodo razstavljena, bi lahko omenili še tank T-55, oklopni transporter BRDN, protioklepne rakete, moder- na vozila in drugo opremo. Vse skupaj bo razstavljenih 106 kosov orožja in opreme, poleg vsakega pa bodo tudi osnovni tehnični podatki. Vojaki iz celjske garnizije bodo obiskovalcem razlagali značilnosti posameznih oro- žij. Gre za enega večjih takš- nih prikazov v Celju, kjer si bodo obiskovalci lahko ogle- dali dosežke naše vojne in- dustrije. s. š. Zlati znaki ZSS Na republiški proslavi 40. obletnice Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila 25. aprila v Ljubljani, so podelili zlate znake Zveze sindikatov Slovenije. Med prejemniki visokega priznanja so tudi osnovne sindikalne organi- zacije in posamezniki s celj- skega območja: osnovna or- ganizacija ZSS HP Pivovar- na Laško, konferenca osnov- nih organizacij Zveze sindi- katov Keramična industrija Liboje, Štefan Vida iz Slo- venskih Konjic, Ivan Štefan- čič iz Celja, Stanko Satler s Polzele, Jože Vončina iz Šentjurja, Rudi Peperko sta- rejši iz Rogaške Slatine, Jože Planine iz Kozjega ter Jože Krk, Alojz Napotnik, Janez Saje in Stane Zula iz Titove- ga Velenja. MBP Stabilizacija je zlasti stvar kadrov še pred prazniki je Me- dobčinski svet ZKS Celje ocenjeval gospodarska gi- banja in rezultate lani ter v prvem trimesečju letos. Če ocene poenostavimo, lahko rečemo, da so dobre in sla- be. Dobre so za izvozne re- zultate območnega gospo- darstva in za zmanjšanje iz- gub, slabe pa za zaostajanje fizičnega obsega proizvod- nje, ki je pod resolucijskimi pričakovanji. Med slabše rezultate kaže uvrstiti še nizko stopnjo amortizacije, ki ne zadošča za enostavno reprodukcijo, enako zaostaja del dohodka za skupno porabo, manjša so rezervna sredstva in večjajo se nerealizirani prihodki, za- radi česar so večje tudi lik- vidnostne težave. Komuni- sti-gospodarstveniki na Celj- skem niso zadovoljni z re- produktivno sposobnostjo gospodarstva, hkrati pa od- pisana oprema ne spodbuja na razmišljanja in akcijo po tehnološkem posodabljanju proizvodnje. Pač pa so na Celjskem bolj zadovoljni s porastom izvo- za, zlasti na konvertibilna tr- žišča, kar seje še posebej po- kazalo v marcu, za razliko od januarja in februarja, ko so zaradi majhnega izvoza že skoraj bili plat zvona. No, tri- mesečni konvertibilni izvoz letos je bil le za 7 odstotkov večji od lanskega trimesečja, dober uvoz v prvih dveh me- secih pa napoveduje ugodne izvozne rezultate še v aprilu in maju. Poudariti kaže, da so območni izvozni rezultati letos celo boljši od republi- ških in zveznih ter, da se de- lež območnega izvoza v Slo- veniji končno povzpel do de- setih odstotkov, pri konver- tibilnem izvozu celo nekaj več. Družbeno kmetijstvo na Celjskem se utaplja v izgu- bah. To so na seji posebej poudarjali predstavniki šentjurske in šmarske ob- čine. . „ . . Izraziteje je izzvenela raz- prava o kadrih, od katerih znanja, usposobljenosti, de- lovne zagnanosti, so najbolj odvisni premiki na bolje v gospodarjenju, še posebej v zaostrenih razmerah. Prav zato bi morala partijska raz- prava na vseh ravneh upo- števati predvsem kadrovsko dimenzijo dela subjektivnih sil. Tudi ZK se bo morala bolj zavzeti za ofenzivnejšo soci- alno politiko, pa pri tem ne pasti iz okvirov nagrajevanja po delu in poštene delitve po delovnih učinkih. Prihodnji partijski kongres in volitve 1986 sta dva najpomembnej- ša vidika, ki ju bo morala po- litična praksa na terenu ime- ti bolj odgovorno na očeh. MITJA UMNIK Miting Tomšičevcev Pododbor Tomšičeve brigade, s sedežem v Žalcu, je na predvečer prvega maja pripravil v Andražu nad Polzelo partizanski miting v počastitev 40 let- nice osvoboditve in ob 40 letnici zadnjega mitinga med vojno, ki ga je imela Tomšičeva brigada prav tako 30. aprila 1945. v An- dražu. Prireditve seje od 140 še živečih Tomšičevcev ude- ležilo devetdeset borcev, ki so se jim pridružili še pred- stavniki družbenopolitič- nih organizacij občine in številni občani. Slavnostni govornik je bil Bojan Škrk, politkomi- sar Tomšičeve brigade, ki je obudil spomine na zad- nje boje, ki so za brigado potekali prav v Andražu in na zadnji miting med voj- no. V kulturnem programu so sodelovali Andražani, moški pevski zbor iz Polze- le ter godba na pihala iz Li- boj, ter tisti borci, ki so na- stopili tudi pred 40 leti. T. TAVČAR Laški sisi pod isto streho? Sporazum o reorganizaciji so delegati podprli Na dnevnem redu skup- ščin samoupravnih interes- nih skupnosti družbenih de- javnosti občine Laško, ki so se zvrstile konec prejšnjega meseca, je bil tudi sprejem samouprvnega sporazuma o ustanovitvi in organizira- nosti delovne skupnosti skupnih služb samouprav- nih interesnih skupnosti. Gre za reorganizacijo skupnih služb ki so jo v obči- ni pričeli pred dobrim letom z namenom, da bi racionali- zirali in povečali učinkovi- tost in kakovost dela v inte- resnih skupnostih. Za reorganizacijo želijo lo- čiti izvajalska dela od tistih, ki se nanašajo zgolj na samo- upravno delovanje interes- nih skupnosti. Tako bodo dosegli celovito planiranje skupne porabe, enoten pri- stop k racionalizaciji posa- meznih programov. Lažje bodo tudi razvijali skupni in- formacijski sistem, saj bodo prešli na avtomatsko obdela- vo podatkov, kar je zlasti po- membno za uvajanje skupne evidence socialno varstve- nih pomoči. Skupne službo bodo orgnanizirane v pot sektorjev: splošno kadrovski bo skrbel samo za zadeve, ki se nanašajo na delovanje sa- mih interesnih skupnosti in delovanje delegatskega si- stema, sledijo še finančni in računovodski sektor, sektor družbenih dejavnosti, sektor gospodarskih dejavnosti ter sektor za socialno delo. V večini interesnih skup- nostih so po burnih razpra- vah sprejeli sporazum. Kul- turna skupnost je preložila razpravo o sporazumu na pr- vo prihodnjo sejo skupščine, ker so delegati zahtevali, da se pred dokončno obravna- vo podrobneje seznanijo s sporazumom, ki ga niso do- bili z gradivom za skupščino. Pripombe na sporazum je imela tudi skupnost za zapo- slovanje. V razpravah so delegati večkrat izpostavili, da so bili premalo vključeni v pripra- ve na sporazum. Najbolj pa jih je skrbelo, kdo bo opravil reorganizacijo, ki naj bi se zaključila konec leta. O mi- kroorganizaciji, torej sami prerazporeditvi delavcev znotraj nove organizacijske strukture bodo odločali de- lavci sami. Sedaj še ni znano ali bodo v tem postopku mo- rali koga tudi odpustiti, zna- no pa je, da bo nekatera dela in naloge potrebno prepusti- ti strokovno bolje usposob- ljenim kadrom V tem mesecu bodo spora- zum obravnavali še delegati na sejah skupščin samou- pravnih interesnih skupno- sti materialne proizvodnje, kjer pa pričakujejo več te- žav, zlasti zato ker so te skupnosti bile doslej izredno razdrobljene in je med njimi bilo malo ali pa nič sodelova- nja v nasprotju z interesnimi skupnostmi s področja druž- benih dejavnosti. VIOLETA V. EINSPIELER Gornjesavinjska borčevska skupščina Nizke pokojnine, ki ne za- gotavljajo socialne varno- sti, stanovanjske težave, po- manjkanje sredstev za zdra- viliško zdravljenje, to so le nekateri problemi, ki naj- bolj tarejo borce v občini Mozirje in ki jih je bilo na nedavni volilno program- ski skupščini borcev občine Mozirje najbolj čuti. Nuj- na je večja uveljavitev ZZB NOV, za kar pa se bodo mo- rali bolj kot doslej zavzemati tudi borci sami, saj je med 1240 člani mozirske občin- ske organizacije še precej takšnih, ki se ne udeležujejo skupnih srečanj, sestankov in spominskih svečanosti. Svoje lansko delo so gor- njesavinjski borci podrediU zaostrenim družbeno politič- nim in ekonomskim pogo- jem ter pobudi o krepitvi in razvijanju kolektivnega dela, osebne in skupne odgovor- nosti ter demokratizacije od- nosov. Ob večkratni analizi trenutnega stanja so poizku- šali dokazovati počasnost in neučinkovitost pri reševanju problemov in hkrati predla- gali ukrepe za njihovo reše- vanje. Težave imajo tudi sa- mi, v svoji organizaciji. Borci se starajo, več je bolezni, a vse manj sredstev za zdravi- liška zdravljenja. V mozirski gospodarsko šibkejši občini, kjer je zelo veliko borcey, je položaj še slabši kot drugod. Med neuresničene naloge mozirski borci uvrščajo tudi ustreznejšo organiziranost redne zdravstvene oskrbe. Še vedno se prepočasi ures- ničuje naloga o ureditvi spo- minskih sob in zgodovinskih materialov, neustrezno pa je tudi sodelovanje kulturne skupnosti pri zbiranju tega materiala. Sicfer pa je vklju- čevanje borcev v politično življenje občine dobro in tu- di večji del nalog, ki so si jih zastavili v preteklosti, so uresničili. Na skupščini so borci ob- čine Mozirje sprejeli pro- gram dela do srede prihod- njega leta, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Nova sekre- tarka OO ZZB je Mara Trat- nik, novi predsednik pa Vla- do Miklavc. R. PANTELIČ Državna odlikovanja v Celju Na slovesnosti ob Dnevu Osvobodilne fronte in 1. m^ju so v celjski delovni organizaciji Ingrad podelili državna odlikovanja. Red dela z zlatim vencem je pre- jel Roman Ajster, Red dela s srebrnim vencem pa Jan- ko Golob, Oton Lah in Jože Zdolšek, Medaljo zaslug za narod so prejeli: Dane Voji- novič, Marija Gazvoda, Dragutin Maček, Franc Sivka, Miran Verdel in Ma- ja Bratina. Državna odlikovanja so podelili tudi sindikalnim aktivistom. Red dela s sre- brnim vencem so prejeli Janez Golouh, Anica Luk- man, Franc Ribič in Vera Stropnik, Red zaslug za na- rod s srebrno zvezdo pa Antonija Zatler. MBP Medobčinska geodetska uprava Mozirje-Veienje v zvezi s predvideno reor- ganizacijo upravnih orga- nov sta delovni skupnosti občinskih geodetskih uprav Mozirje in Velenje predla- gali ustanovitev skupne medobčinske geodetske uprave. O tem predlogu so v začet- ku tedna razpravljali tudi na seji izvršnega sveta skupšči- ne občine Mozirje, kjer so sprejeli odlok o ustanovitvi skupne geodetske uprave. Sedež medobčinske ge- odetske uprave bo v občini Titovo Velenje, v Moziiju pa bo ustanovljena enota nove- ga medobčinskega organa. S tem bodo bolje izkoristili se- danje kadrovske zmožnosti, dosegli večjo specializacijo dela posameznih delavcev, skupno pa bodo hitreje iz- boljšali materialno tehnične pogoje dela. Delovna sred- stva so namreč ravno v ge- odetski službi zelo draga, z združevanjem pa bodo raci- onalneje izkoriščena kot do sedaj. Odlok o ustanovitvi skup- ne geodetske uprave so člani izvršnega sveta posredovali v odločanje na skupščino ob- čine. R. PANTELIČ ZŠAM ŽALEC TOMBOLA NEDELJA, 19. 5. ob 14. uri na AVTOPOLIGONU Ločica pri Šempetru v Sav. dolini - 25 glavnih dobitkov; trai