Mladi gledajo v novo ero Tako kot vsako leto, z mednarodnim dnevom otroka, ki pade na prvi ponedeljek vsakega oktobra, se začne tudi jugoslovanski teden otroka. Geslo vsakega mednarodnega dneva nas spodbudi, da se otrokom še bolj posvettmo, kot narod, družba, starši, Ijudje. Da prisluhnemo njihovim potre-bam v času, ko živijo svoje otroštvo in jim radodarneje omogočimo razvoj, da bi zrasli v prave Ijudi, po meri svobodoljubnega in ustvarjalnega človeka. LetoSnje geslo mednarodnega dneva je obrnjeno v prihodnost mladih, za katero zorijo današnji otroci. Njegovo opozorilo se glasi: »Otroci in mladina gledajo v novo ero«. V Sloveniji smo ga nekoliko ponazorili s stvarnostjo, zato se glasi bolj afirmativno: »Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost«. Želeli smo narnreč poudarjti dejstvo, da so otroci in mladina subjekti svojega in našega razvoja in ne samo žlahten element naše narodne biti, izročen našim oblikovalnim rokam, za biološko in družbeno nadaljevanje. Obe gesli skupaj nas pozivata, da se iztrgamo iz prevelike zaprtosti v naš vsakdan in da začnemo misliti bolj na otrokov jutri. Na pragu tretjega Skupna seja ob tednu otroka Ob tednu olroka bo v našl občlnl 4. oktobra akupna aa/a pradaedatev zveze prijatellev mladlne, aoclallatlčne zveze In zveze »oclallatlčno mla-dlne. Razpravljall bodo o aktualnlh vprašan/lh mentoratva v nail občlnl, kakor tudl o atanju vzgoj« In Izobratavanja. O «•// bomo ša poročall. ' lisočletja se terja od mladih povsem drugačno usposobljenost in tudi človeško zrelost glede na nagli razvoj znanosti, strok, tehnologije, elektro-nike in računalniStva in s tem neizčrpnih virov informatike in drugega, kar vse bo terjalo od mladih pa tudi starejših ogromno znanja, izurjenosti, uma in duha, da bi obstali, se razvijali. In se pri tem ne izgubili v robotiki, stehniziranem svetu, sa| je samoupravni socializem naravnan k iloveško bogatejži družbi. Majhen narod smo in tudi dežela z vsemi narodi in narodnostmi Jugosla-vije, zato se moramo potruditi, da bomo obstali v svetu norega kapitala razvitih dežel, obstali in razvijali pa se bomo le z večjim znanjem in sposobnostjo, žilavim in trdim delom, z ustvarjalnostjo lastnega uma in izobrazenosti, z avtohtono kulturo in kakovostjo boljšim človeškim svetom. In prav pri načrtovanju našega družbenega snovanja za otrokovo dobrobit moramo misliti na vse to prav pri njem, ker z njim snujemo našo prihodnost. OanaSnji gospodarski trenutek nas sicer naravnost sili k takšnemu rav-nanju in obnašanju Gosposko smo v preteklih letih trošili doma in v družbi in prispevali k primanjkljaju pravih materialnih in duhovnih dobrin. Zaposta-vili smo talente, odpirali vrata povprečnežem, pozabili na naš specifični razvoj, ki smo ga zastavili včeraj in ki smo si ga zapisali za naš jutri. Danes smo se oglasili za korekcijo preteklih zmot in iščemo pot naprej, preure-jamo naše Ijudske, duhovne in gospodarske potenciale, potenciale za naš obstoj in nadaljnji razvoj Žal pa M do miadega rodu obnašamo enako skopo kct omo se v potrošniških dneh. Na potrebe mladega rodu še vedno gledamo bolj z vidika negospodarstva, neproduktivnih dejavnikov, ker zanje prevefi izčrpu-jemo gospodarstvo ipd. Takšno pojmovanje nas lahko zavede v krčenje prav tistih programov in usmeritev, ki odpirajo in zagotavljajo temeljne_ možnosti za celovit razvoj otrok in mladih ter izenačujejo start v življenje in' poklic, v prihodnost. Skrb za zdravo rast mladih generacij, socialistično zorenje mladega rodu mora biti funkcionalni del naših družbenih planov v organizacijah združe-nega dela in družbi nasploh. Človeški faktor našega celokupnega razvoja načrtujemo že od ranih nog Zato ne bi smeli krčiti programov in sredstev za vse tisie stvari, ki prispevajo k bolj usposobljenemu in razvitemu mlademu rodu. Letošnje geslo mednarodnega dneva je obrnjeno v prihodnost, za katero zorijo današnji otroci. Geslo nas opozarja, da otroci in mladina gledajo v novo ero. Torej se pripravljajo nanjo. In kako smo mi poskrbeli za to, da se bodo zares pripravili? To vprašanje pa zahteva, da se poglobimo v vse, kar smo si zastavili že prej in kar moramo še, da ne bi zavrgli razvojnih potencialov mladega rodu, jim zavrli ustvarjalnosti, ki so jo sposobni, da bi zoreli v socialistične osebnosti. Olga Vipotnik