Kmečka iraovina Svetovni trg Pri cpazovaniu svetovne trgovine opažamo, da ta nekaj časa narašča, pride do neke višine in nato spet pada. Tako vidimo, da je v poletju 1938 bil dcsežen višek trgovanja od leta 1932 dalje. Od tega časa se je začelo nazadovanje v mednarodni trgovini, ki se je pri nekaterih državah obtutilo šele v oktobru 1938. V zvezi s padanjem svetovne trgovine je tudi nazadoval izvoz industrijskih držav. Izvoz je v posameznih državah nazadoval zelo različno. Najbolj je padel izvoz Japonske. Nemški izvoz je nazadoval v enakem ra-'.merju ko svetovna trgovina. Bolj je nazadoval angleški izvoz. Izvoz iz Združenih držav je bil do sredine leta 1938 relativno manjši ko izvoz drugih držav, od tedaj pa je bil večji ko povprečni izvoz industrijskih držav. — Pod vplivom nazadovanja svetovne trgovine se je povečala konkurer.ca industrijskih držav na svetovnih trgih, kar je imelo za posledico, da ao cene gotovih iz<3eLkov nazadovale. Trgovinska pogajanja s Francijo Naša država ima posebnp stališče v trgovinskem piometu s Francijo, ker je treba upoštevati, da ima Francija velike kapitalne interese v naši državi m da nam je pri sedanjih razmerah v mednarodni trgovini potrebna ravno s Francijo zelo visoka aktivna tr^ovinska bilanca. Pogajanja so se pričela dne 2, januarja 1939. Pričakovati je, da bo francc-~ko stališče nekoliko drugačno kot je bilo doslej običajno, ker nam hofie dati Francija večje olajšave pri našem uvozu v Francijo. Računa se, da bo zasiguran naši državi letni uvoz v Francijo za okoli 300 milijonov dinarjev. Kakor pišejo listi, je pričakovati, da bodo ugodnosti, ki nam j?h bo dala Francija, v marsičem slične onim, ki nam jih je dala Nemeija. Slinavka in parkljevka v Sloveniji Je še vedno precej razširjena. Najnovejši izkaz živalskih kužnih bolezni v Sloveniji navaja, da bo po tej bolezni okuženi še sledeči kraji: okraj Brežice: Osredek; okraj črnomelj: Vrhovci, Gradac, Krasinc, Prilozje, Križevska vas, Metlika, železniki, Krvavčji vrh, Semič, Preloka, Sečje ¦elo, Učahovci, Vinica, Vukovci, Zilje, žunici; okraj Kamnik: Dešenj-Ušenišče; okraj Slov. Kon.jicc: Slov. Konjice; okraj Krško: črneča vas; okraj Lendava: Beltinci, Dokležovje, Ižakovci, G. Bistrica, Gor. Lakoš, Dol. Lendava, Melinci, Odranci; okraj Litija: Vernek, Gornji vrh, Stična, Podgaberje; okraj Ljubljana: Dobrunje, Sp. Blato, Gatina, D. M. v Polju, Studenec, Slape, škofIjiica, Lesno brdo, Vrhnika; okraj Ljutomer: Crnci, žepovci, Cocu, Ljutomer, Mota; okraj Mur. Sobota: Radovci, Gor. Slaveča, Rakičan, Mačkovffi, Prosečka vas, šalamenci, Sadina; okraj Novo tnesto: Biška vas, Jelše, Dol. Težka voda, Pljuska, Muhobran, Vel. Loka; ¦>kraj Ptuj: Gomila, Ja»trebci, Središče ob Drav^, Sv. Lovrenc na Drav. polju, žerovinci; okraj Radovljica: Jesenice; okr. gmarjo pri Jelšah: Imeno, Sedlarjevo, Grliče, Kačji dol, Senovica, Sv. Tomaž, škofinja; okraj Ljubljana mesto: Poljane, štepanja vas; okraj Maribor mesto: Maribor, mestna klavnica. — Kmetovalce opozarjamo, da se gori navedenih krajev ogibljejo, zlasti pa se naj varujejo kakršne koli živinske kupčije s prebivalci navedenih krajev. Le tako bo mogoče to nevarno kui.no bolezen popolnoma zatreti. Cene goveje živine Voli. V Mariboru debeli po 4.25—5 din kg žive vage, poldebeli 3.25—4.25 din, plemenski 4—5.50. V Ljubljani debeli 6 din kg žive vage, poldebeli 6—5.50 din, plemenski 4—5 din. V Kranju debisli 6.25 din, poldebeli 5.50, plemenski 5 din kg. V Ptuju so se prodajali povprečno po 3—4.50 din. V Slov. Konjicah poldebeli po 4.75, plemenski pa pt> 4.25 din. V Dravogradu debeli 5 din, poldebeli t.50 din, plemenski 4 din kg žive vage. Biki. V Mariboru 3t din kg žive vage. 4.50 din, v Ptuju 3.80 do Krave. V Mariboru debele 3—4.50 din kg, ple-nenske 3—4 din, krave klobasarice 2.25—3 din, mlekarice 3.50—4.75 din, breje 3.50—4 din kg žive vage. V Ljubljani debele 5.50 din, plemenske 4.25 din, klobasarice 2.50—3 din. V Kranju debele 5.50 din, poldebele 5 din, klobasarice 4.50. V Ptuju povprečno 2.50—4.75 din. V Slov. Konjicah povprečno 3.50—4 din. V Dravogradu povprečno 3—4 din kg žive vage. Telice in mladi junčki. V Mariboru 5-6 din, « Ljubljani 6 din, v Kranju 6 din, v Ptuju 3.75 do 5 din, v Slov. Konjicaii 5 dim, v Dravogradu 4.50—5 din kg žive vage. Teleta. V Mariboru. 5—6 din, v Ljubljani 7 do 8 din, v Kraniu 7—8 din, v Ptuju 5 din, v Slov. Konjicah 4.75—5.25 din, v Dravogradu 6 do 7 din kg žive vage. Svinje Plemenske svinje. V Mariboru mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 160—170 din komad, 5—7 mesecev 320—420 din, 8—10 mesecev 480—580 din ki^mad. V Kraniu mlaii puiski 7—8 tednov stari 1^0—280 din komad. V Ptuju 6.25—7.25 din kg žive vage. Debeie svinie. Maribor 8 din, Ljubliana 10 din, Kranj (hrvaški špeharji) 10 din, Ptuj 8—8.50, SIov. Konj:ce 8.50 din, Dravograd (špeharji) po 12 din kg žive vage. Pršutarji. Maribor 6.50, Liubljana 9 din, Kranj 8.50—950 din, Ptui 7—7.75 din, Slov. Konjice 8 din, Dravograd 10 din kg žive vage. Meso Govedina. Maribor volovsko 10—12 din, bikov in krav 6—12 din, teletina 10—14 ditt; Ljubliana 10—14 din, Kranj 8—12 din, Slov. Konjice 8 do 10 din, Dravograd 8—12 din kg. Svinjsko meso. Maribor 12—13 din, reberca 10 do 13 din, Ljubljana 16—18 din, Kranj 14—16, Slov. Konjice 14 din, Dravograd 15 din kg. Slanina. Maribor 14—15 din, Ljubliana 17 din, Kranj 22—26 din, Slov. Konjice 16 "din, Dravograd 17 din kar. Svinjska mast (špeh). Maribor 15—16 din, Ljubljana 20 din, Kranj 19 din, Slov. Konjice 18, Dravograd 18 din kilogram. Konji V Ptuju so od 600 do 3500 din glava. Med V LiubHfini 20 din. v Kraniu 22—24 din, v Sl. Konjicah 17 din, v Dravogratiu 18 din kg. Kože in volna Goveje. Marbor 14 din, Ljubljana 12 din, Kranj 14 din, Slov. Konjice 8 din, Dravograd 10 din kg. Telečie. Maribor 12 din, Ljtibliana 12 din, Kranj 15 din, Slov. Konjice 12 din, Dravograd 11 din kg. Svinjske. Maribor 12 dim, Ljubliana 12 din, Kranj 12 din, Slov. Konjice 6 din, Makole 9 din, Dravograd 6 din kg. Neoprana volna v Kranju 24—26 din, v Dravogradu 24 din kg. — Oprana volna v Kranju 34—36 din, v Dravogradu 34 din kg. Vino (žganje) Maribor (Vinarska šola): namizno rdeče vino liter 7 d;n, namizno belo 8 din, sortno vino v buteljkah (0.71) renski rizling in beli burgundec 12 din (proti vrnitvi steklenice, sicer 16 din), pe- linkovec butelika 15 din. — V Slov. K«ni'«»h mešano vino pri vinogradnikih 3—4 din liter, flnejše sortno vino 5—7 din liter. žganje: tropinovka liter 18 din, droženka lit« 25 din. Žito Pšenica. Maribor 1.50—1.75 din, Liubliana 1.95, Slov. Konjice 2.25 din, Dravograd 2.50 din, bačka 1.56 din, banatska 1.55 din. Rž. Maribor 1.50—1.75 din, Kranj 1.85 din, Dravograd in Slov. Konjice 2 din kg. Ječmen. Maribor 1.50 din, Ljubljana 1.50 dtn, Kranj 1.85 din, Dravograd in Slov. Konjice 2 din. Oves. Maribor 1 d:n, Ljubljana 1.60 din, Kranj 1.80 din, Dr3.vograd in Slov. Konjice 1.75 din kg. Koruza, Maribor 1.25—1.50 din, Ljubljana 1.50 do 1.85 din, Kranj 1.50 din, Dravograd in Slov. Komice 1.50 din, Vršac 0.96—1.10 din kg. Fižol. Maribor 2—3 din, Ljubljana 3.60 din, Kranj 2.50—3 din, Dravograd 2.50 din, Slov. Konjice 2 din kg. Kromnir. Maribor 0.75—1 din, Ljubliana 1 din, Kranj 1 din, Slov. Konjice 0.80 din, Dravograd 1 din kg. Proso 1.60 din, proseno pšeno 4 din kg, aj^a 1-—1.25 din kg, ajdovo pšeno 3.50 din kg. Sadje Jabolka. V Mariboru so kmetje iz Slov. goric in od Sv. Urbana naložili preeejšnje množine jabolk, predvsem sorte (kanadke, mošanceli in londonski peping) za Zagreb, in sicer po 3.50—4.50 din kg. Med kmebi je še precej jabolk, ki jih pa drže, pričakujoč še boljše cene. Na mariborskem trgu so bila jabolka 3—6 din kg, v Ljubljani 4 do 8 din kg, v Dravogradu 3 din. Suhe slive. V Mariboru 8—12 din kg; v Ljubljani 8—14 din, v Kranju 12 din kg. Orehi: celi 10 din kg, luščeni 30—32 din kg. Krma Seno. Maribor 0.70 din, Kranj 0.75—0.80 din, Slov. Konjice 0.55 din, Dravograd 0.50 din kg. Slama. Maribor 0.30 din, Kranj 0.50 din, Slov Konjice 0.30 din, Dravograd 0.40 din kg. Mlečni izdelki Maribor: mleko 2.50 din Kter, smetana 12.50 do 15 din liter, surovo maslo 24—26 din kg, kuhano maslo 30—32 din, čajno maslo 30—32 din. domači sir 10 din kg, jajce 0.70—1.25 din. Perutnina Kokoš 20—30 din, par piščancev 20—65 din, gos 50—70 din, puran 45—85 din, raca 18—25. Zelenjad Cebula 3—4 din, česen 6—10 din, glava zelja 0.50—3 din, kislo zelje 3 din kg, 3—5 kom. repe 1 din, kisla repa 2 din kg, komad karfijole 1 do 10 din, komad ohrovta 0.50—1.50 din, hren 8 do 9 din kg, komad zelene 0.50—2.50 dtn, šopek peteršilja 0.50—1 din, komad endivije 0.25—1 din, kup motovilca, radiCa, špinače in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0.25—1 din, 2—4 kolerabe 1 din, 3—4 redkve 1 din, šopek majarona 0.50 do 1 din.