Političen list za slovenski narod.
Pj poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljrt: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr.' več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr ce se tiska dvakrat; lo kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jtG. uri popoludne.
Stev. 181.
V Ljubljani, v soboto 9. junija 1888.
XVI.
zganja.
i.
Državni zbor je v zadnjem zasedanji pokazal največjo skrb za blagor države. Primanjkljaj zadnjih deset let znaša 338'39 milijonov gld., torej povprek na leto 33'83 milijonov. Z ozirom na ta primanjkljaj, ki se ne bo še tako hitro znižal, je pač naravno, da si mora država pomnožiti dohodke. Pomisliti je tudi, da se oborožujejo vse države ter množe svoje vojaške sile, zato si mora tudi naša država za prihodnjost zavarovati svojo veljavo, akoravno je njena politika mirovnega značaja. Najprimernejši predmet v dosego višjih dohodkov zdel se je državni upravi žganje. Sicer je gotovo, da bo ta novi davek občutljivo zadel konsumente, vendar to davčno breme ne bo tako občutljivo, kakor trdijo nekateri vladi nasprotni krogi. Poročevalec dr. Mezuik je dokazoval v poročilu, da bo davek od žganja provzročil pravilnejšo in cenejšo produkcijo, razdelil breme primerneje na konsumente, oprostil izdelovalce prisilnih davkov in pomnožil dohodke državnemu zakladu.
Davek od žganja donaša Avstriji primeroma premajhne dohodke, ako jih primerjamo z dohodki drugih držav.
Avstro-ogerska je doslej izdelala žganja okoli tri milijone hektolitrov. Čisti dohodek je znašal v Avstriji povprek 7 do 8 milijonov goldinarjev na leto, na Ogerskem povprek 9!/2 milijona. Anglija n. pr. dobiva na leto 247 gld. od hektolitra, skupaj okoli 200 milijonov, Francija 79 gld. od hektolitra, skupaj 124 milijonov, Eusija 148 gld. od hektolitra, skupaj 420 milijonov, Severna Amerika 127 gld. od hektolitra, skupaj 170 milijonov goldinarjev, Avstrija pa le 11 gold. od hektolitra absolutnega alkohola pri gospodarskih žganjarnah pa le 4 do 5 gld. od hektolitra. Iz tega je razvidno, da je naša država dobivala neprimerno malo dohodkov.
Nova davčna mera 35 gld. in 45 gld. od hektolitra je sicer velika; toda važni in silni vzroki opravičujejo tudi to novo davčno mero. V prvi vrsti dobe male gospodarske žganjarne primerno odškodnine. Dalje je davčna mera 35 in 45 gld. podpora za izdelovalce, ker smemo upati, da se bo tržna cena ravnala po višji davčni meri, torej večinoma na korist gospodarskim žganjarnam. Tovarniške žga-
njarne, ki večinoma oskrbujejo le iz vožnjo in so doslej dobivale skrivne izvozne premije v znesku 3 gld. 10 kr., dobivale bodo v prihodnje javno premijo po 5 gld. v skupnem znesku letnih milijon goldinarjev. Avstrija bo torej v prihodnje dobivala, če računamo 35 gld. od hektolitra, 34 9 milijonov kosmatega dohodka; k temu znesku pa pridejo še dohodki od žganjarskega kotla in znesek višje davčne mere.
Najbolj bodete zadeti po novem davku Galicija in Bukovina, ki sta doslej izdali dve tretjini vsega žganja. Ker sta te dve deželi imeli največ dohodkov ravno od žganih pijač in poleg tega še propinacijsko pravico do 1. 1910 (Galicija 1 milijon, Bukovina 100.000), darovala bo država od davčnih dohodkov tema deželama 1 milijon, oziroma sto tisoč goldinarjev. Enako podporo so liberalci zahtevali tudi za Koroško, akoravno sta Kranjska in Češka primeroma bolj zadeti. Opomniti moramo tudi, da je ta davčna mera določena po pogodbi z Ogersko, in ravno onkraj Litave je bila nova postava vsled slabih financ „pogoj življenja". Tudi ni tajno, da je krona sama želela, da se uresniči ta postava.
S temi vrsticami smo označili glavna načela nove postave, ua katere se je naslanjala država. V prihodnjem članku razmotrivaii bomo stališče strank.
Nagovor papeža Leona XIII.
v tajnem konzistoriji dne I. junija.
častiti bratje! Po posebni milosti previdnosti božje se je zgodilo, da je svet celo to leto Našega duhovniškega jubileja čudovito kazal svojo vero in pobožnost. Dan za dnevom so Nas obdajale goste trume romarjev: od oseb raznih stanov sprejeli smo veličastna in najraznovrstnejša zatrjevanja vdanosti, ki so prekosila vsa Naša pričakovanja. Mej temi stenami videli smo tisoče in tisoče, ki so prišli iz cele Evrope, iz mnogih oddaljenih krajev Amerike, da, celo iz Afrike, da se Nam poklonijo. Pri tem krasnem iu plemenitem tekmovanji ljubezni opazovati ste mogli, prečastiti bratje, kako se je trudil narod italijanski, da vpričo narodov dokaže svojo staro zvestobo do sv. Stola. Spodobno je bilo in
potreba previdnosti in uljudnosti, da bi se ne vmešavali v to harmonijo veselja napačni glasovi. In vendar smo jih morali poslušati. Zdi se Nam celo, da je ravno iz teh izvanrednih čestitanj rimskemu papežu pridobila novo hrano togota onih, ki tako črtijo cerkev in ki so v tej dobi večkrat z razža-ljenji in pretenji pokazali svoje neizmerno prevzetno mišljenje. Čutijo se mogočne in zato s tem večjo predrznostjo razkrivajo svoje načrte ter pomnožujejo najraznoličnejše ovire dokazujoč, da hočejo cerkev vsak dan vkovati v trdnejše spone. Ako bi bilo treba še novih dokazil, kazati bi mogli mej mnogim drugim na novo, obžalovanja vredno spričevalo, koje obsega načrt kazenskega zakonika, s katerim se ravnokar peča poslaniška zbornica. Tukaj menimo še posebno one člene, ki se neposredno nanašajo na katoliško duhovništvo in posredno na pravice sv. Stola. Ker se pa gre tukaj za prevažen predmet, sklenili smo, da se Vam nasproti, častiti bratje, obširneje izjavimo v tem oziru.
Ti členi so na kratko obseženi v nastopnem: Izumili so v napominanem postavnem načrtu nove prestopke in zločine, koji se proglasujejo kot raz-žaljenja domovine in katerim se grozi z neizmerno hudimi kaznimi, iu pri vsem tem se natančneje niti ne razjasnujejo niti zadostno označujejo. Vse to pa se utemeljuje z izgovorom, da hočejo odvrniti nevarnosti, ki bi lahko navstale iz duhovniškega vpliva, z jako ojstrim kaznovanjem onih duhovnikov, kojim bi se po njihovem mnenji moglo dokazati, da so kaj učinili z dejanji ali sveti, kar bi bilo zoper postave in državne naprave, zoper javno avtoriteto ali tudi na kvar miru in koristim družin. — Kam ta postavni stroj dejanjski meri, o tem, prečastiti bratje, ni mogoče več dvojiti, posebno ako se primerja z drugimi enakimi postavami in če se tudi vzamejo v poštev preznane nakane njegovih tvoriteljev.
S strahom pred zagroženimi kaznimi hočejo pred vsem preprečiti, da bi kdo branil pravice rimskega pontifikata. Toda gotovo ni treba naglašati, kako brezbožno je, da je enemu dovoljeno z vso silo napadati svete in s pravno prostostjo cerkve zvezane pravice, drugi pa naj jih niti ne sme braniti, ako noče, da ga zadenejo najhujše kazni. In ker je nedotakljivost teh pravic za vse katoličane največje važnosti, oglasili bi se gotovo po celem
S v i f t i j a d a.
(Triindvajseti spev.)
V	najnovejši dobi našega parlamentarnega življenja odpirajo se kar zapored viri lepih političnih vspehov. Prekoračili smo Rubikon svojih dolgotrajnih „uadepolnih upov". Naše ravnopravnostne zahteve se izpreminjajo v pravo meso iu kri 19. odstavka osnovnih postav.
V	istini, kako očetovski skrbe sedaj naši dosedanji nasprotniki za nas!
Poslanec Iioser napel je v državni zbornici vse svoje opozicijsko moči, da nam odpravi državno loterijo, v katero nosimo Slovenci svoje krvavo pri-služene „groše". Ker zagotavlja vlada, da ne more vladati brez naših zastavljenih grošev — in brez naših političnih upov, upamo in upati smemo, da •se vsaj preorganizuje državno-politična loterija, v katero stavimo mi Slovenci in Slovani sploh že dve
desetletji vedno in vedno le številko 19. na prvi klic — a vedno brez pravega vspeha.
Zastavili smo že Slovenci ves svoj prirojeni nam optimizem na to blagor obetajočo številko 19. in vedno še stavimo in stavimo — brez terne.
Največji naš dobrotnik in prijatelj je brez dvoma poslanec Roser, ki trdi javno in nas prepričuje z dejanji, da je naša stava v loterijo: brezumnost.
In kedor uporablja brezumnost in lahkovernost svojega bližnjega, da ga olajšuje na groših, trdi cesarska postava, zakrivi zločin prevare — ergo tožimo mi Slovenci lahko ves državni zbor na veliki pečat, ker ne pride nikodar na dan naša stavljena številka 19.
Za poslancem Roserjem je največji naš prijatelj okscelencija pravosodni minister. Ta državnik je prepričan sam, da ne more v popolni svetlobi številka 19. iz državnozborske loterije na dan, zaradi tega nam dovoli vsaj sem in tija kako „ambico". Taka politična ambica je ministerski ukaz, da se spisujejo naše zemeljsko knjige v slovenskem jeziku.
Poslednji ministerski ukaz ima osobito pan-slavist poslanec Foregger na piki. Poregger namreč napravil je v državni zbornici s svojim slavnim govorom toliko prahu, da so mu morali celo pravi prijatelji, velikonemški poslanci, izprašiti s precej grčavo brezovko opozicijsko zaprašene hlače.
Ta najnovejši nam ugodni ministerski ukaz ima brez dvoma mnogo praktičnih posledic za nas.
Prvič pogledamo lahko v bodoče Slovenci na lastne oči in brez tolmača v svojo zemljiško knjigo in vidimo, kako vedno bolj iu bolj lezemo v dolgove.
Drugič, ne moremo izposojevati več pri nemških Židih za nizko obresti , ker nam na slovensko vknjižbo celo nemški Žid in morda tudi ljubljanska hranilnica ne posodi niti „kebra" več.
Sviftijanec sodi, da dospemo Slovenci na podlagi slovenske vknjižbe lažje do neodvisnosti od Nemcev in do svoje hrauiluice, kakor s pomočjo dosedanjega 19. odstavka, ki nam prorokuje popoluo svobodo.
Našim nasprotnikom so poleg tega ukaza najbolj
svetu iz lastnega nagiba glasovi v obrambo sv. Stola, edino le italijanskim katolikom, kojim bi bila to v prvi vrsti dolžnost, pa naj je to postavnim potom zabranjeno! — Kar pa se mora tukaj še posebno naglašati, je to, kakor srno že večkrat povdarjali, da one naredbe, ki so potrebne v obrambo neodvisnosti rimskih papežev, ne samo da ne škodujejo narodnim koristim, marveč so jim dejanjski še jako velike hasni; in da vsi oni, ki tirjajo to neodvisnost, niso sovražniki domovine, marveč njeni najboljši in naj-zvestejši državljani.	(Konec prih.)
Govor poslanca dr. Forjaiicica
v državnem zboru dne 23. maja 1888.
(Konec.)
V	novi zemljiščni knjigi imajo imena krajev in katastralnih občin posebno veljavo. Prej so se zemljiščne knjige imenovale po graščinah, sedaj pa se imenujejo po občinah, da se strinjata zemljiščna knjiga in kataster.
Kdor želi vknjiževanje v zemljiščno knjigo, imenovati mora ime katastralne občine. To pa je pri nas težko. Zemljiščne knjige so le nemške in v njih imena le nemška. Da imajo vasi po dvoje imen, ni tako slučajno. Prišlo je zraven jedno ime, in jaz trdim, da nemško. Kolikor so mogli, so prevajali imena. Rekli so namesto Luža Lacken, za Brezje Birkendorf, za Gorenja, Notranja, Spodnja gorica Ober-, Inner- in Unter-Goritz. Povsod pa niso bili tako srečni. Na Dolenjskem leži prijazna vas „Dru-žinska Vas". „Družina" je „Familie", ruski se imenuje tako tudi mal oddelek vojne, toda „Gesinde", ali „Gesindel" se ne pravi, in vendar se ta vas imenuje „Gesindeldorf". (Smeh in klici na desnici: Ostudno!) Tukaj stanuje prijazen krčmar, pri katerem vaščani radi ostajajo. Tega sem nekdaj vprašal, zakaj pusti to grdo ime občine in zakaj ne stori potrebnih korakov, da se to zgodi. Rekel je, da se ne ve kam obrniti; jaz sem mu razložil. Jaz ne vem, če je storil te korake, in s kakim vspehom. Morda bodo te moje besede prišle do njegovih ušes.
Dalje se imenuje katastralna občina „Sinja gorica", to je gorica, nad katero je višnjevi nebeški obok. A treba je bilo jezikoslovne temeljitosti, da so v „sinja" vrinili „v" in skovali besedo „svinja", in tako se imenuje „Sinja gorica" „Schweinsbiihel". (Smeh na desnici. — Poslanec Sahišek: Jako plemenito !) Oprostite, da navajam toliko posameznosti. (Klici na desnici: To je zanimivo!)
Druga občina je z imenom: Račje selo. Raca „Ente", selo „Weiler". Oprostite, če imenujem grdo nemško ime „Rappelgeschiss". (Smeh na desnici.) Pogovarjal sem se o teh imenih s prijateljem, in ta mi je rekel: Nekaj vendar ne veš. Neka občina imenuje se Polica. Polica imenuje se nemški „Stellage", in vas se imenuje „Stellageudorl". Verjel sem mu. Ko pa sem pogledal v krajevni imenik, videl sem , da ni res, ter se smejal. Takih imen pa sploh ljudstvo ne poznd. Kolikor bolj se razširja slovenska šola in slovensko uradovanje, toliko prej se bodo pozabila ta imena, ali v zemljiščni knjigi ostala bodo kot spomenik nevednosti. (Prav res! na desnici.)
V	zadnjem zasedanji je sklenil deželni zbor, vlada naj skrbi, da se v zemljiščne knjige vpišejo tudi slovenska imena. Slovensko prebivalstvo dobiva
po godu slovenski notarji na Štajerskem. V istini so poslednji nam Slovencem prepotrebni. Oni nas varujejo s slovenskimi dolžnimi pismi visokih nemških obrestij ter pomnožujejo s tem domači „kredit" in domači „up" na ljubljansko mestno hranilnico, akoravno boleha ona že nekaj let na težkem porodu.
Slovenska zemljiška knjiga in pa slovenska notarijatska pisma imajo poleg narodno-gospodarskega tudi socijalno-političen pomen.
Sviftijanec je prepričan, da ne dobi odslej, tudi po največjem trudu, kakor se je pripetilo čestokrat, noben najbolj naroden narodnjak Nemke v zakon; kajti osobito Oeljanke so zaprisegle, da ostanejo raje večne device, kakor da se omože na slovensko ženi-tovanjsko pismo in z narodnimi ženini, ki niti „krofa" nemajo.
Ako hočemo Slovenci zahtevano Slovenijo, nastavimo na naših mejah slovenske notarje in zmaga je gotova.	Sviftijanec.
že sedaj v roke slovenske listine, in v teh so slovenska imena krajev in katastralnih občin. Če torej za Slovence pridejo k.itični časi, in pridejo ljudje s slovenskimi listinami k zemljiščni knjigi, rekli jim bodo: takih zemljiščnih knjig nimamo. Tako Slovenec! nima pravice do zemljiščne knjige, če tudi je lastnik posestva. Tako more se na Kranjskem zgoditi. Če pa pogledamo na Štajersko, prepričamo se, da se to že godi. Tudi tukaj so pačili imena. Imenom, ki niso nemška, pristavljali so „ah", in glasila so se nemški. Tako n. pr. je Sloveniach iz Sloveuje, Goriah iz Gorje, Napolah iz Napolje itd., ali pa niso bili varčni s črkami. Tako n. pr. so rekli Dolintschitschach za Dolinče, torej 17 črk namesto 7.
Dalje so imenom pritikali „en" in ime je bilo nemško. Tako n. pr. za Goričica „Goritschitzeu". Spominjam se še imen na Štajerskem, kjer sem služboval n. pr. Ivankofcen, Mihalovcen, Gomilcen, Strelcen itd. Kolike važnosti je končnica „en", posebno pri imenu Lokovica, to je izumil modri in bistroumni sodnik v Šoštanji (Čujte! čujte! na desnici), ker ta je zavrnil slovensko listino z imenom Lokovica z besedami: Mi nimamo zemljiščne knjige Lokovica, marveč Lokawicen. (Čujte! na desnici.)
Vprašam Vas, ali se ne pravi to šaliti se z resnimi stvarmi in nagajati slovenskemu prebivalstvu? (Tako je! na desnici.) Ni treba naklonjenega ministra ; od katerekoli je stranke, takega sovraštva ne sme trpeti. (Pohvala na desnici. — Poslanec dr. Vašaty: To mora še drugače kaznovati.) Ravno ta dogodek je razburil na Spod. Štajerskem. Advo-katje in notarji so prosili ministerstvo, da se na zemljiščnih knjigah razvidijo slovenska imena, kjer prebivajo Slovenci, kakor je za Kranjsko sklenil deželni zbor.
Upam, da bo v prihodnje boljše, sicer bi nasprotni nam uradniki vedno sramotili slovensko prebivalstvo. S tem upanjem , ki naj se uresniči, končam. (Živahna pohvala na desnici. — Govorniku čestitajo.)
Politični pregled.
V L j u bij a ni, 9. junija. Notranje dežele.
Cesar je mnogim rumunskim sedmo-graškim občinam podaril večje svote, kar je vzbudilo v ogerskih vladnih krogih tem večjo pozornost, ker tega niti ni predlagalo ministerstvo.
Predvčerajšnjim je sprejel cesar slovenskega poslanca grofa Holienivarta pred splošnjimi avdijencami.
Preklicuje se vest, da bo grof Goluhovski prestavljen iz Bukarešta v Pariz. Goluhovski je znan kot odločno protiruski diplomat.
V hrvatskem saboru vdeležil se bo debate
0	novi šolski postavi patrijarh Angjelič. Ta razprava pa se ne bo vršila že prihodnji teden, kakor je bilo to začetkoma določeno, marveč se je odložila za nedoločen čas. — Včeraj je bil v tretjem čitanji potrjen novi kazenski pravdni red.
Šest avstrijskih odsekov za vravnavanje oger-sko-rumunske meje pričelo bo v zvezi z rumun-skimi odposlanci svoje delovanje dne 15. t. m. na šestih raznih krajih.
V nanje države.
Kako prav je imel papež Leon XIII., ko je naglašal v svojem ua drugem mestu dauašnjega lista objavljenem govoru, da je novi italijanski kazenski zakonik nesramen napad na prostost katoliške cerkve, razvidi se najbolje iz besedi pravosodnega ministra Zanardellija, koje je izustil glede tega predmeta v zbornici. Razvidi se pa iz njih, da se gre tukaj edino le za mednarodno rimsko vprašanje, za osodo poglavarja skupnega krščanstva. Minister Zanardelli dobro ve, da je zakonik sramotno in tihotapsko orožje zoper katoliško prebivalstvo Italije, ter celo današnji zloglasni zbornici ne zaupa, da se bo hotela brez ugovorov pokoriti trinoštvu italijanske vlade. Zaradi tega je pismeno naprosil vse prijateljske mu poslance, naj za gotovo pridejo tekom tega tedna h glavnemu glasovanju, da bo sprejet zakonik „en bloc." Iz njegovega govora posnamemo nastopno: Glede znanih členov o zlorabi duhovniške oblasti — rekel je minister — omenim, da so bili že leta 1859 v veljavi; preklicali pa so se, ker je vlada hotela poskusiti z dobroto in prijaznostjo. Ta poskus se je ponesrečil, kajti že leta i876. sta predložila Vigliani in Manziui postavna načrta, ki pa sta ostala nerešena v odsekih. Stanje, ki je vsled tega navstalo, porabilo je duhovuištvo v svoje namene, kar dokazujejo mnogoštevilne prošnje za z o p e t n o papeževo posvetno oblast
1	n ugovor neapoljskih in toskauskih škofov. Mi nočemo zatirati duhovnikov (!?), toda trpeti pa ne
moremo, da bi tlačili duhovniki naše najsvetejše pravice, (?) pravice Italije d o Rima! (?! — Tukaj tiči tedaj zajec za grmom!) — Vsak komentar je odveč!
Bolgarska občina v Kazanliku je podarila princu Koburškemu velik kos zemlje v krasni „Rožni dolini," kjer si bo princ sezidal gradič za poleten-sko stanovanje. Iz tega se razvidi, da princ Ferdinand še ni izgubil vsega upanja. — Razsodba zoper Popova iu drugove še ni potrjena.
Rusija zahteva od Turčije, da jej prepusti na račun vojskiue odškodnine dohodke iz carinskega posojila. — General Gurko bo v kratkem nadzoroval vse vojaške tabore v obmejnih pokrajinah. Vzlic živahnemu delovanju na vojaškem polji pa se častnikom dovoljujejo brez zadržkov odpusti.
Nemški „Reichsanzeiger" z dne 7. t. m. objavlja postavo glede predrugačenega 73. člena ustave (petletna zakonodajska doba). Cesar je sklenil ločiti to kočljivo vprašanje od onega o volilni prostosti, zato se jota zakon objavil. „Post" dostavlja temu, da se bo najslabejši član sedanjega ministerstva bolje odstavil v primernejšem času, t. j., da bo Putt-kamer kmalu odstopil.
Francoske razmere označuje jako dobro vest, da je narodna liga zoper brezbožtvo, ki se je pred dvema letoma ustanovila, začela izdajati lasten list „La Paix Sociale". Žalostno pač za katoliško Francijo, da se mora v njej braniti pojem božanstva 1
V	angleški zgornji zbornici je naznanil Salisbury, da je v resnici navstal razpor mej itali-jauskim konzulom in zanzibarskim sultanom.
Belgijski kralj je predvčerajšnjim otvoril bruseljsko mednarodno razstavo. Povabljenih je bilo k telj slavnosti nad 3000 dostojanstvenikov.
Turški sultan je izdal dne 6. t. m. irade, po kojem so se znižale carinske pristojbine od 8 na 1 odsotek za blago, ki se izvaža i i Turčije v Bolgarijo.
V	Rumuniji so še vedno po nekojih krajih nemiri. Vodje kmetskih vstajnikov kaznujejo se jako strogo. Mej vojaki je začela razsajati egiptska očesna bolezen. V Bukareštu je 500 tacih bolnih vojakov.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 8. junija. Slovenski klub na Dunaji imel je v soboto dne 2. t. m. svoj enajsti večer. Z njim končal je tudi svoje letošnje delovanje, kajti nova sezona prične se zopet meseca oktobra. Na dnevnem redu bilo je berilo gosp. Pukla: „Mej slikami." Dobro premišljeno in izvrstno sestavljeno to berilo zanimalo je jako poslušalce, in burna pohvala sledila je, ko je končal gospod govornik. Berilo to bavi se z letošnjo razstavo slik v umetniškem domu na Dunaji. V začetku karakterizuje g. Pukl umetnost z besedami Borisa Mirana, opisuje, kakov vpliv na njega imele so te besede, in kako blaži človeško srce narava in umetniki. Prehajajoč k omenjeni razstavi, koja imenuje se mejnarodna, našteva najprvo nje oddelke, narode, ki so zastopani v nji, omenja, da smo tudi Slovenci zastopani v nji, ter se bavi obširneje tudi z druzimi slovanskimi narodi. Na to opisuje razvoj izobraževalnih umetnosti v Avstriji pod Habsburžani, ter se bavi posebno z umetnijo slovansko. Prvi vladar habsburški, ki se je zanimal za umetnosti in vede, bil je Maksimilijan I. On pomnožil je zbirke, katerim je oče njegov Friderik III. položil temelj. V istem času razširil je na Ogerskem kralj Matjaž I. zgodovinsko knjižnico korvinsko. V prihodnjih stoletjih imeli so skrb za takove zbirke cesarji Ferdinand I., Maksimilijan II., Rudolf II. itd. Omenja tudi nadvojvode Ferdinanda Tirolskega, ki je med svojo vlado na češkem zbral mnogo znamenitih knjig, slik in starin, ki so bile prenešene pozneje v grad Ambras na Tirolskem. Od tam prišla je ta zbirka leta 1673 na Dunaj. Ker je nastala ta zbirka na Češkem v zlati Pragi, nahaja se v nji mnogo dragocenih stvari, ki so izvira češkega. Tudi vladarska rodbina Luksenburška podpirala je umetnije v zemlji češki in ohranila mnogo dragocenosti. V 17. stoletji začele so se ustanovljati slikarske galerije. Karol I. iz Anglij e, Filip IV. in nadvojvoda Leopold Viljem zbirali so po umetniških pravilih najlepše slike. Karolu I. svetovalec pri nakupovanji slik bil je slavni Rubens, o katerem dokazal je D. Trstenjak, da je rodom Slovenec rojen iz Št. Jurju pri Celji. V zbirko Leopolda Viljema prišle so slike najboljših beneških slikarjev. Mej temi so: Tizian, Giorgione, Veronese, Bassano, Schiavoue. Leta 1728 bila je prvič razstavljena cesarska galerija slik na Dunaji, bila je takrat najslavnejša na svetu. Poglavitna dela so Rubensova in Van Dyckova. Od Karola VI. naprej do današnjega dne bili so vsi habsburški
(Dalje v prilogi.)
Priloga 131. štev. „Slovenca" diae 9. junija 1888.
vladarji mogočni podpiratelji umetnosti iu v prvi vrsti je sedanji vladar avstrijski Pranjo Josip I. Izmed slovanskih slikarjev znameniti so po raznih d6bah posebno češki. Gotovo so pa imeli tudi drugi Slovani svoje zastopnike, koje pa prištevajo drugim narodom. Tako se n. pr. Antonio iu Silvio Rotta prištevata Italijanom, akoravno sta, kakor je dokazal dr. Mtiller v Gorici, rojena in pokolenja slovenskega. Isto tako Hrvat Olovio, po Sakcinkiju Glovičič ali Glavičič itd. Za tem našteva g. Pukl dolgo vrsto slovanskih slikarjev iz raznih dob. — Na to opisuje letošnjo razstavo, imenuje slovanska slikarje, kojih je 53, ki so razstavili svoja dela v nji, in med njimi slavi gdč. Ivano Kobilčevo rojeno v Ljubljani, od katere so tri slike: 1. Holandsko dekle, 2. ' portret, 3. igralka na citrah; — in gosp. P. Vesela: kranjski kmet. — To torej ob kratkem vsebina berilu g. Pukla.
Predsednik klubu g. Navratil zahvalivši se govorniku, dodal je še nekaj prav znamenitega o razvoju slikarstva. Omenil j« namreč treh slovenskih slikarjev, bratov Antona, Lovra in Valentina Janša, ki so bili rojeni v Breznici na Gorenjskem. Prvi: Anton Janša bil je najprvo slikar, zraven tudi čebelar. Sel je pa leta 1766 na Dunaj v slikarsko šolo, da bi se priučil do dobra slikarstva. Na željo cesarice Marije Terezije prestopil je pa ua Dunaji popolnoma k čebelarstvu. Umrl je 1. 1773. Njegova brata Lovro in Valentin bila sta tudi v isti šoli, sedanji akademiji obraznih umetnosti, kjer je postal Lovro tudi profesor pokrajinskega slikarstva. Njega slike se nahajajo še v isti akademiji, v dvorni knjižnici in v »Albertini". Umrl je leta 1812, Valentin pa I. 1818 kot učiteljski pristav za zgodovinsko samoročno risanje. Ali njegovi izdelki so se pogubili.
Iz Prage, 6. junija. (Izv. dop ) [Instalacija nadvojvodi nje Margarete Sofije za o p a-tiujo kr. terezijanskemu zavodu pleme-n i t o i c ua Hradčauih. — Samostansko zatišje na pražkem gradu.— Opati nje c. kr. t erez i j a n s k ega zavoda.] (Dalje.) Toda pre-idem naj k zgodovinskemu pomenu te slavnosti in k zavodu samemu, koji je bila založila leta 1755 cesarica Marija Terezija, kajti prvotni namen mojemu današnjemu dopisu — oprostite mojo nilačnost v dopisovanji — je zgodovinski opis tega starodavnega samostanskega zatišja. Predhodnik temu ustavu, s kojim je tudi v ozki zvezi — bil je starodavni samostan sv. Jurija.
Starodavna cerkev sv. Jurija, jediua romarska bazilika v celi Pragi, založena bila je že pred 1. 926., kajti v tem letu umrl je ustanovuik tega hrama, sin prvega krščanskega vladarja češkega, Borivoja — knez Vratislav I., koji je bil i tii pokopan. Za časa njegovega naslednika Boleslava II., imeuovan Pobožni (vladal je od I. 967—999), založen je bil pri hramu sveto Jurskem prvi ženski samostan češki, namreč samostan benediktinek.
Prva opatinja tega reda bila je sestra vladajočega kneza, Boleslava II., Milada ali Mlada, koja se je pred tem neko dobo mudila v Rimu, da bi se priučila meniškemu redu. Prejemši od papeža Janeza XIII. ime Marija, zavoj in palico opatsko, vrnila se je na Češko, da bi novi ustanovljeni samostan upravljala. Brat njen podaril ji je še mnogo posestev in užitkov iu pri njih ustanovil službe za duhovnike. Iz teh duhovnikov postal je pozneje ka-pitelj sv.-Jurski, ki je pa propal v husitskih dobah. Samostanske gospe bile so v začetku samo iz ple-menitaškega stanu, pozneje pa meščanskega, a na-zivljale so se takoj v začetku gospe.
Prve nesreče zadele so samostan leta 1142, ko se je moravski kuez Kuurat polastil i.ražkega gradu. Benediktiuke morale so pobegniti, samostan je bil zapaljen in je pogorel. V drugič zgradil ga je knez Vladislav (vladal jo od I. 1140—1173) in kralj Premisl Otokar I. podelil mu je največ dobrot. Tega kralja hči, Nežica, koja je bila proglašena za svetnico in varuhinjo dežele češke, vstopila je v ta red in bila njemu od 1. 1200—1228 opatinja. Tretja benediktiuka iz vladajoče rodbino Premislovcev bila je hči Premisla Otokara II. (vladal je od 1. 1253 do 1278), Kunbuta, koja je bila od 1. 1302 — 1321 opatinja. Včliki kralj češki, cesar Karol IV., podelil je opatinjam tega reda za vse bodoče čase naziv »kneževski", zajedno pa pravico, da imajo z nadškofom p r a ž k i m v k u p o k o r o n a t i češko kraljico, pravo, koje se je ohranilo še do današnjega dniS. Te dobe (I. 1348) bila jo
opatinja pl. Vreštova. Od tega časa postala je vsaka opatinja „iz božje milosti kneginja in opatinja pri sv. Juriji" iu je bila umeščena od nadškofa pražkega. Pri tem nameščenji, ali kakor se je reklo, koron a nji, rabile so se starodavne iusig-uije, koje so postale lastnina c. kr. ustava pleme-nitnic po odpravljenji samostana sv.-Jurijskega. Poslednja opatinja bila je Terezija Harnachova, umrla je 1803 in poslednja redovnica Ana Piedlerova, umrla je 1. 1841 v Kadanji 89 let stara.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Deželni odbor kranjski) je prosil slavno vlado, da bi se sklical deželni zbor na dan 20. junija, da reši konvertovanje zemljišeno-odvezuih obligacij. Banke, ki mislijo prevzeti dotično kupčijo, morajo svoje ponudbe deželnemu odboru poslati vsaj do
16.	junija. Deželni odbor odposlal je dotična vabila naslednjim bankam : Unionbank, Niederosterreichische Escomptegesellschaft, Filiale der Creditanstalt v Trstu, Litnderbank in Bodencreditaustalt. Deželni zbor bode sedaj zboroval le nekaj dni, potem se bo za nekaj tednov preložil in svoje delovanje uajbrž zopet pričel due 27. avgusta.
(Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija) odpeljeta se danes zvečer z Dunaja v Zagreb, kamor dojdeta jutri zjutraj.
(Slovensko društvo v Ljubljani.) Gg. dr. vitez Bleivveis, dr. Mosche, ces. svetnik Murnik, L. Svetec, dr. Tavčar iu dr. Vošnjak so kot začasni odbor pri deželni vladi vložili pravila politiškega slovenskega društva. C. kr. deželna vlada je potrdila pravila. Občni zbor se bo sešel, ko se bo oglasilo dovolj udov.
(Obrtnijsko pomočilo društvo.) Redni 32. občni zbor obrtnijskega pomočnega društva, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, bode v nedeljo dne
17.	junija dopoludne ob 11. uri v veliki mestni dvorani. — Duevni red: 1. Letno poročilo in računski sklep za 1. 1887. (§. 17. pravil). 2. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 3. Volitev 4 udov v ravnateljstvo. 4. Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1888. (§. 35. pravil.) 5. Posamezni nasveti udov.
(f 0. Rajinund Hočevar), bivši c. kr. okrajni glavar v Kočevji, umrl je danes ob 4. uri zjutraj po daljšem bolehauji tukaj v Ljubljani. Ranjki je bil ves čas goreč in zaveden narodnjak ter si je za kmečko ljudstvo pridobil velike zasluge kot zemljiščno-odvezni komisar. Pogreb bo jutri popoludne ob 5. uri. N. v m. p. I
(Umrl) je dne 6. t. m. v Semiču na Belokranjskem gosp. Pranjo Kur alt, predzadnji soposestnik podturnske graščine, po dolgi in mučni bolezni. Pogreb je bil včeraj popoludne. N. v m. p. I
(Umrl) je včeraj na Reki g. Miha Len če, iz znane rodovine Leučetove na Lavrici. Naj v miru počiva I
(Maxova slika), »Dopolnjeno je!" razstavljena je še jutri. Vstopnina je znižana na 10 kr.
(Tiskarsko društvo) imelo bode duč 1. julija trojno slavnost: službeno 50letnico strojevodje gosp. Antona Pleškota, ki posluje že nad 16 let v »Narodni tiskarni", 201etnico svojega »podpornega in izobraževalnega društva" in »Gutenbergovo slavnost". Pri tej priliki bodeta sodelovala pevsko društvo »Slavec" in vojaška godba. Več o svojem času.
(Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec") priredi vsled odborovega sklepa nastopne veselice: dne 17. junija javen pevski večer s sodelovanjem vojaškega orkestra; dne 1. julija sodeluje pri »Gutenbergovi slav nosti" in dvajsetletnici obstanka tiskarskega društva" na Kozlerjevem vrtu; dne 8. julija ima »Slavec" dopoludne sv. mašo, popoludne pa priredi veliko ljudsko veselico v proslavo 401etuega vladanja Nj. Veličanstva Praua Josipa I. na Kozlerjevem vrtu. Koncem julija pa napravi izlet v Kamuik.
(Iz Cerkelj) se nam piše, da je bil v ponedeljek dne 4. t. m. na graškom vseučilišči doktorjem zdravilstva promoviran g. Edvard Globočnik, sin tamošnjega občespoštovanega zdravnika gospoda Globočnik a. Čestitamo vrlemu očetu in nadobudnemu njega sinu! — Družba treznosti, o katerej se je vrinila v zadnjem dopisu tiskarska pomnta, broji sedaj nad 1200 društvenikov.
(Novomeške meščanske garde) načelnikom je izvoljen g. Anton Vertačič.
(Iz Metlike) se poroča, da bo mestni zastop s krajnim šolskim svetom jutri praznoval 40letuico cesarjevo. Danes zvečer je godba, bakljada in razsvetljava mesta. Jutri budnica, ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Po sv. maši pola-ganje in blagoslovljenje temeljnega kamna novi četverorazredni ljudski šoli; nato ogovor šolske mladine pri lipi cesarja Franca Jožefa. Popoludne ob 4. uri ljudska veselica.
(Povodom cosarjeve 401etuice) sklenil je okrajni zastop v Laškem trgu v svoji seji dne 7. t. m. ustanoviti dve ustanovi po 100 gld. za dijake na obrtni šoli v Gradcu.
(V dekauovini Laško pri Celji) sta nedavno dva kapelana vsled bolezni izstopila iz službe. Bolni so pa bili gg.: v Razborju, Jurjikloštru, Dolu in pri sv. Marjeti po eden, v Loki in Laškem po dva. Vseh duhovnikov v dekanoviui je dvajset.
(Drava) je vsled nalivov in pritokov s snežni-kov zelo narasla. Pri Gorenjem Dravburgu preplavila je polje iu travnike ter uničila mnogo poljskih pridelkov.
(Toča) pobila je te dni od Gradca na desno in levo ter proti severu vže ua več krajih in je po nekod prav občutljivo škodo napravila.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) V četrtek došla je najnovejša okrožnica imenovanega zavoda. Ista priobčuje v uradnem delu sledečo zanimivost: Povodom jubileja svetlega cesarja je na Dunaji razstava za obrtnijstvo. Iz tega vzroka se bodo pri c. kr. poštnohranilničnem uradu dobivale posebno opravljene vložne knjižice, imajo številko 700.001 in dalje. Razven navadnega teksta na platnicah nahaja se podoba Nj. Veličanstva cesarja in pa napis: Ju-bilaeums-Ausstelluug 1888. To se poštnim uradnikom naznanja s opombo, da s takimi knjižicami naj ravnajo vsled predpisov za ostale t. j. navadne knjižice. Nadalje okrožnica priobčuje račun za mesec maj. Vložilo so je 447.923krat za 55,490.718 gold.; od tega pride na Štajersko 20.087 vlog z zneskom 2,171.456 gld., na Koroško 5.563 za 560.633 gld., na Kranjsko vložili so 5.238krat skupaj 620.710 gld., na Primorskem 6.915krat za 858.344 gold. Vrnilo se je 135.038krat v skupnem znesku 54,104.905 gl.; od tega na Štajersko 3.755krat za 1,026.832 gld., na Koroško 937krat za 155.327 gld., na Kranjsko 828krat za 156.751 gld. Od dne 12. januarja 1883, ko jo hranilnica začela poslovati, vložilo se je skupaj 16,666.474krat za 1.726,632.318 gld. 32 kr.; vrnili so pa 5,026.396krat za 1.685,202.784 gold. 39 kr., v hranilnici je torej preostalo čistih 41,429.533 gld. 93 kr. Med povračili je tudi znesek 8,084.550 gld.; za kar je urad vložnikom kupil in odposlal vsled zahtevanja vrednostne papirje. Rentnih knjižic je v prometu 9.487 v vrednosti 7,500.970 gold., vložnih knjižic 621.988, a knjig-čekovnic 13.540. Nove pošte z nabiraluicami dubili so kraji: sv. Benedikt pri Radgoni, sv. Marjeta »na Koroškem" iu Muta »ua Koroškem", opustili so pa pošto »Freibach" v Rožni dolini. — Umrl je blagajnični oficijal gosp. Henrik Moker dne 7. maja. — V neuradnem delu okrožnica priobčuje izkaz o poštni hrauilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Taljanskem in Švedskem.
Telegrami.
Budimpešta, 9. junija. Delegacijam predloženi skupni proračun iznaša po odšteti zakladi 1.130,535.634 gl., katerih odpade na vojni proračun 97,717.655 gl. in na mornarico 9,180.947 gl. Skupna izvanredna potrebščina iznaša 23,181,246 gl., izmed teh za vojno 20,964.666 gold., za mornarico 2,137.280 gld. Za repetirke je postavljenih 13,384.700 gl. Carinski dohodki so prora-čunjeni z 39,698.314 gl. Kredit za zasedene dežele iznaša 4,423.000 gl.
Nadaljna predloga zahteva izvanrednega kredita 473'10 milijona za deloma že odrejeno deloma še nameravano nadaljevanje leta 1887 pričetih vojaških varstvenih naredeb in sicer za najnujnejše naredbe 297*10 milijona, od kojih jo 16 milijonov še porabljenih ; glede ostalili 176 milijonov naj so vlada pooblasti, da jih sme porabiti, ako bo to zahtevala ne-odvračljiva in silna potreba. Dotična motivacija pravi: Akoravno so vsa, evropska ministerstva složna v tem, da bi se ohranil mir.
vendar so nič manj tudi take nujne okoliščine, ki velo, da je pomnoženje in zboljšanje orožno silo najvarnejšo jamstvo miru.
Budimpešta, 9. junija. Ogerska delegacija je včeraj kandidovala Ludovika T i s z o predsednikom iii kardinala H ay n a 1 d a podpredsednikom.
Berolin, 9. junija. „Nordd. Allg. Ztg.": Cesar je sprejel ostavko Puttkamerjevo ter mu podelil veliki križec hohenzollernskega reda. Cesarica se je zvečer odpeljala v Za-padno Prusijo.
Rim, 9. junija. Zbornica se je izrekla na korist opustitvi smrtne kazni. Skoraj enoglasno jo zavrgla protestno prošnjo škofov zoper novi kazenski zakonik.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Doneske so izročile podružnice:
Slov. Gradec..........
Žavec ............
Dornberg (skupilo za poslano vino) . .
Beljak in okolica	......
Cerkno na Goriškem.......
Kotmarivas na Koroškem .....
č. g. Pire, benediktinec v Št. Pavlu „ „ Bizer, dekan in J. Ogriza, kaplan
Mohorjani na Prežganji......
češko-slovinski spolek v Pragi . . . . Mohorjani od sv. Križa pri Litiji . . .
V Ljubljani, 8. junija 1888.
86
127	gl.
124	„
27	„
50	„
80	„
70	„
3	„
10	„
2	„
20	„
5	„
Dr. J. Vošnjak,
blagajnik.
kr.
Umrli no:
7. junija. Terezija Lipovš, stolarjeva žena, 38 let, Stre-liške ulice št. 8, jetika. — Lovrenc Suhadobnik, zasebnik, 80 let, Kolezijske ulice št. 14, Marasmus.
Tuj c i.
7. junija.
Pri MalUa: Beer, Arlt, Blau, Hofraan, trgovci, z Dunaja. — Biichler, trgovec, iz Budimpešte. — K. Meeraus, nad-inženir, iz Pulja, — Weiss, trgovec, iz Siseka
Pri Slonu: Basch, Monschein, Altman, zasebniki, z Dunaja. — M. Hirseh, zasebnik, iz Prage. — Bernan, potovalee, iz Budimpešte. — Derežan, finančni tajnik, s soprogo, iz Zagreba. — Dolničar, zasebniea, iz Trsta. — Spazoli, z družino, iz Gorice. — Achtschin, umirovljeni sovetnik, s soprogo, iz Gorice.
Pri Avstrijskem caru: Mejač, posestnik, iz Komendo.
—	Kurošev in Einspieler, zasebnika, s Koroškega. — Baum-gartner, zasebnik, s Koroškega. — Ivanuš, zasebnik, s Poličan.
—	Muha, duhovnik, iz Trbovelj.
Vremensko »porodilo.
t? čas Stanje	.Is, --Veter Vreme -5 g
... zrakoiutint toplomera	St "
opazovanja T mm po'CeIzijn	S *
~ 7.~~u. zjut.l 7301 " 2T8	si. szap. "dl. jasno
8 2. u. pop. 733 9 28 0	„ jasno 0-00 9. u. zvee. 734 3 21-4
čez dan jasno, vroče ; popoludne ob */a4 uri močan veter, črni oblaki od severa proti zapadu in malo gromenja od severa proti zapadu. Srednja tomperatura 23 7° C., za 5-6° nad nor-maloHi.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 9. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	79	gl 30	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „	80	„ 90 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 90	„
Papirna renta, davka prosta......94	„ 25	,.
Akcije avstr.-ogerske banke .....	865	„ —
Kreditne akcije ....................285	„ 60	„
London.............126	„ 40	„
Srebro ....... .....—	., —	„
Francoski »apoloond....................10	„ 01'i,„
Cesarski cekini .... ..........5	„ 94	„
Nemške marke	61	„ 97'/*.,
Tržne cene
dne 9. junija.
gLjkr "'"	kr.
Pšenica, liktl.	...	6	17 Špeh povojen, kgr. .	—	00]
Rež, „	...	4	22 Surovo maslo, „ .	—	90l
Ječmen, „	...	3 74 Jajce, jedno „ .	—	2
Oves, „	... i	2 92 Mleko, liter ....	—	8
Ajda, ..........4	22 Goveje meso, kgr. .	I —	56
Proso, „	...	4	22 Telečje „ ., .	—	50
Koruza, „	...	5	52 Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, „	...	1	87 Koštrunovo „ „ .	—	34
Leča, „	...	12	— Pišanec.....—	70
Grah, „	...	13	— Golob .....-	26
Fižol, „	...	11	— Seno. 100 kgr. . .	2	141
Maslo,	kgr. I	1	— Slama, „ „ . .	1	lili,
Mast,	„ .	-	75 Drva trda, 4 Q mir.	6	40j
Špeh svež,	„ '	—	65 „ mehka, „	4	10!|
Zahvala.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
Za mnogo dokazo najsrčnejšega sočutja za časa bolezni in za mnogobrojno vdeložitev pri pogrebu no-pozabljivega mi soproga, go-poda
JAIEZA KECEL-M
intrMi Pionir
kakor tudi za mnogo krasno vence izrekam v svojem in svojo rodbino imenu vsem prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem iz vsega srca p r o č a s t i t i duhovščini v Kamniku, prečastitemu provineijalu frančiškanskega reda v Ljubljani, častitim gospodom častnikom, p. t. gospodom c. kr. uradnikom, slavnemu občinskemu zastopu in častiti meščanski korporaciji v Kamniku, trgovinskima tvrdkama Luckmann in Souvan v Ljubljani, šolami, pevskemu društvu ,.Lira" za ginljivo petje, vojaškim veteranom v Kamniku, Ljubljani in Domžalah in prostovoljnemu gasilnemu društvu kamniškemu.
Kamnik, 9. junija 1888.
Marija Kecel roj. Praschniker.
na ]>»naji,
katerega zaklad znaša 12 milij. gold. avst. volj., priporoča so o priliki bližajoče se žetve gospodom poljedelcem in kmetovalcem za
zavarovanje proti požaru
razi poljsl in žili pito.
! lil. 3» a.v.I !
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčono dobro in solidno narejene
Anton Obre^
tapecirar in dekorater
v Lju.l>yai»t, Šcleiiburpfovc nliee št. i.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mostu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO j>-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
SV Ceniki s podobami zastonj iu franko na zahtevanje.
Glavno zastopstvo ,,Pliffuixa" za Kranjsko
v Ljubljani, Kolizej.
JT. Perliavc.
C. kr. priv. fabrika za izdelovanje
zarezanih strešnikov
v Zilski <1 .lini na Koroškem
priporoča svoje patentovane vštiienee zarezane strešnike,
ki so najbolj bili o<llil<ovani na lteramični razstavi v Parizu.
Slove že daleč po svetu,
ker so lalilci, solidni, lični, i><> ceni in ker najmanj trpe od mraza in sucfja.
SV Poroštvo za tri leta. Z njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Ameriki. — Fabrika je za vso avstro-ogersko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevili zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta.
Proti posncmalcem in ponarejalcem se bode po smislu patentnega zakona nsij-osti-ejo kazenski postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrste	((i)
zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna.
Streha ua ogled, je na tukajšnjem kolodvoru Ilndolfovc državne železnice. Glavni zastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata
W® F® ¥111111 # ®®a|«| V Ljubljani, Slonove ulice št. 0.
I!
C. kr. priv. tovarna za porthi mlski in hidravlični cement
Alojzija Praschnikerja
v i4aiiiiiiMia iia M raiijN!k'€*iii.
Ustanovljena leta 1854.
Glavna zaloga v Ljubljani pri g, P. P. Vidicu & Comp.,
Sl fiiove nlic»e štev. 9,
m
priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svojo hidravlični cement (roinan-eement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor jo predpisana v pravilih dinstva avstrijskih inžončrjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno inno.o lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi cesarje za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede težo. — Tudi priporočamo Inpe in zelo trajne liioznjlske plošče, brušene in Ukane, v liajraznovrstnejših obrazcih, in onobojnate plošče od portlandskega cementu, črne, rudefic, liarnvnobnrvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klnjna kurilu, okraske in sobe, cohicntiic cevi itd.
Blagovoljna naročila se najnatančnojo iu mijtoSnojo izvršujejo tu-jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. T\ P. Vidicu »Sc Comp,, Slonove ulice št. 9.	(6)
Hirata- ElierI«,
izdelovalca oljnatih barv, flrnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
JfcjJ km	ni^«,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje ceno.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce na zahtovanjo.
Razstava 5Iaxovo slike v slavnostni dvorani zgornje realke.
Slavna velika Kristusova slika
> o p o 111j e 11 o je!"
Slikal Gabriel Max.
To genijalno delo, ki v priprosti mogočnosti in prepričevalni nadnaravnosti vsesplošno obseza v istinitem pomenu in večnem učinku rešenje sveta na Golgati, razstavil jo praški dvorni založnik umetnin Nikolaj L ehman n za kratek cas (konec razstavi v nedeljo lO.juu.) Vsak dan od i), ure dopoludnč do 6. ure zvečer.
(Vstopnina yo kr.)
Ta slika je bila že razstavljena v umetniških društvih mnogih umetniških mest in v škofovskih palačah tu- in inozemstva ter je povsod vzbudila splošno zanimanje.	((5)
M M
Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča
trgovina z železnino in orodjem
mestni trg lO.,

vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ŠČetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	(i4)
Gospodu O. PICCOLI-JU , lekarju ,,pri Angelu" v Ljubljani.
Moj sin jo trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanja in želodčnega krča, da ga je ta bolezen vsega shujšala in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadajo in tudi nisem pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec, in vspeh je bil tako nagel in sijajen, da jo moj sin porabivši samo 6 steklenic popolnoma ozdravil. Pri takem vspehu morem Vašo esenco le najgorkeje priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate' žile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite.
V Trstu 1887.
(3)
Dr. Leon Levi.
PH
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
so priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal.
Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.	(21)
Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano.
AV
Janez Dogan, H
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno
Mine 0pi®w©s>
politovano in Iikane: altarno podstavke po 5 gld. 50 kr, divano, garnituro, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld.. vozičke za otroko, okvire za sveto in posvetno podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod,
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko
]Xe zameiiiti z Radgonsko, to je
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
Kot Zdravilna VOflfl, Radanska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ , , .t,,,, i .	natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri
vseli boleznih koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženiih kadar so napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot namizna Vfifia Vsled obilne °9|ene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega
.. ,...............okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. 1'omešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Obvaroval n O zrl liavi l D Jako ra?"sil'jona j0 in mnogo se rabi radenska kisla voda kot \j u \ cdj. y v uuiiu /iui a v iiu. varstvo in zdiavilo zoper da¥iC0i škr|atiC0i mrznco in k0|er0_
Koneli in Stanovania Kopeli so prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno
J-l.UjJU.Ll ±11 OUCbllU VCbilja. gorkoto Skllšnja u8ii da pomagajo bno	hudico
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 85 kr cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. jffjsfeSj&teue
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočino kaliju, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To gaje napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vodno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko ko2)ališče radenske slatine na Štajerskem.
(14) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastucr v Ljubljani.
avstro-francoska družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	$ elementarnim škodam in nezgodam.
na I1I1H, 1»,
I
Kavnatoljstvo:
Imovina družbe:
f) milijonov gld. avstr. velj.
5
* milijona gld. avstr. velj.
fiulia »c® B- «H
človeško življenje v vseli navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljeucem :
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantuimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih:
c)	proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in jo suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.
Zastopstva družbe:
V Budimpešti, Wienergasse 3 in ScliilTgasse 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldcnes Sehiff'1; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasse 10.
V vseli mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhijo nahajajo so glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejomajo zavarovanja.
Glavni zastop v Ljnbljaiii, Šclcuburgove ulice štev. 3, pri
.30SI!»i; PROSEJfC.il.	(6)
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
UT zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
Moro se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 00. lotu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima	«-ra*B
■»=»■» srn-	®ar	-w aBa's»«i S , katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%.
Konci leta 1880. bilo jc pri banki „ SLAVIJ I" za življenje zavarovanih 40.407 osob
za 22
,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastne j liisi (Grosposke ulice 12.)
Teodor Slabapja,
avstrijsko-franeosko društvo
za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in ne
srečnim Zm ajem
mr H® ~wr m i .
Plačani delniški kapital in drugo poroštveno premoženje družbe znaša čoz
dva milijona goldinarjev avstrijske veljave,
Pisarna vodstva nahaja se:
na Dunaji, I., Wippling;erstrasse 48
Zastopništva so:
na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Lvovu, Gradci, Inomostu.
„AZIENDA« zavaruje	(2)
proti škodi po toči
po najugodnejših pogojih in za trdne premije, no cli bi bilo treba pozneje doplačevati. Premije se odmerjujejo kolikor mogoče ceiitf in plača za premije kreditira se, ako se želi. Škode so kulantno likvidirajo in točno izplačujejo.
Za posredovanje zavarovanj in povprašanja se priporoča
glavni zastop v Ljubljani pri g. I, PROSipir-ut Šelenburgove ulice št. S,
p
Ustanovljena leta 1847
I^j ti 1> 1 j a 11 a,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in i»osti!ni-earske oprave
po lin.jiiiž jili conali.	(47J
C-snilniki g vat is in franko.
a, č&m skavte©
priporoča
v
Andrej Drustcovic-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, Morje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolniee, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-man-eement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posameznadela.
a- £ f* C s sv R» ."B la. 9
kjer ni blizo vodo neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s' katerimi jc mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva «mirom sveži dovski mavec (Lengeufcder Ggps) xa
gnojenje polja.
Priporoča svoje izdelko prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovojših in lepili oblikah.	(3)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo.
Preselitev in priporočilo.
Slavnemu občinstvu, zlasti pre-častiti duhovščini najuljudneje naznanjam, da sem se preselil s svojo
klohčarsko is krznarsko trgom
v E&irbišfv« hišo na Kon-gresunii trgu poleg gledali išča.
Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da bom najtočneje izvrševal vsa naročila ter z dobrim, bodisi klobučarskim bodisi krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam.
Odličnim spoštovanjem
A. Krejči,
(13)	klobučar in krznar v Ljubljani.
Dooooo«xx»o©a
SciselOH1 ^iNflliie krogTflce.
Najboljše sredstvo zoper zaprtje in lenost jeter.
To krogljice ne shujšajo — kakor mnoga druga zdravilna sredstva — bolnikovega stanja, predno se ne počuti boljšega. Vpliv njihov, akoravno lagoden, jo vendar popoln brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu, itd. — Soigelovo krogljice so najboljše domačo sredstvo, ktero jo bilo lo kedaj iznajdono. Izčistijo creva vseh dražilnih snovi in jih puste v zdravem stanji. Najboljšo sredstvo so zoper neva'nost življenja — noprebavljivost in lenost jeter. — To krogljice preprečijo mrzlico in razne bolezni, kor odstranijo iz čroves vso strupene snovi. Učinek krogljic jo hiter, in vendar lagoden, no da bi provzročovalo kakove bolečine. Kdor ima hud nahod in mu preti mrzlica, kdor čuti bolečino v glavi, v hrbtu ali v udih, temu bodo Soigelovo krogljice odstranilo nahod in prognalo mrzlico. Obložen jezik s slanim okusom provzročujojo škodljive tvarino v želodci. Lo nekteri vžitki Seigelovih čistilnih krogljic sčistili bodo želodec, odstranili slabi okus in dali zopet tek; s tem se pa povrno tudi zdravje. — Mnogokrat provzročujo pol sognita hrana v želodci bruhanje, slabosti in drisko. Ako so oproste čreva teh nečistiii tvarin z vžitkom Seigelovih krogljic, zginejo neprijetni učinki in prikaže so zopet zdravje. — Ako vzamemo Seigelove čistilne krogljice, predno gremo spat, zabranijo slabo nasledke preobilo jedi in pijačo, no da bi motile spanje. Cena zavoju Seigelovih čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobitajo se le v podolgastih škatljicah.	(8)
Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo.
Lastnik: jSl.. •B-	.JL-f;«, Limited, 35 Faringdon Road, London.
Ifarlsbad, kolodvor 108, dne 6. novembra 1888.
Blagorodni gospod! Nedavno sem naročil pri Vas „Sehaker-ekstrakt" in Soigelovo krogljice. Ker jih bom v kratkem zopet rabil, izrekam Vam, častiti gospod, svojo prisrčno zahvalo, kajti učinek teh zdravil jo dobor. (Naroči.)
Spoštovanjem	Krištof Zaoh.
A"zalogi ima in razpošilja „Seigelovc krogljice" Ivan Nep. Harna, lekarna „zum gold L6won" v Kremžiru na Moravskem. Na prodaj jih ima in razpošilja Jan. N«p. Harna, lekarnar „Zum gold. Lihven" v Kremžiru na Moravskem. Dalje v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkoezy, G. Piccoli; Celovec, Peter Birnbacher, Alf. Egger in \V". Thurnwald: Breze, St. Mohor, Prevalje, Gostontschnig: Trbiž, Beljak, dr. Kumpf, Prid. Scholz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabuchio; Reka, ti Prodam; Gorica, J Cristofoletti, Pontoni, A. Gironzoli; Trst, Suttina A., al Cainolo, Praxmarer A. ai duo Mori, J. Serravallo, al Bedentorc G. Zaneti, a Ha Šesta d'oro; Novigrad, Nik Bar. Gionovič; Spljet, Aljinovič, Foeiglj; Zader, Androvio; Susak pri Reki, Mali
Lošinj, 0. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napelji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzii, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obložcnji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cona steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Bi.-a.cly, Jvvemžii- |na Moravskem].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, kojo obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za žclodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Pieeolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Kr. Baecarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lok. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Bi?zoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blužek.	(23)