Leto I. — St. 15. Celje, dne 12. junija 1948. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini ZAVEDAJOČ SE VELIKEGA POMENA PETEGA KONGRESA PARTIJE V] BORBI ZA USTVARJANJE SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI, ZA-j SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠIH NARODOV, SE PRIPRAVLJAJMO IN^ PRIČAKUJMO DAN KONGRESA Z ŠE BOLJ POŽRTVOVALNIM DELOIV^J ZA PROCVIT NAŠE DOMOVINE! i Tekmovanje pred Kongresom Komunistične partije Jugoslavije je zajelo vse naše delovne kolektive v teku preteklega tedna in še te dni so vstopili v tekmovanje skoraj vsi de- lovni kolektivi po tovarnah v obeh na- ših okrajih. Že itak velik delovni po- let, se z vsakim dnem, čim bolj se bli- žamo tem velikim dnem, vse boli stop- njuje. V obliki resolucij, pisem, brzo- javih Centralnemu komitetu KP J izpo- vedujejo delavci brezmejno predanost Komunistični Partiji, zaupanje v njeno vodstvo, obljubljajo, da bodo še bolj odločno stopali v borbo za izpolnitev vseh planskih nalog. Izmed odposlanih pisem delovnih ko- lektivov jih objavljamo nekaj, vsa pa prav tako kot ta, vsebujejo večinoma velike delovne obveznosti. Delavci gradbenega podjetja »Beton« so poslali naslednjo resolucijo: Centralnemu Komiitiu Komunistične partije Jugoslavije Zavedajoč se zgodovinskega pomena V. kongresa KPJ ter velikega pomena Uredbe Vlade FLRJ o znižanju planske polne lastne cene hočemo napeti vse sile za izvedbo prvega petletnega plana, ter s tem. dokazati vso našo predanost in zaupanje Komunistični partiji in to- varišu Titu, ki nas vodita k uresniče- nju socializma. V zvezi s tem bo naš delovni kolek- tiv izpolnil sledeče obveze: 1. Na vseh naših gradiliščih bomo u- vedU 100% akord do 29. julija 1948. 2. Po vseh naših gradiliščih bomo u- vedli brigadni sistem dela. 3. Uvedli bomo strogo štednjo ma- teriala in s tem znižali planske ter pro- izvodne stroške. 4. Vse naše gradbene stroje bomo j čimbolj racionalno izkoristili in vse pokvarjene usposobili. j 5. Vso mladino našega podjetja bomo organizirali v LMS in jo vključili v mladinske brigade. ! 6. Da bomo mesečne in letni plan re- alizirali 100%. 7. Izpolnili bomo vse že zadane nalo- ge pri gradnji zadružnih domov. 8. Ustanovili bomo v okviru statuta »Ljudske tehnike« 5 krožkov. Te obveznosti bomo izpolnili, da bi na ta način najzgovorneje izpričali svo- je zaupanje in predanost naši Partiji. »Naj živi V. kongres Komunistične Partije!« »Naj živi herojska Komunistična Partija Jugoslavije!« Pred partilskim Kongresom bodo v Tkalnici hlačevine znižali proizvodne slrošhe za i 3 odstotkov Na čast V. Kongresu KPJ, ki bo ve- likega pomena za narode Jugoslavije, za razvoj naše države, ker bo še bolj utrdil vrste naše Partije in še krepkeje mobiliziral sile delovnega ljudstva naše države. Da pokažemo tudi mi našo pre- danost in hvaležnost naši avantgardi — KPJ s Centralnim komitetom in tov. Titom na čelu, hočemo še bolj okrepiti ^aše delo s tem, da bomo z vsem ela- "^^m tekmovali z ostalimi delovnimi ^°^^ktivi, zato se obvezujemo, da bomo: 1- {»redčasno izpolnili vse naloge prve petletke. 2- Znižali bomo proizvodne stroške za 13 odstotkov v času pred kongresom. 3. Dvigniu bomo delovno disciplino za 4 odstotke. 4. Za gradnjo zadružnih domov in drugih prostovoljnih akcij bomo napra- vili do kongresa 2000 prostovoljnih ur. 5. Dvignili bomo ideološkopolitično izgradnjo in kulturno-prosvetno delo za 10 odstotkov. Delovni kolektiv Tkalnice hlačevine Celje V Tovarni perila obljubljajo Kongresu KPJ, da bodo letni plan presegli za iO o/o Zavedajoč se velikega pomena V. kon- gresa KPJ za naše narode in za razvoj naše države na poti v socializem, se obvezujemo: 1. Da bomo z vsemi silami sodelovali pri naporih za izvedbo vseh planskih nalog v letu 1948 in da bomo naš letni plan prekoračili vsaj za 10 odstotkov, 2. Da se bomo z ozirom na Uredbo vlade FLRJ glede znižanja planske pol- ne lastne cene vsi, od delavcev, teh. vodstva do nameščencev, vztrajno bo- rili za maksimalno izkoriščanje pro- izvodne zmogljivosti, za polno izkori- ščcinje vseh strojev, da bomo štedili z materialom, čuvali stroje in orodje pred okvarami, dobro izkoristili odpadke in polagali največjo pažnjo kvalitetni iz- delavi naših izdelkov. 3. Da bomo odstotek bolnih kolikor mogoče znižali, odstotek neupravičenih izostankov pa znižali na nič ter da bo- mo dvignili delovno disciplino. 4. Da bomo poživeli delo študijskih krožkov. 5. Da bomo v našem strokovnem te- čaju, ki smo ga medtem pričeli, nu- dili tečajnikom vso pomoč, da bo te- čaj pravilno izveden in da bomo dali skupnosti res strokovno usposobljen kader. 6. Da bomo poživeli delo na kulturno prosvetnem polju in sicer: a) izvedli bomo 2 kulturni pri- reditvi, b) organizirali 6 predavanj in sicer: 2 strokovni, 2 politično-vzgojni in 2 kulturno- prosvetni. 7. Da bomo pri prostovoljnem delu kjerkoli napravili 4000 udarniških ur. Delovni kolektiv celjske tovarne perila Napoved delovnega tekmovanja sindikalne podružnice Zdravilišča Dobrna, v počastitev V, Kongresa KPJ Sporočilo o V. kongresu KPJ smo na sestanku sindikalne podružnice gostin- sko-turistične stroke v zdravilišču Do- brna sprejeli z navdušenjem. Da bi do- stojno počastili ta veliki dan, smo eno- glasno sprejeli sklepe o predkongres- nem tekmovanju. Doseženi rezultati pri delu naj pokažejo našo brezmejno hva- ležnost in predanost KP, naši vodite- ljici, katera je posebno v gostinski stroki temeljito odpravila izkoriščanje človeka po človeku. Sedaj služi naše delo v prid delovnemu ljudstvu, v stari Jugoslaviji pa smo morali biti suž- nji naših razrednih sovražnikov in nji- hovih vsakovrstnih zahtev. Pozivamo vse delovne kolektive tu- ristično-gostinske stroke v Sloveniji na delovno tekmovanje v sledečih točkah: 1. Štednja v naših obratih. Skrajno bomo varčevali pri materialu v naših tehničnih pomožnih obratih. V gostin- skih obratih bomo s pazljivostjo znižali lom posode na minimum. Pravtako bo- mo s še večjo pažnjo, pri isti porabi živil, izboljšali kvaliteto hrane in zmanjšali normo odpadkov. Zvišali bo- mo storilnost dela pri istem številu uslužbenstva, da bomo prištedili pri kadru, ki je nujno potreben pri izpol- nitvi plana. 2 Vso pozornost bomo posvetili iz- boljšanju higijene v vseh oddelkih. Utrdili bomo medsebojno tovarištvo in izboljšali naš odnos do gosta-bolnika. Našim gostom bomo nudili vso pozor- nost in nego, da si čimprej naberejo novih moči za nadaljno delo. 3. Tekmovali bomo v kulturno-pro- svetnem delu. Organizirali bomo poli- tično-vzgojna predavanja in redno po- sečali študijske krožke. V naše kultur- no-prosvetno delo bomo pritegnili tudi tovariše-goste, da jim na ta način nu- dimo vso možnost dobrega tovariškega spoznavanja. Z gostovanji na gradi- liščih zadružnih domov bomo dali vse priznanje in vzpodbudo graditeljem. 4. Število prostovoljnih udarniških ur v podjetju samem in pri gradnji za- družnih domov pa bo pokazcdo, kako globoko cenimo slavno zmago izpod so- cialne in nacionalne sužnosti, katero nam je prinesla naša voditeljica KP. Tekmovanje bomo zaključili 15. ju- lija in objavili rezultate. Naj živi slavna KPJ z maršalom Ti- tom na čelu Delovni kol. gostisko-turistične stroke v zdravilišču Dobrna Drugi pregled krompirišč \e hil nekoliko boljši od prvega V nedeljo dne 6. t. m. je bilo v okra- ju Celje-okolica pregledanih 15.000 par- cel, ki merijo okoli 3000 ha. Pregledo- valo je 1350 skupin, ki so štele skup- no 12.200 pregledoval cev. Zaradi mo- krote je ostalo okrog 6000 ha krompi- rišč nepregledanih. Ta so se pregledala v torek. Koloradskega hrošča se tokrat ni našlo, čeprav se je dobro preiskal teren vasi Gomilsko, kjer se je našel pri prvem pregledu koloradski hrošč. Delo je bilo pri drugem pregledu bolje opravljeno, vendar so se ponav- ljale napake, ki smo jih ugotovili pri prvem pregledu. Osnovna napaka nedeljskega pre- gleda je bila, da so nekateri Krajevni ljudski odbori opustili organizacijo pre- gleda, misleč, da se pregled zaradi de- ževja prejšnjih dni ne bo vršil. Di- sciplina pa zahteva, da so ekipe tudi ob slabem vremenu na zbirališču in da šele tam skupno s krajevnim ljudskim odborom in komisijo ugotovijo, če se bo pregled vršil ali preložil na prvi ] prihodnji dan, ki bo za to primeren. V nedeljo pa se je zemljišče že posu- šilo in je bil pregled z malimi izjema- mi mogoč. Marsikateri krajevni ljud- ski odbor pa je bil zaradi zanašanja na preložitev nepripravljen, tako da so morali spraviti pregled v tek okrajni aktivisti, ki so šli v soboto popoldne na vse krajevne ljudske odbore. Zraven te osnovne napake moramo grajati zopet malomarnost nekaterih krajevnih ljudskih odborov in članov komisij, ki so bili za pregled popolno- ma brezbrižni. Krajevni ljudski odbor St. Jedert je svojo malomarnost že drugič pokazal. Prav slabo so izvedli pregled krajevni ljudski odbori: St. An- draž, Marija Gradec, Svetina, Zusem, Grobelno, Buče, Vitanje in Planina. Krajevni aktivist Vrečko Franc na Grobelnem je sedel v gostilni in se za pregled sploh ni brigal. Uslužbenec na krajevnem ljudskem odboru v Bučah, Vrhovšek, je šel domov in zaprl pisar- no krajevnega ljudskega odbora, usluž- benec na krajevnem ljudskem odboru Marija Gradec pa je pijan sestavljal zbirno poročilo. Odbornik Stancer na Vranskem je napisal na vabilo k se- stanku za pregled: »Nedelja je moja In gospodova«. On noče vedeti, kako vrši naše delovno ljudstvo ravno ob nede- ljah razna dela, ki nam bodo izboljša- la življenje. Je še več posameznikov, ki jih bo moral Okrajni ljudski odbor zaradi čuta neodgovornosti in njihove malomarnosti do skupnosti ksiznovatL Nekaj krajevnih ljudskih odborov pa je pregled dobro organiziralo in lepo izvedlo. Brezhibno se je izvršil pregled v Rimskih Toplicah. Dobro so izvedli pregled v Sv. Juriju pri Celju, v St. Ilju, Petrovčah, Kozjem, Sv. Petru, Galiciji, Mariji Reki, Kuretnem, Ri- fengozdu. Sv. Lenartu, v Braslovčah, Letušu, Orli vasi, na Vranskem, v Drami j ah, Sv. Primožu in še pri ne- katerih krajevnih ljudskih odborih. Po prvem pregledu sta se razveseljivo po- pravila krajevna ljudska odbora Dren- sko Rebro in Griže. Pri pregledu bo še potrebno več za- vesti, pregled pa mora biti pripravljen ob vsakem vremenu. Kampanja za odkup zHa osnovna naloga aktivistov OF Zvezna vlada FLRJ je izdala uredbo o obveznem odkupu žitaric v gosp. letu 1948. Po tej uredbi se določijo obvezne oddaje na podlagi kategorizacije po- sestva in tržnih presežkov neposredno pred žetvijo. Žito obvezne oddaje se bo plačalo po uradnih določenih cenah (n. pr. pšenica din 4.12) brez bonov za nabavo ind. izdelkov po nižjih enot- nih cenah. Kmetom in kmet. zadrugam pa je omogočeno, da lahko vnaprej sklenejo kupoprodajne pogodbe za žito na ra- čun obvezne oddaje in to pod zelo ugodnimi pogoji. Cena takemu kontra- hiranemu žitu je za 25% višja od dr- žavne cene za obvezno oddajo, pro- dajalec pa prejme za celotni znesek prodanega žita bone za industr. blago. Takoj ob sklenitvi pogodbe prejme kmetovalec 40% predujma v bonih in denarju, ostanek pa ob predaji blaga. Ker pomeni odkup žita akcijo go- podarskega značaja, ki ima nalogo preskrbeti državi osnovne fonde pre- hranbenih artiklov, z druge strani pa važno politično nalogo, ki naj utrdi v kmečkih množicah vero v ljudsko ob- last in njeno skrb za delovnega kme- ta, je aktiv okraj. OF odbora Celje- okolica sklenil, da s širokim politič- nim delom širom okraja zaktivizira vse vasi in slehernega kmeta, da bo isti dodobra upoznan z vsemi otiplji- vimi ugodnostmi letošnjega odkupa. Okrajni aktiv se zavezuje v čast V. kongresu KPJ, da bo s kontrahažo za 10% prekoračil plansko določeno ko- ličino obvezne oddaje ter da bo do- segel in presegel to količino s kon- trahažo, tako številčno, kot količinsko, 1 mesec pred določenim rokom, to je do 1. julija 1948. Naloge krajevnih aktivistov in kme- tijskih zadrug so, da v tej kampanji neumorno sodelujejo ter s tem omogo- čajo izboljšati prehrano delovnega člo- veka, ki stavlja vse sile za čimprejš- njo dovršitev planskih obvez in poti v socializem. Pripravimo se za partizanski teden Da obudimo velike tradicije narod- [ no-osvobodilnega boja in oživimo spo- mine na slavne boje in heroje na- rodno-osvobodilne vojne ima brez dvo- •. ma partizanski teden ogromno važ- '. nost. j Dolžnost slehernega borca NOV in j aktivista NOB je, da v tem tednu ak- i tivno sodeluje pri vseh manifestaci- ; j ah, ki jih priredi Zveza borcev v ' okraju Celje-mesto. V tem tednu moramo izvesti občne zbore krajevnih odborov Zveze bor- cev, moramo pritegniti v Zvezo vse : borce in aktiviste, ki se še do danes j niso vključili v Zvezo, moramo po- ' živeti delo Zveze borcev tako, da bo- mo res v prvih vrstah pri graditvi so- cializma v naši državi kot smo bili v prvih vrstah za osvoboditev naše do- movine. V soboto zvečer, ko se bodo za otvo- ritev partizanskega tedna zakurili kresovi na bližjih hribih, je dolžnost vseh članov Zveze borcev, da se pri- družijo kresovanju, in sicer: I Kresu na Golovcu naj se pridru- 1 žijo člani Zveze III. četrti, kresu pri ' mestnem pokopališču naj se pridru- žijo člani Zveze II. četrti, kresu na Miklavškem hribu naj se pridružijo člani Zveze IV. četrti in kresu na Sta- I rem gradu naj se pridružijo člani I. četrti. '• V nedeljo 13. junija je pohod na prvo osvobojeno ozemlje na Štajer- skem to je v Hinino pri Jurkloštru. Odhod iz Celja je ob pol sedmih z vlakom. V soboto 19. julija za zaključek par- tizanskega tedna se vrši povorka po mestu katera nazadnje krene v Ljud- sko gledališče, kjer se bo vršil parti- zanski miting. Z voljo in požrtvovalnostjo se loti- mo dela kot smo se ga lotili v najtež- jih časih naših slavnih borb, da bomo v partizanskem tednu častno izvršili vse naloge, ki si jih je zadal okrajni odbor Zveze borcev. Libojski rudarji se bodo menjali na deloviščih Rudarji obrata Liboje, zbrani na množičnem sestanku, pošiljamo V. kon- gresu CKKPJ plamteče pozdrave! Ponosno bomo sprejeli 21. julij, zgo- dovinski dan, ko bo štab socialistične graditve naše dežele temeljito ocenil delo naših ljudi v izpolnjevanju petlet- nega načrta. Libojski rudarji se obvezujemo, da se bomo smenjavali od sedaj na deloviščih. Vsi rudarji bomo vestno izpolnjevali naš veličasten petletni plan, ter svojo dolžnost napram Komunistični partiji in narodu častno izpolnili! Živel CKKPJ! Živel CKKPS! Živel naš genialni voditelj in učitelj maršal TITO! Delovni kolektiv rudnika Liboje Finančni uslužbenci vabijo k tekmovimlu Sindikalna podružnica zveze finanč- nih uslužbencev št. 1 pri MLO Celje- mesto, je na občnem zboru, ki je bil dne 26.5.1948 sprejela sklep, da po- zove sindikalne podružnice zveze fin. uslužbencev št. 2, 3 in 4 s sedežem v mestu Celju, ter sindikalno podružnico MLO Celje-mesto na tekmovanje v sle- dečem: 1. Da se bodo dosledno izvrševali sklepi COESJ. 2. Da se bodo izvrševale obveze prostovoljnega dela dane za leto 1948 za čiščenje ruševin v Celju, graditve zadružnih domov v Medlogu in Sp. Hu- dinji in graditve kult.-prosvet. doma v i Gaber ju. ' 3. 100 odstotna udeležba članov na politično-ideoloških in strokovnih štu- dijskih sestankih. 4. 100 odstotna včlanitev v SKUD ; »Ivan Cankar« in naročitev na »Celjski ' tednik«. Živel Centralni komitet KPJ CELJSKI TEDNIK Leto I. — St. 15. Pred dnevom učencev v gospodarstvu s tem, ko bomo dne 15. junija 1948 praznovali širom naše države dan učen- cev v gospodarstvu nemeravamo po- : udariti važnost učenca, ki se tekom i svoje učne dobe pripravlja za stro- ! kovnega delavca, da bo na ta način čim več koristil našemu gospodarstvu. Zakaj se ravno na učenca polaga to- liko pažnje, zakaj uživa učenec vse pravice v današnjem družbenem redu, ni potrebno posebej poudarjati, ker o i tem moramo biti poučeni. Dejstvo je, da ravno iz vrst učencev v gospodarstvu črpa naša država naj- več strokovnih kadrov, ki so za izvrše- vanje našega petletnega plana tako nujno potrebni. Zakaj naj bi torej ne dali temu važnemu pokretu tudi slo- vesnega obeležja, zakaj ne bi učenca v gospodarstvu prikazali tistemu, ki ga še danes ne i-azume, takšnega kot je. Delo, ki ga danes izvršuje učenec, se bistveno razlikuje od vajenčevega de- la v predaprilski Jugoslaviji. Vajenec, ki ga je mojster pretepaval, ga izko- riščal na vse mogoče načine in živel v mnogih primerih od njegovih žuljev, pač ni mogel imeti interesa in pravil- nega odnosa do dela, ni mogel vlaga- ti v delo maksimum svojih sil. Danes se je ta odnos izpremenil. Učenca šči- ti država, mladinska organizacija, uče- nec pa za to vlaga kar največ svojih sil v delo in s tem prinaša mnogo ko- risti našemu gospodarstvu. Danes se učenec ne uči samo zato, da bo znal kot mehanikar popraviti majhen kvar na dvokolesu, on zna opravljati vsa dela, ki so v zvezi z mehanično stroko. Pa ne samo to, če danes vprašamo učenca, zakaj je ta ali oni ukrep dr- žave, nam bo p>opolnoma pravilno ukrep pojasnil, kar je znak, da se učenci iz- grajujejo tudi na gospodarsko-politič- nrm polju. Jasno je torej, da naša dr- žava upravičeno pričakuje nekaj več od učenca v gospodarstvu, da polaga danes nanj mnogo nad. Tudi v Celju bomo proslavili dan učencev v gospodarstvu, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje, kajti učenci se za ta dan že dolgo priprav- ljajo, ker vedo, da bodo ta dan prika- zali vse svoje uspehe, ki so jih dosegli z velikimi napori in požrtvovalnostjo. V nedeljo, dne 13. junija 1948 bo ob 9. uri zjutraj v Ljudskem gledališču slavnostna konferenca vseh učencev, ka- tere se bodo udeležili tudi delodajalci Na tej konferenci bodo prikazani re- zultati dela učencev in obenem pokaza- ne tudi napake, ki jih danes posamez- niki še delajo. Ob 11. uri bo nato v mali dvorani Doma OF otvoritev razstave del, ki so jili za lazf^tavo pripravili učenci v go- spodarstvu. Ta razstava bo prikazala v^se, kar so učenci v gospodarstvu pri- dobili v času svojega učenja. Brez dvo- . ma bomo tu videli izdelke, v katerih ne bomo verjeli, da so jih izgotovili posamezni učenci. Popoldne nato bo pa zborovanje vseh učencev, kjer se bodo do podrobnosti seznanili med seboj in ustvarili še tesnejšo povezavo. Dolžnost vsakega zavednega Celjana je, da sodeluje na ta ali oni način pri dnevu učencev v gospodarstvu in po- kaže, da ima pravilno razumevanje do uć-\-iCov. ki sc ■'•iižer- vir stroko\ njakov, notrebnih za prfvilen razvoj našega gospodarstva. D—o Pečarski obrat v Gotovljah - Eep primer pra- vilnega izkoriščanja iastniii surovinskih virov v dolgih, ravnih vrstah zelenijo hmeljski nasadi vzdolž ceste od Žalca do vasi Gotovi je. Vas, ki ima z za- selki okoii 1000 prebivalcev, je bila opoldne skoraj prazna. Ljudje so se razicropili po njivah in travnikih, ki so dočakali leto3 prvo košnjo. Raz hišnih oken gledajo popotnika le živobarvnl cvetovi pelargorij ... »Za Savin^-^^:u dolino je hmeljarstvo najvažnejša panoga gospodarstva in njen vir glavni vir dohodkov« sem pre- mišljevala, »in zato so ob tem času vs" vaščani v hmeljiščih«. Kar podvomila sem, da imajo v Gotovi j ah smisel tudi za to, kar me je vodilo v vas: za do- bro obrato\arje svoie^ga pečarskega ob- rata. Delavnico sem spoznala od drugih hiš po dimniku, ki po višini prekaša vse ostale. Čeprav sem našla poslopje brez povpraševanja, mi je pot v delavnico morala pokazati gospodinja, ki stanuje v pripadajoči stanovanjski hiši. »Obrat nima dovoza s ceste«, mi je ta pojas- nila, »zato je tudi silno nerodno in zamudno za delavce, ki morajo ves ma- terial znositi v delavnico po ozki vrtni poti«. Isto so mi povedali tudi sami delavci, kateie sem našla sredi največjega de- lovnega zanosa. »Glej, tu ustvarjamo«, mi je z velikodušno gesto pokazal hkra- ti oba obrtna prostora pečarski po- močnik Cokan Anton, kc sem mu po- vedala, po kaj sem prirla. 2e bežen po- gled po delavnici m.l je povedal, da gre tu za naj primitivnoj šo obliko iz- koriščanja lokalnih surovinskih virov. Glinasto maso je mešal in gnetel ne- kvalificiran, starejši delavec kar z ro- kami. Pripravljena zmes je dobila svo- jo obliko pod rokami mojstra, ki je polnil modele (kalupe). Dokončno ob- liko pa je dajala ploščam za peči, bele priučena delavka, Zuža Lucija, ki je z veščo roko izgladila robove in odstranila brazgotine. Lucija je posebnost obrata. Pridna in spretna pri svojem delu. Moj- ster Cokan je videli ponosen, ker bo izučil prvo žensko-pečarja v Sloveniji. Lucija pa se zanima tudi za dogaja- nja izven obrata. Kot vsak napreden delavec zasleduje dnevno časopisje. Od- hitela je po upravnika podjetja, ki mi bo vedel o vsem natančneje povedati. Kar malo verjetno se mi je zdelo, ko mi je upravnik povedal, da bodo leto^; s štirimi delavci v tem majhnem obra- tu izdelali 6400 kmečkih peči. Od tega 2000 za gradbeno podjetje okraja Ce- Ije-okolica, približno toliko za zadruž- ne domove in obnovo šol, 2000 peči pa je naročil v Goto vi j ah gradbeni odsek MLO-ja Maribor. Ko je videl, da šte- vilke njihovega plana ne morejo spra- viti v sklad z njihovo skromno delav- nico, mi je povedal več iz zgodovine pečarskega obrata. Za staro pečarsko delavnico se bivši krajevni odbor ni mnogo brigal. Dal jo je v najem za majhno najemnino. Novembra 1947 pa so se Gotoveljčani na masovnem sestanku dogovorili, da bodo po vzgledu drugih KLO-jev usta- novili svoje lokalno podjetje in se ta- ko gospodarsko osarnosvojili. Odločili so se za pečarski obrat. Ko je KLO pre- vzel delavnico, je bila obratna blagaj- na prazna in surovin zelo malo. Ven- dar niso opustili namere. Hitro so iz- delali dve sobni peči, jih prodali in z izkupičkom skušali nabaviti nove su- rovine, ki jih je popolnoma zmanjkalo. Xac:ina, ki so ga prej uvažali iz ino- zemstva, nismo več pričakovali, pa tudi glina s Hrvatskega je bila draga. Za- čeli so misliti o tem, da bi poizkusili z glino, katere v okolici ne manjka. V sosednjih Grižah so odkrili cel hrib pri- merne zemlje. Prvi poizkusi so poka- zali, da je mogoče iz domače gline iz- delati prav tako dobre plošče. S to za- mislijo pa niso dobili samo ceneno su- rovino, temveč so zmanjšali tudi pro- izvodne stroške pri porabi goriva za žganje izdelkov in znatno skrajšali pro- izvodni čas. Delavnica je od tedaj sproščeno za- dihala. Kadar zmanjka gline, pride iz Žalca »Ustrojev« traktor do glinastega hriba. Previdno odgrnejo zemeljske slo- je, tako da naložijo samo čisto glino. Prav tako pazljivo jo prenesejo v de- lavnico. Ker se pri previdnem prena- šanju glina ne pomeša s peskom in drugo nesnago, kot je bilo pri trans- portu iz tujine, je ni treba pri prede- lavi prebirati in zadostuje le enkratno žganje. Zaradi tega prihranijo polovi- co delovnega časa in izdelajo mesto 3 do 4 peči mesečno pri isti delovni »iii do 40 kom. Odkar delajo z lastnimi su- rovinami prihranijo pri vsakem žganju tudi 1 m^ drv in 4 tone premoga. »Največje težave smo z odkritjem lastnih surovinskih virov premostili,''< , mi je dejal upravnik ob koncu pripovs- vanja« sedaj je na vrsti mehanizacija podjetja.« O planu za dvig obrata je govoril z zanosom soustvarjalca velikih zamisli: »V Gotcvljah je mnogo delav- cev, ki hodijo na delo v dve uri od- daljeno keramično tovarno Liboje. Vsi ti in še drugi, ki nimajo posestev ali hmelj skih nasadov, bodo našli delo do- ma, v tovarni, ki bo do konca leta pet- letke zrasla v bližini sedanje lončar- ske delavnice. Sezidana bo na razvali- nah nekdanjega keramičnega obrata, ki ga je v stari Jugoslaviji porušil last- nik zaradi hudih konkurenčnih borb. Novo poslopje bo v dolžini merilo 52 metrov in bo moderno urejeno. Iz- brali so mu tudi že ime: »Jugokera- mika«. Tam delavcem ne bo treba me- šati glino z rokami in dovoz bo tak- šen, da se ne bo nihče pritoževal. V letošnjem polletnem proračunu so že vnesli novogradnjo in pri Narodni ban- ki naje-i 500.000 din posojila. Krajevni plan je potrdila tudi okrajna skupšči- na Celje-okolica. Sam KLO pa je iz obratnih sredstev nabavil že elektro- motorje in važen stroj za predelavo gline. »Naš načrt ni majhen,« mi je ob slovesu poudaril upravnik, »izvedli pa ga bomo lahko zato, ker je to načrt vseh ljudi v našem krajevnem odboru!« Ko sem se vračala skozi hmelj ske nasade, mi je v mislih vedno bolj ble- dela slika male pečarske delavnice. Na njenem mestu je vstajalo veliko, mo- derno tovarniško poslopje, kjer poleg Cokana, Lvcije :n starega delavca de- setine novih delavcev daje glinasti ma- si nove oblike. Peštaj Jelka Smartnega v Rožni dolini, iz Dolenje vasi v Savinjski dolini, v Šentpetru, Vrbnem in Teharjih. Tako smo dobili r tem tednu zadružnih domov 6 novih uprav, ki pa niso samo na papirju, kot so nekatere starejše na primer: uprava v Grižah, na Planini, Šentvidu in Pe- trovčah, ampak že aktivno delajo, pri- pravljajo material in sprejemajo ob- veznosti v pogledu delovne sile mate- riala in finančnih sredstev. To dokazuje kako pravilno so usmerjeni naši kmetje in delovni ljudje na vaseh. To nam tudi dokazuje, kako globoke korenine ima zadružništvo na vasi in kaka globoka pripadnost do OF je pri naših delovnih kmečkih množicah. Akcija za gradnjo zadružnih domov je dobila s tem še bolj množičen karakter in odkrila neizčrpne vire in ustvarjalne možnosti na vasi. Ob tem smo tudi pridobili mnogo dra- gocenih izkušenj, ki nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnem delu. Pokazalo se je namreč hitro in jasno, kdo je prija- telj in kdo je sovražnik kulturnega in gospodarskega napredka. Naši aktivisti so imeli na primer v Dobrni zelo klavr- ne uspehe. Kmetje so odrekali vsako pomoč, ostali sloji »v tem kraju pa niso imeli niti interesa za gradnjo do- ma. Nekateri kmetje so predlagali, naj bi se dom gradil nekje izven Dobrne, tedaj pa so se ostali uprli in odrekli vsako pomoč kmetom. Tako stališče so zastopali predstavniki propadle kapita- listične družbe v Dobrni. Cim ro pa de- lovne množice razkrinkale in odstranile iz svoje sredine protiljudske elemente je akcija za gradnjo doma začela napre- dovati in ljudje so se obvezali, da bo- do zgradili dom do V. kongresa KPJ; I To je samo nekoliko uspehov in iz- kušenj pri gradnji zadružnih domov v [ Okraju Celje-okolica. Brez dvoma je bil ' teden zadružnih domov dobro priprav- I Ijen. Naglasiti pa je treba, da okrajni aktivisti, ki odgovarjajo vsak za en za- družni dom niso naredili toliko kolikor bi bili lahko. Posebno, če smo ugotovili to, da niso nekateri tovariši čez teden niti pogledali na gradilišče za katerega odgovarjajo. Tudi na tedenske sestanke, katere sklicuje okrajna gradbena upra- va ne prihaja cela vrsta tovarišev. Zadnje dokazuje, da je šlo mnogo dragocene \olje v izgubo, ker navduše- nje ljudi na vasi nismo znali pravilno usmerjati in jih organizacijsko zajeti. Kljub temu pa je splošen uspeh gra- dilišč zadovoljiv soj so se v Libojah, Bregu—Ločici, Dolenji va^i, Šmartnem, Slivnici, Vrb ju, Šentpetru in Dobrni obvezali, da bodo zgradili in spravili pod streho svoje objekte do 21. julija v počastitev V. Kongresu KPJ in s tem dokazali vsem ostalim, kako krepko je potrebno zagrabiti za delo, če hočemo i zmagati v tej težki borbi za boljšo bo- '. dočnost vsega ljudstva. Bremše Slavko Bo V. Kongresa KPJ bo v našem okraju zgraienih osem zadružnih domov Glavni namen tedna zadružnih domov v okraju Celje-okolica je bil, da odkrije vse napake, ki so se delale od začetka akcije pa do danes in da ob teh napa- kah pokaže tudi dosežene uspehe naših froniovskih organizacij, ki vlagajo veli- ko truda Za izgraditev zadružnih do- mov. Danes ob zaključku tega tedna lahko ugotovimo velikanski uspeh, ki so ga naša gradilišča dosegla s pomočjo aktivnosti naših množičnih organizacij, obenem pa tudi napake, ki smo jih na- redili. Sporočilo okrajnega odbora OF in okrajne gradbene uprave o organizira- nju tedna zadružnih domov so sprejeli graditelji na vaseh z velikim navdu- šenjem, ter pristopili z vso resnostjo k pripravam tega tedna. Tako je bilo iz- vršenih samo na gradiliščih Liboje, Sv. Jedert, v Marofu in Lesičnem preko 4.000 delovnih ur. Na gradilišču Breg— . Ločica so dnevno dovažali zidno opeko : in razen gradbeni material, katerega ; imajo danes že lepo količino. Na Po- I nikvi v Savinjski dolini pa imajo pri- pravljen ves potreben gradbeni les za ostrešje. V teku samega tedna zadružnih do- mov so se sestajali vaščani po vaseh, kjer še ni bilo uprave in kjer nismo niti računali na gradnjo zadružnega doma v letošnjem letu. Na teh sestankih so se dogovorili kako bodo tudi oni kraji, ki do danes še niso bili seznanjeni z našo akcijo, zgradili svoje zadružno go- spodarsko in kulturno žarišče na vasi. Tako so se dogovorili vaščani na Klan- cu pri Dobrni, da hočejo imeti zadruž- ni dom v svoji vasi in so se tudi ob- , vezali, da ga bodo postavili v rekord- [ nem času, do 31. julija na čast V. kon- gresu KPJ. Prav tako so izrazili željo, I za zgraditev zadružnih domov kmetje iz <35udar ^ine je Bilo je pcrintrideselega leta. Kriza je bila takrat velika. Ljudje so hodili mi- mo polnih izložbenih oken in željno gledali izložene jestvine. Trgovci ^o trdovratno držali cene, delavcem pa se je plača manjšala. Nekega jutra pa je zašumelo po dolini: — Rudarji »štrajkajo«! — Prav imajo, so govorili ljudje, sa- mo če bodo kaj dosegli? so se že tisto minuto zbali. — Vseeno je če bodo ali ne. Bodo vsaj tisti gospodje zvedeli, da delavci niso pohlevne ovčice, ki se pustijo striči kdaj se komu zljubi — je govo- ril možak, ki je bil baje v Rusiji. Ko- munist — so mu pravili ljudje in se ga po malem bali, saj je župnik sesul prokletstvo na njegovo glavo. Vendar ljudje so ga spoštovali po drugi strani. Ce je kje kaj bilo, kar je dišalo po po- litiki so ga spraševali, kako se bo ste- klo. — Cujte oče Hren, ga je vprašala mlada deklina, pravijo da bodo tudi gladovno stavko naredili, če gospoda ne popusti. Kaj pa je to? — Hren jo zviška pogleda, saj je bila tako majhna in diobna, ter jo malo zbadljivo vpraša: — Ali imaš morebiti fanta notri? Dekle je tedaj sklonilo glavo in za- jokalo, da je bilo Hrenu v tem hipu žal da je sploh kaj rekel. Sklonil se ]e i k njej: j — Beži, beži neumnica, kaj se pa j cmeriš. Pojdi raje k njemu, če te bo- \ do pustili in mu reci da ga pozdravim, j Reci jim naj se držijo. Tine je sedel na tleh naslonjen na i žilo črnega premoga. V rovu je bilo ■ temno, le ena svetilka je počasi br- ' : lela. Kdo ve kako dolgo bodo sedeli v j i jami, zato je treba štediti luč. Ostali j i rudarji so hodili pod opaži in brcali j ] v koščke premoga. Najbolj miren med I i vsemi pa je bil Polde, Hrenov sin. Ti- ! j ne ga je gledal, kako umirjeno sedi ' I na vagončku. Tinetu pa je bilo nekam : I čudno pri duši. Sam ni vedel zakaj je ; I ostal doli pod zemljo namesto da bi šel i domov in se oglasil gredoč pri dekletu. ; : Potem pa je strahoma pomislil kaj bo, j če bi ventilatorji prenehali delati. Za- , dušilo bi jih. Primaknil se je k Poldetu ': in mu zaupal svoj strah. — Eh, ne boj se. Seveda žandar j i : bodo poskušali storiti kar bodo mogli. No pa le brez skrbi bodi. Saj so v ; strojnem oddelku tudi naši. — Tedaj je po rovu prišel fant povedati, da so zunaj že žandar j i in da mislijo ustaviti tok, če ne gredo takoj ven. Polde je pogledal po tovariših. Oko se mu je ustavilo na Tinetu: — Tine ti pojdi ven. Mi bomo pa ostali. Naj kar ustavijo tok če se jim zdi umoriti ljudi. Povej jim da mi ne popustimo. Boljše je umreti, tukaj kot pa od pomanjkanja počasi umirati. Ta- ko jim reci. — Tine si ni upal pogledati tovarišev ko je odhajal. Bilo ga je sram da jih zapušča. Vendar ga je vleklo ven. Zu- naj je dekle in pri njej bo pozabil na vse. Prišel je ven in globoko vdihnil sveži zrak. Pred vhodom je bila množica lju- di, ki so se prerivali sem ter tja. Med njimi je bila tudi Rozi. Skočil je da bi se priril do nje in jo potegnil iz gneče, tedaj pa je videl žandar j a, ki je zamahnil z pendrekom po dekletu, da se je kar sesedlo na tla. Tine je zar jul in se vrgel na žandar j a. V one- mogli jezi ni vedel kaj vse je počel. Tolkel je s pestmi po njem in ni čutil stoterih udarcev, ki so padali po njemu in ga onesvestili. Šele potem ko je stal na sodni j i pred sodniki se je zavedel kaj se je zgodilo. Poleg njega je stal stari Hren in bodreče pogledoval. Sodniki so mu rekli da je komunist in da bo sedel šest mesecev v ječi. Ti- netu je bilo vseeno, kar so mu rekli. Topo je šel za stražnikom v ječo, kjer se je z dnevi na to besedo kar navadil, pa tudi spoštovanje do starega Hrena je vsak dan bolj izpodrivalo strah. Nekega dne pa je Hrena zmanjkalo in ga ni bilo več nazaj. Preminul je v Sremski Mitrovici. postal Homunist Minilo je dvanajst let. Tine se je oženil in za svojo malo družinico pod > gozdom postavil malo hišico. Tudi Pol- de se je med tem vrnil iz taborišča j kamor so ga Nemci med vojno pre- i gnali. Tine je vsak dan hodil po obi- čajni poti na delo. I Tine je popil kavo, oblekel suknjič I in stopil iz hiše v pomladno jutro. Za i gorami se je komaj začelo svitati, ko je stopal po rosni travi v dolino. Me- ■ sto ob Savinji je še spalo. Luči v to- ] varni pod hribom se še niso ugasnile. . Tiho je zažvižgal in se kradoma ozrl nazaj na svojo hišico pod gozdom, kjer j sta njegova otroka še sladko spala, j Starejši se vozi v Celje v gimnazijo. , Pa naj gre fant, ko se tako dobro uči, i si je mislil Tine. — Jaz ko sem bil mlad sem se tudi dobro učil pa sem moral pod zemljo namesto v šolo. Eh ja, je vzdihnil, preveliko nas je bilo v bajti. — Takole je prišel Tine zaverovan v svoje misli do ceste, kjer je v bratovi drvarnici imel spravljeno kolo. Sonce je ravno slabotno obsvetilo vrhove o- koliških hribov. Tine je s pogledom ob- jemal zeleno hribovje. Tedaj so mu padli v oči novi daljnovodi, ki so kakor čez noč zrasli po hribu. Vitki betonski stebri so čakali samo še na žico, ki bo prenašala veliko moč po tovarnah in vaseh. Tudi Tine si bo dal napeljati elektriko v hišico pod gozdom. Ze dol- go si jo je želel v hišo, čez nekaj ted- nov pa bo že imel električno luč zve- čer pri večerji, ko bo čital časopise. : Rozi jo bo vesela, saj je zaradi petro- ; lejke morala nositi že očala. I — Dobro jutro! ga je pozdravil pi- j smonoša. Počakaj malo. Časopis imaš. I Tine je vzel »Ljudsko pravico« in na I hitro preletel naslove. Saj ima še časa. ■ Najmanj pol ure časa je še. Odkar je I enkrat pošteno zamudil na delo, vsak i dan malo prej vstane. Tine se je usta- ; vil pri uvodnem članku, ki je pisal o Petem kongresu partije. Nehote je Ti- ne sedel na ogrodje kolesa in začel I čitati. Ni se še dobro poglobil v branje, ko ga je dohitel Polde. — Kaj pa je Tine. Je kaj novega? — — Kongres Partije bo. — je rekel, a j ga je že sproti zgrevalo. Kaj vendar j govori Poldetu take reči. Saj Polde je i komunist. Tine je vedel da je, saj je i najboljši delavec in trikratni udarnik- ' Tine je vedel da so člani partije naj- i boljši delavci, da so aktivisti, da so i pametni in tovariški ljudje. Samo po I rudniku je treba iti dvakrat, pa lahko i vidiš kdo je komunist. Tine je do Pol- I deta imel vedno spoštovanje. Rad ga je i poslušal kadar je govoril. Zelo rad je ! osebno govoril z njim, ker mu je vsa- kokrat kaj novega povedal. Zdaj se mu je pa postavil na pot in mu kot Leto I. — St. 15. CELJSKI TEDNIK Stran 3 V borbi za znižanje proizvodnih stroškov Nenehna skrb ljudske oblasti za dvig življenjskega standarda delovnega člo- veka se kaže v različnih ukrepih, iz- med katerih je za naše gospodarstvo velikega pomena akcija za znižanje proizvodnih stroškov. Naši delovni ko- lektivi so v polni meri doumeli, da po- meni znižanje proizvodnih stroškov po- cenitev izdelkov, s tem v zvezi pa rast blagostanja v naši domovini. Obveze, ki jih delovni kolektivi sprejemajo v čast V. kongresa KPJ, kažejo visoko patriotsko zavest naših delovnih ljudi, v njih pa se zrcali tudi neomajno za- upanje v naše vrhovno vodstvo in trd- na volja, premagovati vse težave na zmagoviti poti v socializem. Na proizvodnih sestankih v podjet- jih, v pododborih in grupah pretresajo I delavci skupno z inženirji in tehniki vse ■ možnosti za čim bolj racionalno izko- riščanje strojnih naprav, za čim bolj j smotrno razmestitev delovne sile, da bi j bil z vložitvijo manjših naporov sleher- j nega posameznika dosežen večji delovni | efekt, pa še z ozirom na štednjo z ma- zivom in gorivom ter z varčevanjem s surovinami, pri čemer sodelujejo naši ! udarniki in racionalizatorji s svojimi j izkušnjami in nasveti. j Nekaj primerov naj vam povem, kak- : šen odnos imajo naši delavci skupno z upravami do akcije in kako rešujejo to svojo veliko nalogo. Maršal Tito je že v svoji novoletni i poslanici nakazal važno vprašanje var- ; čevanja v našem gospodarstvu. V to- i varni emajlirane posode so se kmalu i našli racionalizatorji, ki so z raznimi iz- boljšavami v procesu dela dosegli znat- ne prihranke v našem gospodarstvu in obenem pospešili rast proizvodnje. Iz- \ kušnje racionalizacije v tej tovarni se uporabljajo tudi že v njej sorodnih to- varnah. Med tem pa leži predlog za na- grade racionalizatorjem nekje na mi- nistrstvu in o nagradah ni duha ne slu- ha. To seveda naših racionalizatorjev ne zadržuje, da ne bi iskali novih mož- nosti za izboljšanje postopkov dela in jih tudi realizirali. Razmeroma visok j odstotek izostankov v tej tovarni bo v j veliki meri odpravila obratna ekspozi- tura in njej priključena ambulanta. De- lavcem ne bo treba brez potrebe iz- j gubi jati časa s čakanjem pri zdravniku, ! ko mu bo tudi takoj nudena zdravniška pomoč. Imeli pa bodo v ambulanti •; zdravnika vsak čas pri roki, ki bo ob ! skrbni negi lahko sproti ugotavljal po- [ tek bolezni in na podlagi tega nudil pomoč v najvišji meri. V ambulanti pa se prav gotovo ne bodo dobro počutili i razni »namišljeni bolniki«, zlasti tisti znani tridnevni, za katere itak vsak pošten delavec ve, da so v veliki ve- čini izkoriščevalci naše ljudske skup- | nosti. — Udamištvo je dobilo v tovarni j emajlirane posode velik razmah. Ven- dar kažejo statistični podatki za dobo zadnjih treh mesecev, da se v soraz- merju z visokim presežkom norm ni v enaki meri dvignila produkcija pri po- edinih artiklih, kar vse zopet kaže, da norme v nekaterih primerih niso realno postavljene. Tudi v tem pogledu bodo z revizijo norm mnogo pripomogli k zvišanju produktivnosti in k zniževanju proizvodnih stroškov. — Mladinske bri- gade dosegajo v tej tovarni velike uspe- he. Vendar se ne zadovoljujejo samo s tem. S stalnim dviganjem strokovne sposobnosti pretresajo na proizvodnih sestankih vse možnosti za znižanje pro- izvodnih stroškov in za večjo storilnost pri delu. — Medtem, ko se večina delovnega kolektiva zavestno vključuje v armado borcev za socializem in mnogi izmed delavcev vsako minuto koristno izrabijo v dobro skupnosti, se še vedno najdejo nekateri, ki ne doumejo pome- na delovne discipline. To je zlasti vid- no okrog 10. ure dopoldne, ko odhaja- jo nekateri, zlasti iz vrst nameščencev, v menzo na malico ali v industrijski magazin po sadje in podobno. Sedanja razporeditev strojev v Tkal- nici hlačevine je ovira za večjo produk- tivnost, saj se brigadni način dela nika- kor ne more v pravem smilsu uvelja- viti. Je to dediščina iz stare Jugoslavije, ko so stroje razmeščali tako, kakor je pač lastniku-kapitalistu najbolj prijalo. Opaziti pa je v tej tovarni tudi ostanke stare miselnosti, zlasti med starejšimi delavkami oziroma med tistimi, ki že delj časa delajo na istih strojih. Ne sa- mo, da se te delavke nikakor nočejo vključiti v brigadni način dela, kar bi dvignilo produktivnost in znižalo proiz- vodne stroške, branijo se celo premesti- tve na druge stroje, da bi namreč mla- dinske brigade, ki so sicer formirane, praktično pa ne izkazujejo brigadnega načina dela, mogle delati na strnjenih skupinah strojev. Toda v tkalnici hla- čevine so se žilavo lotili reševanja te- ga vprašanja, kar bo v najbližji bodoč-; nosti rodilo izvestne uspehe. ■ Rudnik Pečovnik je precej zastarel o- brat. To dejstvo daje povod upravnim instancam, da nimajo interesa niti za majhne investicije. Rudarji se seveda s takim stališčem ne strinjajo, zlasti od- kar imajo novo vodstvo v sindikalni podružnici. Tako je n. pr. žica v jašku že delj časa natrgana, zaradi česar ob- ratuje dvigalo samo z enim košem. Di- rekcija pa ne kaže nobenega razume- vanja, da bi nabavila novo žico, s či- mer bi se produktivnost zvišala in obe- nem zmanjšali proizvodni stroški. Skoro enak primer je v rudniku Li- boje, kjer se uprava ni pozanimala za nabavo jeklene vrvi, da bi izvažali pre- mog iz tretjega obzorja in s tem spro- stili mnogo delovne sile. Borba za znižanje proizvodnih stro- škov je razgibala mnoge izmed naših delovnih kolektivov ne samo v tovar- nah in rudnikih, temveč tudi v naših ustanovah. Z napovedovanjem tekmo- vanja med posameznimi kolektivi in tu- di posameznimi oddelki v tovarnah in ustanovah raste zavest naših delovnih ljudi, da sleherni član naše velike ljud- ske skupnosti pomaga po svojih naj- boljših močeh ustvarjati vse pogoje za jutrišnji lepši dan. M. Z. Opekarna Zveze borcev obratuje Obveza Okrajne zveze borcev Celje- okolica za obnovo poljske opekarne na Ljubečni in izdelavo vsaj pol milijona opek za zadružne domove, se uresničuje! Stroj, ki je že nekaj let počival, je v prvih majskih dneh spet stekel. Udar- niki — kovinarji iz Stor so ga obudili k življenju. Po uradnih urah smo se nagnetli v kamion in v Ljubečno! Najbolj navdu- šeni tovariš ni pravočasno opazil skromnega slavoloka, ki so ga postavili naši tečajniki v proslavo otvoritve, pa je z glavo neljubo otipal pozdravne besede na deski. Ker pa razen pisane buške ni nastalo hujšega, smo mogli vso pozornost posvetiti naši opekami. Večina nas je prvič prisostvovala iz- delavi opeke. Nekako s strohospoštova- njem smo opazovali zavaljenega robota. Ta bo predelaval ilovico, ob kateri smo zmrzovali in se potili pozimi in v zgod- nji pomladi? Pa je že priropotal po tirnicah iz »jame« sem vagonček z materialom, stroj je pričel goltati, in počasi, kot zobna pasta iz tube, je prilezla iz nje- ga lepa, gladka masa. Strojnik je s privajeno kretnjo odrezal in preložil — prvi dve opeki sta pred nami. In sta želi nemalo občudovanja, otipavanja in ponosa — ustvarjeni rezultat naših žu- ljev in naporov. Za čustvovanje seveda tudi to pot ni časa. Opek je vedno več in v dolgi vr- sti tekamo s po dvema od stroja v sušilnico, lopo in spet nazaj. V vese- lem tekmovanju se že znajdejo racio- Prva opeka leze iz stroja nalizatorji: dva prenašata opeko na deski in seveda prekosita vse tekače. Eden pa si jo naloži kar celo grmado na samokolnico, da se vse vkup pre- vrne in pomečka ter mora nazaj v stroj. Tovarišem, ki prevažajo vagon- čke ilovice, se je iztiril vlak. Dvigajo, kriče in se pote. Strojnik priganja za pesek, za ilovico, za odnašanje — vse- povsod vrvež, klici in smeh na zado- voljnih obrazih. Okrog 4.000 komadov opeke je dal prvi dan, kljub temu, da je stroj s svojimi jermeni poizkušal nekajkrat »sabotirati«. Tudi v naslednjih dneh je hotel dokazovati, da je prestar za naš neugnani delovni zanos, pa so ga tova- riši kovinarji iz Stor vselej uspešno disciplinirali. V pomoč nam je prišla za 3 dni tudi mladinska delovna bri- gada, ki je odhajala v Novo Gorico in tako se danes pohvalimo že s 50.000 komadi. Prav za prav pa za hvaljenje še dav- no nimamo časa. Delavci gradbenega podjetja nam grade prostovoljno novo peč. Sami smo si pripravili drva na Planini, tudi premog že imamo. Težko- če se katerikrat kar nakopičijo, toda naša požrtvovalnost jih nadvlada. S posebno zadovoljnostjo pa se bo- mo spet zbrali okoli nove peči — k prvemu žganju. Tečaji kadrov v tovarni sadnih sokov In marme' lade v Celju Ze večkrat se je poudarjala važnost mladih kadrov po naših tovarnah. To je pravilno doumela tudi Tovarna sadnih sokov in marmelade. 2e lani so pričeli s strokovnim tečajem v učilnici tovar- ne, letos pa obiskuje tečaj še večje šte- vilo po večini mladih delavcev in de- lavk, nameščencev in nameščenk v to- varni. V tem tečaju se jim nudi vse- stranska izobrazba za kvalificirane, ali celo strokovnjake v sadni industriji. Iz prvega tečaja je izšlo 16 kvalificira- nih moči, ki so prve te stroke (sadna industrija) ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Mnogo prizadeva- nja je bilo treba, da so se tečaji tako izpopolnili, posebno od strani poučujo- čih, vendar bi bilo še marsikaj želeii, zlasti pa to, da bi se tečajniki še inten- zivneje poglobili v študij. Tako pravi ^tudi obratovodja Solak, agilni organizator in duša tečajev. Ni treba misliti — meni on — da mo- ra biti takoj povsod vse dobro in pra- vilno; brez napak, brez zmot je malokje v življenju. Zdrava kritika pa je po- trebna. Z ozirom na slednjo bi rekel, da so nekateri tečajniki preveč malo- dušni; mislijo, da bodo kar čez noč po- stali »strokovnjaki«. Pa ni tako! Treba je, kakor povsod v življenju, tako tudi v naših tečajih vztrajnosti, pridnosti m dobre volje. Zato ni prav, da so neka- teri predčasno »obesili tečaj na klin«. V nasprotnem primeru pa moramo po- hvalit' tiste, ki se res z vso prizadevno- stjo trudijo, da bodo kedaj s svojim znanjem, pa najsi bo v racionalizator- stvu, novatorstvu ali kot strokovnjaki v svoji stroki koristili državi, svoji do- movini in s tem skupnosti. V. 3 Alf bf se „kamen spodtihe'* na postaji ne dal odpraviti , stopimo ob prihodu jutranjih vlakov I k izhodu na celjski postaji, nekoliko j opazuj mo in mislim, da ne bo nikogar ! od opazovalcev, ki bi dejal, da je tu I vse v redu. Po navadi pripeljeta jutranja vlaka iz Savinjske doline in Maribora isto- časno. Ljudje, ki gredo v službe ali dijaki v šole, hitijo k izhodu, se zgr- nejo v gnečo, ki stalno raste, doseže precejšen obseg in potem se polagoma zmanjšuje. Mala vratca izhoda so edini odtok navaljujoče množice. Te se od prehu- dega pritiska ljudi od zadaj včasih kar zamašijo, tako da je manjšanje gneče še počasneje. Kadar ni na nasipu mili- čarja, takrat precejšen del predrznej- ših potnikov poskače čez ograjo v ve- liko zadovoljstvo ostalih — bolj po- trpežljivih. Zgodi se pa tudi, da je ogra- ja zastražena in človeku ne preostane drugo, kot da potrpežljivo rine proti izhodu vse dotlej, dokler ga ne zagra- bi tok in včasih pravilno ali zaden- sko prinese skozi vrata. Uslužbenec, ki pobira karte, mora seveda mimo pre- našati vse opazke, ki lete nanj in na direkcijo. Marsikdaj ga ljudje porinejo v njegovo kabino, iz katere potem ob- nemoglo steza svojo roko in ujame karto vsakega četrtega potnika. Kdor vse to opazuje od zunaj, se ^ vsemu navadi in kreganju smeje. Na- i veliča pa se tega vsakdo, ki mora dnev- ' no paziti na svoje čevlje ali dragoceno stvar, ki jo nosi v zavitku, da mu jo I ne zmečkajo. Ta se nehote vpraša: Ali I se ne da to drugače urediti? j Kontrola, dali imajo vsi potniki vo- ' /ovnice je vpričo precejšnjega navala i na vlak'? še posebno potrebna. To bo moral pač slehemi priznati. Stvar je druga. Dosedaj se kontrola ni mogla v redu vršiti, gneča pa je bila večino velika in je vzbudila mnogo nepotrebne- ga razburjanja. Zakaj pravim nepotreb- nega razburjanja? Ker so dmga vrata izhoda vedno zaprta in to ljudje upra- vičeno kritizirajo. Mislim, da ne bi bilo preveč težko najti še enega uslužbenca, ki bi ob pri- hodu vlakov pobiral vozovnice. S tem . bi bil potnikom omogočen hitrejši iz- , hod, direkciji pa pravcata kontrola, i Čudimo se, da ni direkcija drž. želez- ! nic v Celju vkljub stalni kritiki dose- i daj v tem smislu še ničesar pokrenila. j Mi— Nekaj kar bi moralo biti v „Pavlihi" i Ne vprašujte kdo je ^napisal te vrstice, i Morda nas je pisalo Več, pišemo pa v i eni osebi pod lastnim^— jaz. ; Moralno pobit in nacionalno užaljen \ še od onega dne, ko so igrali v kavami »Evropa« ob zgražanju večine, a vseno i v zadovoljstvo nekaterih ono nemško i vojaško »Vor der Kaseme«, sem nekega i dne pozneje (točno 3. junija ob 18.30) j šel na glasbeni večer. Upravičeno sem j pričakoval, da bom ob lepi glasbi po- i zabil na tisti škandalozni večer. Pa po- I glejte spaka! Z zvočnikov, ki so po- j stavljeni po raznih vogalih lepega Celja, je čvekalo nekakšna poročila v nem- ščini, da sem se moral uščipniti v be- dro, nisem li v omotici in se mi po- rajajo zgodbe iz časov okupacije. Po- slušal sem, kdaj bo aparater te koristne aparature obrnil gumb. — Zaman. Ne- kaj minut sem še potrpel, medtem je pa tudi radio >Alpenland« ali »Graz« , prenehal s svojimi poročili. Preplašen, '< užaljen se zatečem naravnost v »Ljud- sko restavracijo« v OF domu, da pre- ženem dogodek bilo s čim Po pravici povedano, čakal sem pol ure in končno sem le priklical natakarico in s tožnim ^ glasom vzdihnil »piva«. Moj sosed, ki je 1 verjetno čakal že delj časa pa je obu- ; pan odšel. i Kaj hočete, če človeka nesreča za- I sleduje, se ji skuša izmakniti. Tako sem : tudi jaz storil v soboto zvečer. Sel sem na zabavo Auto-moto društva »Slan- , der«. No pa kaj bi se izmikal, šel sem I da se pozabavam, najem in nekaj po- ' pijem seveda. No in kaj? Vino je bilo j po 100 dinarjev liter, a male klobasice ; (ponavljam klobasičice) z žemljo 70 din. I Tu me nesreča ni več zasledovala, tem- i več mi je kar nasproti prišla. Mimogre- . de povedano, prejšnjo soboto sem se : zgražal nad »bugi-wugi« plesalci, ki so prišli na svoj račun na maturantskem I plesu, danes pa sem z grozo ugotovil, i da tudi moje roke počenjajo po žepih I nekaj podobnega bugi-wugi-ju, ko išče- • jo denar za klobasice. i Sosed vidi moj bledi obraz in mi pri- j šepne: i »Oni zmorejo še tudi kaj drugega ! (mislil je na prireditelje). Ni dolgo kar I so delali udarniško, gori nekje pi^ 1 Celjski koči (hvale vredno). Prav goto- ' vo so imeli postavljene norme in so , dosegli takele uspehe: ; delalo: 42 članov po 4 ure, to je 168 de- : lovnih ur; ; izkopali: pol metra globok in 15 metrov ' dolg jarek; i popili: nekaj čez 30 litrov vina. šolarčku pove, da bo Partijski kongres. Sklonil je glavo in dostavil: ,.. sicer pa itak sam veš — je ko- maj slišno še dodal. Polde je opazil njegovo zadrego, vzel časopis v roke rekoč: — Ne Tine, danes si me ti prehiteL Vidiš pa je le res da bo kongres. Kaj pa misliš da bomo sedaj naredili? — Ne vem, je odgovoril Tine. — Saj vem da veš. — No delegate bomo poslali. — — Tako je. Ce ne pa vsaj resolucijo je dejal Polde zadovoljno. Sedla sta zopet na kolesi in se peljala. Tine je premišljeval nato pa nenadoma vzklik- nil: — Polde. Se nekaj bomo napravili. — — Kaj pa Tine? je vprašal Polde radovedno. — Tekmovali bomo. — — Na čast kongresu? — ~- Seveda.— ~- Vidiš sedaj si pa v polno zadel, je Polde pohvalil. "^ine je bil samega sebe vesel. Vesel je bil da ga je Polde pohvalil- On že ve kdo pohvalo zasluži. Mogoče ga bo celo na sestanku pohvalil, na sestanku komunistov. Tine je stresel glavo. — Stran take misli. To je že bahavost. Tega pa partija ne trpi. Saj je čital v brošuri, da je skromnost lastnost čla- nov partije. Tudi Polde se ne hvali, kljub temu da je trikratni udarnik. Prišla sta do glavnega rova kjer je že čakal vlak. Čez kake četrt ure je vlak potegnil in jih peljal v rov. Tine je v oknu pograbil kramp in za- čel oblikovati rov za opaž. Polde pa je poleg njega uprt v kompresor vrtal luk- nje za dinamit. Tine je večkrat postra- ni pogledal Poldeta. Obraz mu je bil napet, roke so mu drhtele, a po goUh prsih so mu tekle umazane srage potu. Se ob času, ki je bil določen za malico se je motal okoli kompresorja in ga čistil. Vsako minuto je izkoristil. Ni čudno če je njegova številka najboljša v rudniku. Tudi Tine je v tej številki, zato ne sme dovoliti, da uživa slavo na tuj račun. Ob takih pomislekih se mu je zdelo da premalo napravi. Uprl se je v kramp, da so se iskre kresale iz- pod njega, kadar je železo udarilo ob kamen. Tudi Tine je videl da se Polde večkrat ozre nanj. Danes pa se je Pol- de ustavil in pristopil k njemu. — Tine! Poslušaj. Takole hiteti ti pa tudi ni treba. Te bo premagalo. — Tine ga je presenečen pogledal. Zde- lo se mu je ravno tako kot če bi rekel; Hiša gori, pa ti ni treba gasiti. Zakaj pa je on, Polde, tako znoj en. Zvrtal je najmanj petnajst lukenj. Tine je ob- stal in pogledal Poldeta naravnost v oči: — Kaj misliš da se bom res pregnal. Saj ni treba krampati v prazno. Tre- ba je udariti tako da se pozna. Saj si nie ti tako učil. Ce pa danes malo bolj udarim je to za Kongres. Saj sva ven- dar zjutraj rekla da bomo tekmovali.— Poldetov od potu in premogovega prahu čm obraz se je razlezel v vesele gube. Oči so se mu svetlikale, a rekel ni nič potrepljal ga je po potnem ra- menu in se z orosenimi očmi zagnal s kompresorjem v steno, da Tine ne bi opazil, da ima od ganotja solzne oči. Ko sta se opoldne podajala k vlaku in si brisala potne obraze je Tine s korakom malo zastal in zaklical Pol- deta. — Polde, počakaj nekaj bi te rad vprašal. — Polde je obstal in prisluhnil. Tine je že zinil, a je že v naslednjem trenutku zopet zaprl usta. Polde je raz- ločno videl da je vprašanje bolj kočlji- vo kot je pričakoval. Potresel je Tine- ta za ramo: —Kaj hočeš? Reci vendar. Beseda ni konj. — — Ah nič Polde. Rajši nočem. Se smejal se mi boš. — — Beži beži, če ti rečem, je dejal Polde. Vprašaj. — — Pa me ne boš napačno sodil? — — Ne — — Res ne? — — Res! — Tedaj je Tine stisnil iz sebe komaj slišno: — Povej mi Polde. Bi lahko tudi jaz postal član partije? Poldetu se je v očeh zabliskalo od- krito veselje, a Tinetu se je zdelo kot da je odvalil težko skalo s srca. 2e dolgo je čutil, da mu bo to vprašanje lepega dne prsa razneslo. Danes pa se je teh nekaj besed le stisnilo skozi ozek izhod in butnilo na dan. Tine je. s široko razprtimi očmi gledal Poldeta. Poln skritega pričakovanja je strmel vanj in čakal njegovega odgovora. Polde pa je zresnil obraz in dejal: — Tine. Tovariša sva. Skupaj sva »štrajkala« dvignila številko na najbo- ljše mesto. 2e večkrat sem mislil na to. Danes pa, ko si mi odkrito in iskre- no povedal svojo željo, ti moram po- vedati da si v mojih očeh že dozorel. Vendar jaz sam ti ne morem reči več kot to, da bom ostale komuniste vpra- šal... Vlak, ki je pripeljal ju je zmotil sedla sta molče v vagonček in se od- peljala na prosto. Rudarji so imeli v sindikalni dvo- rani sestanek. Tine je ves čas komaj pričakoval zadnje točke. Ko pa je pred- sednik sindikata objavil točko »razno« se je Tine oglasil. »Tovariši predlagam da tekmujemo za Peti kongres partije! Živela komu- nistična partija! — Živela! Je zahrumelo v dvorani in potem so začeli sprejemati obveznosti. Polde je Tinetu stiskal roko. Ko so se razšli ga je poklical: — Tine govoril sem s tovariši. Spre- jeli so te za kandidata Partije. Pridi jutri. Tinetu se je zdelo da je sonce deset- krat svetleje zasvetilo. Mikalo ga je da bi planil v okno nazaj in kopal magari vso noč. Čutil je velikansko silo v sebi, čutil je da so mu prsa preozka, tako je bil srečen. « J. K. Stran 4 CELJSKI TEDNIK Leto I. — St. 15. KULTURA IN PROSVETA Koncert gradifeljem zadružnega doma v Petrovčah Sledeč ugotovitvam III. plenuma Ljudske presvete Slovenije, da je naj- lepša in najvažnejša naloga ljudske prosvete vključitev v akcijo za grad- njo zaditužnih domov;, je Kiiltumo- umetniško društvo »Ivan Cankar« v Celju, to nalogo pravilno razumelo ter s svojim kulturnim aktivom doprines- lo delež k tej akciji. V nedeljo popoldan 30. maja 1948 na prvi dan tedna zadružnih domov, je godalni orkester KUD »Ivan Cankar« pod vodstvom prof. DuSana Sancln« priredil v Petrovčah za naše graditelje koncert z izbranim sporedom. Poleg orkestralnih točk je še tov. Kovač Alek- sander zapel ob spremljevanju klavirja nekaj pesmi. Poslušalci so z velikim zanimanjem in veseljem sledili posa- meznim točkam ter so prireditelje na- gradili z navdušenim aplavzom. Poseb- no je poslušala mladina, ki do sedaj ni bila vajena poslušati v vasi še takšnih izvajanj. Ko so odzveneli zadnji zvoki pesmi »Pesem naše mladine« in melodij partizanskih spevov, navdušenja ni bilo kraja. S to prireditvijo je KUD »Ivan Can- kar« in posebno njegov godalni orke- ster dokazal, da pravilno razume svojo nalogo, da je treba s kultumo-umetnlš- kim delom prispevati pri gradnji za- družnih domov. Graditelji na vasi ve- de, da mesto z zanimanjem spremlja njihovo delo in da je pripravljeno po svojih zmožnostih sodelovati še v na- prej tudi v tej obliki pri gradnji. Prireditev pa ni bila namenjena sa- mo graditeljem, temveč tudi vsem onim, ki na vasi danes mogoče še stoje ob strani dela. Naj jim bo ta primer v spodbudo, da se tudi oni čimprej vklju- čijo v delo za skupnost. Istočasno bo ljudstvo pravilno razumelo pomen tež- nje, da se vas približa mestu in mesto vasi. Zato bodo kulturne prireditve mnogo pripomogle, da bo to zbližan je čim hitrejše, trdnejše in popolnejše. Naj nam bo KUD »Ivan Cankar'< vzgled, naj s svojo kultvuTio prireditvi- jo spodbudi še ostale kultumo-umetni- ške aktive, da bodo tudi oni na isti na- čin dali svoj prispevek gradnji zadruž- nih domov. B. E. Gledališki večer na gradilimu zadružnega doma na Babnem Raz oder postavljen pod brezami, kostanji in smrekami na Janičevlni na Babnem, se pravi nasproti gradbišča tamošnjega Zadružnega doma, je v torek zvečer v imenu tamošnjih zadrugarjev in vseh vaščanov, ki jih družita volja in delo za boljšo bodočnost naroda »n domovine, pozdravila tovarišica Darin- ka Joštova celjske igralce. Namen nji- hovega prihoda je napovedala s temi besedami: »Prispeli so v službi ljudske prosvete slovenske gledališke umetnosti in v službi ideje, ki jih nosijo dela naprednih svetovnih in domačih pis- cev ...« Uro in pol dolgi program: deklama- cije Branka Gombača, petje baritonista Kovača in Borovo dvodejanko »Težka ura«, je pozorno gledalo, poslušalo in spremljalo 200 zadrugarjev in vaščanov. Prav nič jih ni motilo pomanjkanje ku- lis, pa teh in teh rekvizitov in vsega kar mora v igri po dramaturgovi za- misli ustvariti nastrojen je. Prvo so na- domestile preproste zavese, k nastroje- nju pa so prispevali odmev žabjega koncerta sem od Ložnice, pa kresnice in veter med vejami, največ pa pre- pričanje tistih 200 vaščanov, ki jih družita več, ko samo »sanje, da bi bili lepši in močnejši ljudje« ... Nihče nima prav, ki meni, da je »Tež- ka ura« povzročila resnično »težko uro« zbranemu kmečkemu ljudstvu. Kaj bi prikrivali — med igro se je vlilo, toda na eni roki bi mogli prešteti ljudi, ki so prizorišče zapustili, vsi drugi so ostali... Dva velika šopka živordečih nagelj ev, poklonjena igralski družini, sta ob za- ključku izpričala vabilo, da bi prišlo v jeseni do svidenja že na odru Zadruž- nega doma. Cg Beseda a fiimsktk krožnik Vsi vemo, kakšno imenitno izrazno sredstvo je človek dobil s kinematogra- fijo. Orjaški razvoj človeške znanosti o prirodi, o svetu je omogočil čisto novo vrsto umetniškega ustvarjanja, ki ima neverjeten vpliv na miselnost ljudi. Časnikarstvo je velesila, se včasih sli- ši. Se z večjo pravico bi to trdili o filmu saj gre pri njem za ustvajenje po zako- nih lepote, okusa v smislu tisočletnih izkušenj. Film je po svoji naravi naj- novejši gledališki umetnik. Že zato je treba pri njem govoriti o izrazitem družbenem poslanstvu. Vemo, kakšen pomen je filmu pripisoval Lenin. Film- ska umetnost ima silno odgovornost pred družbo. Danes imamo v svetu v glavnem dve vrsti filmske produkcije. Eno poznamo izpred vojne in med vojno — to je za- padna holj^odska, drugo pa smo po- bliže spoznali po osvoboditvi, to je sov- jetska. Sovjetska filmska umetnost uži- va v svetu nesporno priznanje. Na film- skem festivalu, ki je letošnje leto bil v Italiji, je odnesel prvo mesto na svetu samo sovjetski film. V Celju se te dni organizirajo filmski krožki. V njih bomo proučevali, v čem je skrivnost zmagovitega pohoda sov- jetske filmske umetnosti in v čem je umetniška zmota in ničvrednost na za- padu, holywodska. V njih bomo širili in poglabljali razumevanje sovjetskih filmov, ki so včasih potrebni zgodovin- ske in stvarne razlage. Utrjevali bomo smisel za pravo, družbeno pomembno in koristno filmsko produkcijo ter s tem polagali trdne temelje za domačo film- sko umetnost, ki je zaradi našega šib- kega materialnega razvoja pred osvo- boditvijo nismo mogli razviti. Dejstvo, da imamo tudi mi Slovenci svoje film- jtko podjetje, govori na svoj način za to, da na vseh področjih stopamo v vr- ste svobodnih neodvisnih narodov. Na- loga našega filma pa je samo ta, da na- šemu človeku na umetniški učinkovit in prepričevalen način na filmskem platnu pokaže našo pot do resnične svo- bode in socialistični zgraditvi. T. O. STARE STEKLENICE vseh vrst ku- pujemo. Invalidsko podjetje »Stekle- nica«, Ozka ulica št. 1. (na dvorišču). OBJAVA Vse delodajalce in delojemalce opo- zarjamo, da se je ODSEK ZA DELO — INSPEKCIJA DELA MLO Celje-mesto preselil v Sindikalni dom — pritličje na Slandrovem trgu. Stranke se sprejemajo od 9. do 11. ure. _ Poverjeništvo za delo Republiška kmetijska gospodarstva Slov. direkcija Celje s sedežem v Sv. Juriju išče za takojšen nastop: 1. EVroENTlCARJA(KO), 1 ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in 1. BLAGAJNIKA(CARKO). Prošnje je vložiti na gornji naslov. Plače po uredbi. Za stanovanje in hra- no preskrbljeno. Na potu ob Savinji se je izgubil usnjen etui, sive barve s ključi. Najdi- telj naj ga izroči v pisarni I. četrti pro- ti nagradi. POZOR! Ce prineseš blago, Ti obrat »Odeje« MLO v Zidanškovi ul. 15 izdela novo' ali pa popravi staro odejo. PRESELIL sem svojo krojaško delavnico iz Cankarjeve v Stanetovo ulico 18 in se nadalje priporočam. Franjo Lapomik DAPPS Celje razprodaja 71 kom. avtoplaščev uporabnih za vozila za konj- sko vprego različnih dimenzij. V večini so 7,50 X 20 in 10,50 X 20. Reflektanti naj se javijo Celje, Ker- snikova ulica 21. Avtopark Glavna direkcija tekstilne industrije LRS, Skladišče Celje ISCE ZA TAKOJŠEN NASTOP 2 verzirani moči za knjigovodstvo in fakturni oddelek z znanjem strojepisja. Ponudbam je priložiti kratek življe- njepis. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna. Prvi uspehi radio-amaterske grupe v Celju v popoldanskih urah 19. maja je radioamaterska grupa v Celju zabeležila svoj prvi vidnejši uspeh, ko je pred ko- misijo položilo 10 tovarišev »B« izpit iz elektro in radio tehnike. Grupa je s tem prekoračila v tem odstavku plan za 25% in omogočila sebi nadaljni razvoj. Radioamaterska grupa omogoča vsa- kemu, da se seznani s panogo tehnike, ki je mnogim v zabavo, skupnosti v ko- rist. Odprta so vsakemu vrata neglede na starost in izobrazbo saj je pokazal primer tega dne, da so polagali izpite 15 letni vajenec in vse do upokojenega železniškega uradnika. Na dan izpitov so nekateri člani gru- pe razstavljali svoje izdelke in s tem spodbudili »A« tečajnike k vztrajnemu uku in delu. Grupa želi, da se njene vrste pomno- žijo posebno z delavci iz tovarn in mla- dine. Opogumijo naj se tudi tovarišice. kajti znano je, da radio industrija rabi in dela mnogo z žensko delovno silo, ki se je izkazala kot dobra delovna moč. Mladinci, mladinke. Radioamaterska grupa vas vabi v svojo sredino, ker bo- ste lahko spoznali to panogo tehnike, ki igra pri gospodarstvu dežele kakor tudi pri obrambi moči naše države eno naj- pomembnejših vlog. Tehniki in priučeni pa pridite in po- magajte pri izgradnji novega kadra, da čim prej izvršimo plan, ki je tesno ve- zan z dviganjem strokovnih moči, ki jih predvideva petletni plan. OBVESTILO 1. Kmetje lahko na račun obvezne oddaje določene v živi teži pitanih svinj prodajo svinjsko mast ali suho slanino, računajoč 1 kg svinjske masti ali suhe slanine za 2,5 kg žive teže pitanih svinj. Izvršitev obvezne oddaje na ta način je možna do 15. septembra. Ta odredba ne pride v poštev za tiste, ki so s pooblaščenimi podjetji sklenili pogodbe o oddaji pitanih svinj. 2. Obvezno oddajo druge vrste živine je mogoče izvršiti s prodajo svinjske masti ali suhe slanine, računajoč 1 kg • svinjske masti ali suhe slanine za 8 kg \ žive teže, govedi, telet, ovac, jagnjeti, koz in kozličev in to tudi po 15. septem- bru tega leta. Uprava za odkup Celje-mesto FIZKULTURA USTANOVNA SKUPgCiNA TELOVADNIH IN ŠPORTNEGA DRUŠTVA V CELJU V ponedeljek 7. t. m. se je vršila v Ljudskem gledališču v Celju izredna skupščina Kladivarja, ki je bila skli- cana zaradi sprovajanja sklepov IL kongresa FISAJ-a o novih organiza- cijskih oblikah v fizkulturnih orga- nizacijah. Po otvoritvi skupščine in iz- volitvi delovnega predsedstva je tov. Jug v svojem referatu obrazložil po- trebe, ki so vodile FISAJ in II. kon- gres o donositvi novih organizacijskih oblik z ustanovitvijo ljudske telovadne organizacije, zveze strelcev, planincev in zvez za posamezne športne panoge dočim se šah in ljudska tehnika zaradi specifičnosti svojega dela ločili iz fizk. organizacije. Tov. Jug je nadalje ute- meljil predlog o ustanovitvi dveh te- lovadnih in enega športnega društva v Celju, predlog, ki ga podpirajo vsi zavedni fizkultumiki in fiz. aktivi v Celju. Tov. Uran jek je podal obširno poročilo o 6 mesečnem delu upravnega odbora, tov. Kokot pa o strokovnem delu in uspehih na raznih fizk. tek- movanjih. Po razrešnici stari upravi Kladivarja so se vršile istočasno usta- novne skupščine športnega in dveh te- lovadnih društev. Članstvo je soglas- no sprejelo predlog, da se v Celju osnujeta 2 telovadni društvi — Celje I. s sedežem v mestni osnovni šoli in Ce- lje II. s sedežem in prostori v telovad- nem domu Kladivarja v Gaber j u ter športno društvo s sedežem v domu Kladivarja. Ime novega športnega druš- tva ostane še nadalje Kladivar. Po ob- razložitvi društvenih pravil so bili iz- voljeni upravni odbor novih druš- tev, odposlane pozdravne brzojavke CK KPJ, FISAJ, OF in FZS, nakar je v zaključni besedi sekretar MLO tov. Skomina pozdravil nova društva v imenu OF in MLO Celje ter nakazal perspektive za nadaljnje uspešno de- lovanje fiz. pokreta v Celju. Novemu telovadnemu društvu Ce- lje I. predseduje tov. dr. Delničar, Ce- lje II. tov. Božič Zvonko, športnemu društvu pa tov. Jug Karel. Izredni skupščini Kladivarja in usta- novnim skupščinam novih društev je prisostvovalo majhno število članstva, otvoritev pa se je pričela z enoumo zamudo kar je vzbujalo pri navzočih upravičeno nezadovoljstvo. Kratek izvleček iz posameznih refe- ratov bomo objavili v naslednji šte- vilki našega lista. Vseljudski mnogoboj — najboljše sredstvo za dvig splošne telesne vzgoje Ob zaključku šolskega leta so se 8. t. m. na Glaziji vršile pionirske tekme v vseljudskem mnogoboju za prvenstvo celjskih šol. Razen sedemletke so se tekmovanja udeležile vse šole. Med pio- nirji je bilo veliko zanimanje za izid tega tekmovanja — saj so se nanj pri- pravljali dva meseca. Veselje je bilo opazovati 72 naših najmlajših temoval- cev, od karerih je večina prvič nasto- pila na tekmovanju. V najlepšem re- du in vzorno disciplino so prehajali od sodnika do sodnika, nabirali točke ter jih takoj po vsaki disciplini seštevali in ugibali vrstni red svoje ekipe. Med pionirji in pionirkami I. in II. gim- nazije je bila izenačena borba dočim so pionir j i(ke) iz osnovnih šol precej za- ostajali. Program temovanja je obse- gal 5 disciplin, ki so zahtevale od vsa- kega tekmovalca gibčnost, spretnost in brzino. za spretnost Štiglic, Brodnik, Sega in Opresnik — 10 točk, v skoku v daljino Stiglic s 4,61 m in pri teku na 50 m Stiglic s 7,5 sek. Pri pionirkah so dosegle pri zletni vaji 10 točk Cerne, Močivnik in Golo- bic, pri vaji za spretnost 10 točk Cerne, Stepančič, Vrečko, Jazbec in Lešek, pri teku na 40 m je bila najboljša Petauer s časom 6,1 sek. prav tako pa tudi v skoku v daljino z izvrstnim rezultatom 4,20 min. Organizacija tekmovanja v izvedbi gimn. fizk. učiteljev je bila odlična. Potrebno bi bilo, da pionirskemu in mladinskemu tekmovanju naše šolske mladine sledi isto tekmovanje med pod- jetji, tovarnami in ustanovami mesta Celja, ki bi naj pokazalo stopnjo telesne vzgoje med fizkulturniki iz vrst našega delavstva. Tekmovanje bi v največji meri služilo kot močno propagandno sredstvo za vključitev našega delavstva v nova telovadna društva — saj pro- gram vseljudskega mnogoboja mora za- dovoljiti slehernega fizkulturnika. Tekmovavnje v igri med dvema ognjema Dne 7 t. m. je bilo v mestnem parku medodredno pionirsko tekmovanje v igri »med dvema ognjema«. Pionirji so se udeležili tekmovanja iz vseh odredov, pionirke pa le iz treh odredov, vsega 80 pionirjev in pionirk. Pri pionirjih si je priboril naslov pionirskega prvaka v tej igri Kajuhov odred, ki je z žilavo vztrajnostjo in borbenostjo premagal v odločilni tekmi pionirje odreda »Anice Cernejeve«, drugo mesto si je osvojil odred »Anice Cernejeve, nato so se zvr- stili pionirji sedemletke, III. osn. šole. Pri pionirkah je zmagal odred »Anice Cernejeve«, ki je v odločilni tekmi pre- magal Stanetov odred, tretje mesto pa je pripadlo pionirkam Prešernovega odreda. Vse tekme so bile zelo živahne in so v precejšnji meri razgibale številne gle- dalce, ki so z velikim vriščem bodrili svoje igralce. Odlično igro so predvedli predvsem pionirji iz obeh gimnazij, ki so pokazali lepo znanje v obvladanju metanja in prijemanja žog kakor tudi v taktiki same igre. Organizacija tekmovanja v izvedbi gimn. fizk. učiteljev je bila vzorna. NAPREDAK : (Kril še v ac) prvak LR Srbije KLADIVAR (Celje) prvak LR Slovenije Tekma za vstop v II. zvezno ligo v nedeljo 13. jun. 1948 ob 17 na Glaziji Drugi slovenski predstavnik SSD Kladivar nastopi v nedeljo v prvi nogo- metni tekmi proti »Napredak« iz Kru- ševca, ki se je plasiral med ostalimi osmimi društvi republike, ki se bore za vstop v II. zvezno ligo. »Napredak« je prvak LR Srbije in je zelo močno moš- tvo. Njegovi zadnji rezultati proti Crve- ni zvezdi iz Beograda in pa ostalim najmogočnejšim predstavnikom jugoslo- vanskega nogometa ter to, da je postal v močni konkurenci srbskih moštev pr- vak, nam to potrjujejo. Kladivar bo v nedeljo igral v najmočnejši postavi. V predtekmi nastopijo ob 15.15 mali- šani Kladivarja med seboj, nato pa mladinski moštvi Rudarja iz Trbovelj in Kladivarja Radi pričakovanega navala pri bla- gajni naj si celjski obiskovalci priskrbe vstopnice v predprodaji. Vstopnice so v predprodaji pri Fizkulturnem magazinu, v Mohorjevi knjigami in v Ljudskem magazinu Celje-okolica (Veren). SFD KLADIVAR : FD DUGA RESA 5:2 (4:1) Pred več nego 2.000 gledalci je go- stovalo moštvo FD Duga Resa iz to- variške republike Hrvatske v okviru treh fizkulturnih srečanj. Kljub temu, da je bilo igrišče Glazija v petek po- plavljeno ter je še v soboto stala voda na terenu, se je igrišče pod izpremembo lepega vremena hitro osušilo ter bilo naravnost idealno za igro. Vreme je bilo zelo lepo in sončno. Celjski enajstorici je bila ta igra ne- ka preizkušnja za kvalilikacijske tek- me, katere bo moralo že v nedeljo od- igrati za vstop v II. zvezno ligo. Nas- - protniki so nevarni ter prekaljeni no- gometaši, tako da ima naše moštvo le malo izgledov, da uspe. In ako se Kla- divar kvalificira v tem tekmovanju bo to več nego uspeh. V nedeljski tekmi so nam priskočili v pojačanje štirje igralci Rudarja, ki se bodo tudi teh te- kem udeleževali ter podprli naše mo- štvo v težki borbi. Ta korak Trbovelj- čanov moramo vsekakor pozdraviti. Kladivar je imel začetni udarec ter takoj prodrl pred nasprotnikova vrata. 2e v 3. min. postavi Belcer po lepi ak- ciji prvi gol za Celjane. Nekaj minut kasneje Coh ostro strelja v desni kot, toda golman Duge Rese požrtvovalno brani. V 13. min. Coh poviša na 2 : 0. Domačini prevladujejo na polju ter navdušujejo z odlično kombinatorno igro številno občinstvo. Posebno ob- rambna trojica Trboveljčanov odlično igra. V 33. min. Dobrajc lepo strelja v stativo, odkoder se žoga odbije v mre- žo. Tri minute kasneje gostje znižajo po- Pavloviču 3 : 1. V 40. min. Radko poviša na 4 : 1 z lepim strelom, katere- ga vratar zaradi kritja ni mogel ubra- niti. Po odmoru so gostje zamenjali vratarja ter desnega halfa in že v 4. min. jim je uspelo ponovno znižati po Fičurinu rezultat. Potem je igra valo- vila iz polja v polje, ali gostom ni uspelo pasirati sigurne obrambe do- mačinov. V 18. min. komer, katerega Coh pretvori z glavo v gol. Do konca je ostal rezultat nespremenjen. Gostje niso mogli nuditi razpolože- nemu Kladivarju odpora. Rezultat bi bil vsekakor lahko večji, ali domači napad ni realiziral mnogih šans, poseb- no Belcer je v tem prednjačil. Oba vratarja sta bila dobra, medtem ko se je posebno izkazal nevarni centerfor, ki je streljal iz vsake pozicije. Domačini so zaigrali posebno v prvem polčasu zelo lepo, tako da Celjani že dolgo niso bili priča tako lepi in kom- binatorni ter brzi igri. Veliko k temu je pripomogla obrambna trojka Ru- darja, ki se je posebno v tehničnem pogledu izkazala. Tako pojačan Kla- divar je dal partijo, ki je ogrela navi- jače, žal nasprotnik ni bil tako močan, da bi znanje Kladivarja videli v tisti luči, v kateri bi želeli. Kladivar je na- stopil brez Caterja, katerega je pa zelo dobro nadomestoval odlični Vodišek. Polutnik ni imel mnogo dela, ali bil je zelo dober, Butkovec ter Bernard sta bila siguma in borbena. Kos in Vo- dišek v halfliniji sta bila v najboljši formi. Pleterski se je tudi trudil, tu i" tam je pa napravil, nepremišljene na- pake. V napadu je bil najboljši Coh, ^ Radko je v prvem polčasu nekoliko j šepal pozneje se je popravil, prav dobra ' sta bila Zidar in Belcer. i Ta tekma je pokazala, da bi Kladivar v takšni postavi predstavljal^'vselej ze- lo dobro moštvo, ki bo v bodoče zastopa- lo Slovenijo ter obenm nas Celjane bolj častno nego doslej- Tekmo je sodil Orel z nekolikimi na- pakami dobro. Videnšek