Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. 1 J Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspediclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ue vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. VredniStvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvzemSi nedelje ia praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 41. V Ljubljani, v torek 20. februvarija 1894. Letnili XXII Gorenjski pašniki. i. Kar je mlioar brez vode, to je kmetič brez živine. Volički pomagajo kmetu preobračati brazdo na polju, krave sladd mu žgance koruzne, da ne oteplje na jutro in večer le „krompirja" v oblicah in tako redkega močnika, da se v zvrhani ribniški skledi vidi do dna. Mesa si v obče privošči itak le jeden sam dan v letu: v jutru velikonočne nedelje, opo-ludne božičnega praznika in na večer pustnega torka. Odkar je cena žitu toliko padla, da se po ne-kodi poljedelcu komaj seme izplača, mora živina oblačiti in preživljati družino. Kedar pa davčni ekse-kutor potrka na vrata, tedaj mora navadno tele ali buša iz hleva. In za dote in druge večje potrebe kmet dela dolgove, ako je že izsekal svoj gozd do zadnje goli. Res je in to obžalujemo, da je preveč že ob-lizala našega orataria nemška kultura. Sramuje se irhastih hlač in prtnenih robač ter nosi drago ra-ševino in tujo tkanino. Žefeli bi mu v tem oziru več varčnosti in manj bahatosti. Vendar pa si večji del svoje reve in bede ni sam zakrivil. Potrebe se mu množč, a dohodki iz zemljišča in hleva se mu manjšajo. V vinorodni Dolenjski usiha glavni vir prihodkov, odkar trtna uš neusmiljeno uničuje vinsko trto. In z gorenjske strani ponavljajo se pritožbe, da živinorejci zgubljajo iz lastne ali drugih krivde svoje planine in ob jednem večmesečno pašo za svojo živino. Že od nekdaj je bil naš Gorenjec imovitejši od Dolenjca ali Notranjca. Toda vzemite mu pašo, obnemogel je, kmetija je uničena. Posebno iz radovljiškega in kranjskega okraja so prihajale prošnje, naj bi se merodajni krogi usmilili ubozega kmeta, ki si večkrat ne more in ne zna pomagati v svoji stiski, ker ne zna varovati svojih pravic, kolikor jih še ima. Skoraj vsi domači listi so se pečali s to zadevo ter izražali željo, naj se vsaj preiščejo te pritožbe, ali so istinite in resnične. Največ skrbi dela gorenjskemu kmetu strogo izvrševanje gozdnega zakona, po katerem se morajo vse goličave zopet pogozditi. Ali kakor je ta zakon koristen in potreben, istotako more biti kmetu škodljiv in nadležen, če se ne tolmači in izvršuje t soglasju s kmetskimi potrebami. Zakon velja za različne pokrajine, koder so drugačne razmere in potrebe, zato bi se moral izvajati v gotovih slučajih z milostjo in blagohotnostjo. .Slovenec" je lansko leto obširneje pojasnil in obrazložil pritožbe, ki se tičejo gozdnih razmer in paše na gorenjskih planinah, članki niso bili skovani v vredništvu, temveč pisala jih je oseba, ki pozna kraj in razmere ter je imela priliko, poučiti se na lici mesta, da so pritožbe opravičene. Dotični članki niso namerjali ljudstva1 hujskati, ker vemo, da je ložje ogenj zanetiti, nego ga pogasiti, in smo tudi prepričani, da bi tako hujskanje imelo le slabe nasledke Le opozoriti smo hoteli visoko deželno vlado, da resno in strogo preišče, ali in v koliko so opravičene te pritožbe, in da odstrani vzroke nezadovoljnosti dotičnih živinorejcev, ki iščejo le svojo pravico, če se jim krši od zasebnih podjetij. V tem oziru tudi ne velja sklicevanje na naše pogoste opomine, naj kmetje varujejo svoje gozde in naj gosposka zabrani neusmiljeno in brezmiselno uničevanje mladega drevja po gorah in brdih. Kajti oboje je potrebno za kmeta, pnša in gozd, in zato želimo v prid dežele in države, da se varujejo vre- jene pašniške pravice in gozdovi, oboje pa v so glasju umnega gospodarstva. Kdor je namreč kedaj v letih otroških .svinjko gonil" na paši, pač ne more trditi, da se pase živina ob mahu pod smrekami ali ob suhem listju v hrastovem gozdu. Istotako ne more nihče trditi, da je ljudstvo nahujskano, ako zahteva svoje pašniške pravice, katere so se jim priznale vsled pogodbe z lastniki planin, osobito na takem svetu, kjer ni iu ne bode raslo druzega, kakor bodeče trnje in pritlikave grmade. Slišijo se tudi mnoge pritožbe, da se živini zapirajo pota do pašnikov ali pa postavljajo ob potih takozvani .kravji bogovi" z napisom : „Tu je radi pogozdovanja za pašo prepovedan svet." Do zdaj še nismo slišali, da bi krave znale brati, pastir pa tudi ne more vsacega živin-četa držati za rep, da mu ne uide na prepovedani svet. In če mu uide, potem se prične preiskava in živinorejec mora plačati občutljivo kazen. Do se torej pritožbe preiščejo in vzroki pritožbe odstranijo, stavili so poslanci P o v š e , K1 u u , P a k i ž , Dragoš, Ogorelec, Žitnik, Pfeifer, Stegnarin dr. Papež naslednji samostalni predlog; Vis. dež. zbor naj sklene: .Deželnemu odboru se naroča, da pri visoki e. kr. vladi izposluje tako izvrševanje gozdnega zakona, da bodo do gozdne paše opravičeni živinorejci, osobito po Gorenjskem, mogli to pravico v resnici in vspešno izvrševati." Ta predlog je poslanec P o v š e v deželnem zboru dne 12. januvarija obširno utemeljeval ter dokazoval, da se kmetom pri izvrševanju paše nagaja in gozdni zakon prestrogo tolmači. V naslednjih člankih bodemo čitateljem podali kratek popis te razprave. I. Ž. LISTEK t Dr. Franjo Rački- Iz Zagreba, 15. februvarija. Franjo Rački se je rodil 25. novembra 1828 v Fužinah, v gorskem kotaru. Kakor večina naših najumnejih mož, bil je tudi on kmečkega roda. Stariši so mu bili precej premožni ter so poskrbeli za svojega sina, da se izšola. Ljudsko šolo je dovršil v rodnem mestu, a potem so ga dali stariši na daljne nauke na bližnjo Reko, kjer je zdelal prva dva gimnazijalna razreda (1889—42) z izvrstnim vspehom. Od tukaj pride na gimnazijo v Varaždin, kjer se je ravno tako dobro učil. Po dovršenih gimna-zijaluih naukih je bil namenil oditi v Pešto učit se filozofije, ali burno leto 1848 mu je pomešalo račune, in se je podal v Senj v bogoslovje. Kakor drugo mladež tako je ob vzela tudi njega ljubezen do narodnega preporoda ter je bil posebno on ves oduševlj^n za narodni napredek. Ze kot klerik je začel, sicer plaho in skromuo najprej v .Katoliškem listu" razprave moralnega teološkega sodržaja (prva razprava megova je tiskniia 1 1849 pod naslovom .Krščanstvo i čovječanstvo"). a kasneje v^TJevenu" Članke zabavno poučn-, največ pa prirodoslovne. Leta 1849 je bil poslan na dunajski Pazraa-neum, kjer se je poleg bogoslovnih iu modroslovnih naukov bavil prav re-no z učeujem slovanskih in drugih jezikov, od tukai je pisal že obširneje članke večidel v .Katolički List" historičnega in filozofskega sodržaja. Povrnivši se v Senj bil je dne 15. avgusta leta 1852 posvečen za mašnika, in ker je ravno takrat bilo izpražnjeno mesto profesorja fizike na tamošnji gimnaziji, prevzel je on to profesuro po nagovarjanju svojega posebnega dobrotnika in zaščitnika škofa Mirka Ožegoviča. Kot profesor fizike je sestavil kratko razpravo o kanučnem nazivlju, ki je bilo tiskano v IX. knjigi časopisa .Kola". Ali škof Ožegovič je bil Račkega opredelil že v Pazmaneumu za profesorja na bogoslovnem zavodu, ter je samo čakal, da se izprazni koje mesto v višjem duhovnem odgojilišču pri sv. Avguštinu na Dunaju, kjer bi mogel Rački dovršiti svojo bogoslovno na-obrazbo. To se je zgodilo 1. 1853. Zadobivši 1. 1855 doktorat povrne se Rački y Senj, da prevzame na tamošnjem škofovskem liceju stolico cerkvene zgodovine in kanoničkega prava, a razun tega, da bode tudi nadstojnik aaukov v semenišču. Malo kasneje postane prisednik duhovnega stola in škofov fiskus. Rački se je bavil z zgodovino že kot dijak ter je že na Dunaju začel zbirati izvore za zgodovino, posebno slovansko, a v Senju je začel zbirati gradivo za domačo zgodovino. Tukaj je obelodanil Rački prvo svoje veče delo. Takrat se je razpravljalo po znamenitih učenjakih, Kakor so bili Dobrovski, Safarik, Vostokov, Kopitar iu dr. začeto vprašanje • početku krščanske slavenske prosvete, pa se je tudi Rački že na Dunaju zanimal za to vprašanje. V Senju je napisal delo o sv. Cirilu in Metodu, ki je brez dvojbe do zdaj najtočneje delo izmed vseh drugih te vrste. Uvod v to delo pod naslovom: „Nacrt jugoslovanske poviesti do IX. vieka je priobčil v „Arkivu za jugoslavensku po-viest". Tej razpravi je dodal tudi razpravo o poslanici papeža Hadrijana II. na kneza Rostislava in Kocelja, ki je za delovanje slavenskih aposteljnov vrlo znamenita. Dokazal je, da je autentična, ker so jo nekateri učenjaki smatrali za nepristno. Popolno delo je izšlo še le leta 1859 v Zagrebu pod naslovom : .Viek i djelovtnje sv. Cirila in Metoda, slavenskih apoštolah". O pismu teh slavenskih aposteljnov je razpravljal Rački obširno v posebnoj knjigi: .Pismo slovjensko" (u Zagrebu 1861). a o književ-lem njunem delovanju v „Tisucnici" (u Zagrebu 1863). V prvej razpravi je dokazal, da je pismo sv. Cirila glagolica, in da je cirilica mlajša. Dokler je bil v Senju, iskal in zbiral je Rački poleg drugih zgodovinskih spomenikov posebno rad glagolske rokopise, listine, napise itd. Od teh raziskovanj priobči on v .Katoličkem listu" : .Priegled glagolske književnosti crkvene s osobitim obzirom na sveto pismo in liturgičke knjige (1856), potem znamenite biležke zgodovinske iz glagolskega, časo-slova novljanskega (1887) itd. Od mnogih drugih razprav, ki jih je v tem času napisal, omenjamo Članke: .Prabiskupi dalmatinsko hrvatski", .0 pre-mještenju biskupske stolice ii Krbave u Modruš", .Život sv. Tome arcidjakona spljetskoga" itd. V tej Deželni zbor kranjski. (Petnajsta seja dne 16. februvarija.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob 10. uri. Pričetkom seje stavi baron Schwegel nujni predlog, ki se glasi: »Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju predloži primerne nasvete, kako bi dežela kranjska povodom petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja s kakim človekoljubnim činom vredno izrazila čustva neomejene zvestobe in udanosti do premilostnega vladarja in preudane hvaležnosti prebivalstva kranjske dežele za izkazano mu Najvišjo milost in dobrotljivost." V imenu narodnih poslancev s toplimi besedami podpira ta predlog starosta poslancev Svetec, ki naglaša, da bode ta predlog našel glasen odmev v srcu vsega slovenskega prebivalstva v deželi, katero vseh 600 let, odkar je pod mogočnim okriljem habsburške dinastije, še nikdar ni v najmanjši meri prelomilo svoje neomejene udanosti in zvestobe ter odkritosrčne hvaležnosti do svojih vladarjev. Isto neomahljivo zvestobo in preudano hvaležnost goji slov. narod tudi do sedaj vladajočega, predobrotljivega vladarja, ki bode leta 1898 slavil na radost vseh svojih narodov že petdesetletnico slavnega svojega vladanja. Z navdušenjem torej se vsi narodni poslanci pridružujejo predlogu, da se ta pomenljivi in slovesni dan primerno postavi v deželi kranjski. (Burni dobro-klici.) Predlog je bil z navdušenim odobravanjem soglasno sprejet. Nato poslanec Povše v obširnem in temeljitem govoru utemeljuje predloge upravnega odseka o dodatnih naredbah gledč nedeljskega posve-čevanja in počitka. Predlogi se glasd: „1. Vis. c. kr. deželna vlada se poživlja izpo-slovati na pristojnem mestu k § 2. lit. B. točka 10 ministerske naredbe z dne 17. maja 1885 drž. zak. št. 83, dodatek, vsled katerega bode prodajalcem spec. kolonijalnega blaga, delikates, tobaka in smodk ter loterijam v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob nedeljah zapirajo svoje prodajalnice ob 12. uri opoldne. 2. Vis. vlada naj strogo pazi na to, da se sedaj ne določbe obrtnega reda natančno izvršujejo in da se službujočim v obrtih in trgovinah ter proda-jalnicah živil in tobaka omogočuje zadostovati svojim verskim dolžnostim ter udeleževati se predpoldanske službe božje tudi ob praznikih, kakor veli § 75. obrtnega reda. 3. Ker se vrše v državnega zbora obrtnem odseku obravnave, ki merijo na to, da se obrtni red predela tako in sicer v tem oziru, da se nedeljski počitek povsem vpelje, oziroma razširi tudi na prodajalnice živila, tobačne trafike in loterije, naroča se deželnemu odboru, da obvesti vis. c. kr. deželno vlado, da se deželni zbor kranjski izreka za to, da se v nameravanem novem obrtnem redu strogo zagotovi posvečevanje nedelj in praznikov, in sicer za dobi je napisal Eački v »Narodnih Novinah" obširno kritiko o Sladovičevej povesti škofiie senjske in mo-druške, ki je bila izšla v Trstu leta 1856, katero je na mnogih mestih popravil, pa tudi mnogo do tedaj nepoznatih podatkov obelodanil. Kmalu pa je bilo Bačkemu opredeljeno drugo področje. Skof J. Strossmayer, opozoren na zbor in kapitelj sv. Jeronima v Rimu po Matiji Topaloviču, katerega je bil poslal v Rim, da opozori sveto sto-lico na slovenske zadeve, začel se je truditi, da se ta narodni zavod ne samo reši propada, marveč da se po zahtevah narodne časti preustroji. Sporazumno s škofom Ožegovičem je bil za ta posel izbran Rački. Tako je on prišel koncem leta 1857 v Rim za kanonika ilirskega kapitelj na sv. Jeronima, ter se je v prvem redu trudil, da se zbor in kapitelj uredita, da se jima ugled povzdigne v onem vesoljnem mestu, in da se obnovi ona zveza z našim narodom, ki je bila že zdavnej pretrgana. V tem pogledu ga je obilno podpiral škof Strossmayer. Rački je tudi sam sodeloval, da se v enej izmed zbornih hiš prirede stanovanja za kanonike, in v to svrho je razun samega zbora žrtvoval tudi kardinal Haulik (5000 gld.) s hrvatskim svečenstvom. Že takrat se je začelo delati, da se presežek zbornih dohodkov upotrebi za boljo oskrbo kapiteljna in pa za podporo mlajšim duhovnom, ki bi se hoteli spopolniti v naukih v tem središču katoličanstva, a s časoma tudi umetnikom hrvatskim, ki se mislijo baviti s cerkveno umetnostjo. (Dalj* »ledi.) vse vrste obrtov, kakor za prodajalnice živil in tobaka." Poslanec Klun jako bbšimo in stvarno podpira te predloge ter ob jednem odgovarja poslancu Hribarju, zakaj konservativni narodni poslanci niso podpisali njegovega predloga. Končno stavi še predlog, da bi se prodajalnice za žganje zapirale v soboto ob 6. uri in odpirale v ponedeljek zjutraj ob 6. uri. Vsi predlogi so bili sprejeti brez ugovora. Poslanec dr. Tavčar poroča o zgradbi ceste Hrib-Sodražica ter predlaga: 1. Okrajnemu cestnemu odboru ribniškemu se dovoljuje, da sme v tamošnjem skladovnem okraju za obrestovauje in amortizacijo posojila za izvršitev cestne zgradbe Hrib-Sodražica od leta 1894 naprej skozi 40 let r a z v e n one priklade, katera bode v pokritje potrebščine za kurentno vzdrževanje cest potrebna in katero bode po dotičnih zakonitih določilih od slučaja do slučaja dovoljevati, pobirati daljno 8% priklado na vse neposrednje davke z iz-vanrednimi dokladami vred. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zaradi predpisa in pobiranja te priklade vsakokrat ukreue, kar treba. Poslanec L e n a r č i č poroča o uvrstitvi občinske ceste od Starega Trga čez Markovec, Vrhniko in Ušenek do Igovasi med okrajne ceste v loškem cestnem okraju. Predlog je bil sprejet. Poslanec dr. Papež poroča o delni popravi radeške okrajne ceste čez Brunek; ta cestna delna preložitev nastala je nujno potrebna sedaj, ker se bode zgradil radeški most. Preložila se bode stara cesta v treh oddelkih; stroškov ne more radeški cestni okraj sam pokrili, ker so preveliki. Zato se predlaga podpore iz deželnega zaklada v znesku 3500 gld. To podporo in dotični zakon je deželni zbor potem potrdil. Baron Lichtenberg poroča v imenu upravnega odseka gledč delitve cestnega skladovnega okraja radovljiškega v dva cestna skladovna okraja ter predlaga: Sedanji cestni skladovni okraj radovljiški se deli v dva cestna skladovna okraja, katera se imenujeta Bled in Radovljica. Prvi obsega občine Bled, Gorje, Bistrica in Srednja Vas, drugi pa obline Radovljica, Predtrg, Lancovo, Ovšiše, Kamnagorica, Kropa, Mošnje, Begunje, Breznica in Lesce. S tem je bila tudi rešena prošnja občin Bled, Gorje, Bohinjska Bistrica in Srednja Vas. Poslanec ees. svetnik M u r n i k stavi ter utemeljuje v imenu finančnega odseka naslednji predlog: ^Deželni odbor se pooblašča, da sme oni del nagrade, dovoljene v seji dne 16. febr. 1894 pri pobiranju deželne naklade na žgane opojne tekočine poslujočim dacarjem plodonosno naložiti in v prihodnjem zasedanju poročati in nasv&te staviti, ali in kako bi se mogli dacarji po zadovolilni službi vpokojiti. Ko bi se ta stvar ne mogla konečno rešiti v prihodnjem zasedanju, izvršiti bo tudi gled^ dacarjev sklep z due 16. febr. 1894, sklenjen v III. resoluciji povodom obravnave o proračunu deželnega zaklada za 1894. 1." — Predlog je bil soglasno sprejet. Po tej točki je bila tajna seja, v kateri se je obravnavalo o reorganizaciji deželnih uradov ter oddala služba deželnega knjigovodje. Z deželnozborskim sklepom z dne 8. aprila leta 1892 naročilo se je deželnemu odboru, da pravilnik o petletnicah deželnih uradnikov in služabnikov v tem smislu preosnuje, da se petletnice vštevajo v plačo in pokojnino, in da se pri tem drži načela, da se bodo petletnice, katerih število je primerno znižati, priznale uradnikom in služabnikom še-le potem, ko doslužijo pet let v istem plačilnem razredu. Dalje je po tem deželnozborskem sklepu vre-diti petletnice tako, da uradnik nižjega razreda s petletnicami in aktivitetnimi dokladami vred, katere naj se odnosno tudi vrede, ne bode mogel doseči plače uradnika višjega razreda. Plačilni razredi so razvrščeni v šest vrst s tremi stopnjami. Za najnižji razred se določi v prvi stopnji 700, v drugi 750 in v tretji 800 gld. z aktivitetno doklado 120 gld., ki pa se ne vštevajo v pokojnino. V javni seji so bili prečitani in sprejeti naslednji nasveti: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Pri deželnih uradih se zistemizujejo nove službe, in sicer: služba tajnika I. razreda pri de- želnem tajništvu, potem službi II. inženirja in kan-celijskega asistenta pri deželnem stavbinskem uradu ter služba adjutiranega praktikanta pri deželni bla-gajnici. Zaradi oddaje teh služb je v smislu pragmatike za deželne uradnike brez odloga vse potrebno ukreniti. Služba stavbinskega adjunkta se za sedaj še ne odda. Tajnikom sme biti imenovan le tisti, kdor dokaže, da je dovršil pravniške študije in pa praktični izpit za politično poslovanje. 2. Službe in prihodki pri deželnih uradih se določijo po zboru predloženem pregledu ter ima deželni odbor zaradi uvrstitve uradnikov v službe potrebno ukreniti ter se pri tem držati načela, da oni uradniki, ki uživajo naturalno stano-novanje, nimajo pravice do aktivitetne doklade. 3. Na višjo stopnjo jednega in istega plačilnega razreda se pomakne uradnik po vsacih petih letih, ki jih zadovolilno izpolni, služeč v tem plačilnem razredu. Prične pa se ta službena doba s prvim onega meseca, ki nastopi po novi uvrstitvi v službo. 4. S sedanjo vreditvijo novih prihodkov se pridobljene pravice ne morejo izpremeniti, ter je v tistih slučajih, v katerih so po novem plačilnem pregledu s kako službo spojeni nižji prihodki, kakor obstoje v enaki službi po starem zistemu, zravnati diferencijo z dopolnilnimi, oziroma osobnimi dokladami tako dolgo, dokler dotični uradnik ne pride v višji plačilni razred, eventualno višjo plačilno stopnjo, z najmanj tako visokimi prihodki, kakor so mu zagotovljeni v dekretu, s katerim je bil nastavljen. 5. Po reorganizaciji deželnih uradov se morejo uradniki imenovati, oziroma uvrščevati v nove plačilne razrede le s pogojem, da se podvržejo pen-zijskemu štatutu za deželne uradnike, kateri je predložiti deželnemu zboru v smislu sklepa visokega deželnega zbora z dne 16. februvarija 1894. 1. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. februvarija. Kaj je z našo volilno pravico ? V sredo, torej na dan pred shodom državnega zbora, skličejo dunajski demokratje več shodov z dnevnim redom: Kaj je z našo volilno pravico? Razni govorniki bodo govorili za občno volilno pravico in sklepale se bodo resolucije za-njo. Ostalo bode pa pri samih govorih. Na kak občni štrajk se sedaj niti več ne misli. Glavnim socijalističnim vodjam bi bilo najljubše, da bi sploh vprašanje o občni volilni pravici utihnilo, ker so v prijateljski zvezi z židovskimi liberalci. Sploh je dunajsko socijalno demokratstvo popolnoma v židovskih rokah. Deželni zbori, razven dolenjeavstrijskega, so že končali svoje zborovanje. Dolenjeavstrijski pa konča zborovanje danes. Splošno je letos zborovanje bilo mirnejše, nego se je pričakovalo. Najburnejše seje so pač bile v dolenjeavstrijskem deželnem zboru, kjer se vpliv koalicija skoro nič ne čuti. Liberalci in Mladočehi. Liberalci si mislijo menda kakor knez Bismarck, da je dobro, ako imajo dve železi v ognju. Deželnozborska zasedanja so jih tudi prepričala, da koalicija ue bode samo njim v korist. Kakor bi radi videli liberalci, da bi vprašanje o verski šoli utihnilo, vendar je prišlo v gorenjeavstrijskem deželnem zboru zopet na vrsto. V vprašanja o muzejski podpori so pa nemški liberalci v češkem deželnem zboru vzlic koaliciji ostali v manjšini. Zaradi tega pa nekateri liberalci že mislijo, da ue kaže preveč zabavljati proti Mlado-čehom, ker utegnejo priti časi, ko bi se dali pora-rabiti proti konservativcem, ako bi se poslednji kaj upirali, plesati po liberalni piščalki. Od tod prihaja, da glavno nemško liberalno glasilo »N. Fr. Presse" hvali Mladočehe, da so se pridno udeleževali pozitivnega dela deželnega zbora, da ga niso ovirali in se v tem ločijo od protisemitov dunajskih. Seveda Mladočehi so ljubši »N. Pr. Pr.", ker so liberalci, kakor protisemitje, ki se bord z vsemi silami proti židovskemu liberalizmu. Civilni zakon na Ogerskem. Liberalci se nadejajo, da bodo dobili v zbornici poslancev 100 glasov večine za civilni zakon. Zadnji čas se je za civilni zakon izrekla večina Ugronove stranke. Ugron sam je odločno ugovarjal, ali ni nič pomagalo. Posebno Polonyi se je nenavadno ogrel za civilni zakon. Po njegovih mislih ta stranka zgubi vsako opravičenost do obstanka, ako ne podpira li- I ( J ! beralnih reform. Sicer pa moramo omeDiti, da s katoliškega stališča ni pri tem posvetovanju nikdo pobijal civilnega zakona. Nekateri so ugovarjali vladni predlogi le zaradi tega, ker ima uekatere državno-pravne nedostatke in ker se stališče vladi le utrdi, ako se njena predloga sprejme. Za civilni zakon pa vladi prav za prav tudi ni dosti. Zato bode pa lahko ostala na krmilu in vso stvar pustila na miru, ako gospodska zbornica zavrže civilni zakon, kakor je bila vlada ostala, ko je gospodska zbornica bila zavrgla predlogo o zakonih z Židi. Nemški cesar in knez Bismarck. V ponedeljek je nemški cesar obiskal kneza Bismarcka v Fridrichsruhe. S tem je menda naposled popolnoma poravnano nasprotje mej njima. Knez tudi ne bode več delal ovir politiki sedanje vlade. Njegovo hamburško glasilo priporoča carinsko pogodbo z Rusijo in veleposestnikom razklada, da zaradi kmetijskih koristij še ne smejo prezirati-koristi industrije in pa občnih državnih interesov. V vladnih krogih v Be-rolinu upajo, da bode sedaj nekaj konservativcev glasovalo za carinsko pogodbo, ko je zanjo celo knez Bismarck. — Druga posledica sprijazujenju mej knezom in cesarjem bode pa pač, da v kratkem Bis-marckov sin Herbert dobi kako diplomatično službo, čez kaj let pa postane Onprivijev naslednik. Zadnji atentat v Parizu. Preiskava proti Henry-ju, ki je vrgel zadnjo bombo v Parizu, je pokazala, da je cela četa anarhistov v zvezi. Vodja tem anarhistom je baje Pavel Reclus, o katerem se misli, da še ni ostavil Pariza. Zaprli so tudi nekega Bernarda, ki je tudi član te zveze. Sodi se, da je ta družba že izvršila več atentatov, pri katerih dosedaj niso mogli najti pravih krivcev. Henry je izpovedal, da je mislil s prva vreči bombo v nekem gledališču, ali ni našel pripravnega mesta. Potem je nameraval napad v kaki kavarni, ali nobena ni bila dovolj polna. Tako se je naposled odločil za hotel „Terminus". Nekaj francoskih anarhistov je odpotovalo v Anglijo, kier pa jim tudi policija gleda na prste in je dva že zaprla. Ko so vse države jele strožje postopati proti anarhistom, je upati, da dosežejo vsaj nekoliko vspeha. Makedonske stvari. Te dui bil je v Sredcu shod uradnikov, častnikov in delavcev, kateri so doma iz Makedonije. Razgovarjati so se o bolgarskem šolstvu v Makedoniji. Posvetovanje se je vršilo povsem dostojno. Res so nekateri govorniki ostro grajali postopanje turških oblastev, vendar so vsi izražali upanje, da se Turki sami prepričajo, da ni prav, če zatirajo Bolgare. Tudi bolgarska vlada, ki podpira šolstvo v Makedoniji, bode gotovo lahko kaj storila, da prežeue nezaupanje turških oblastev proti makedonskim Bolgarom. Sklenilo se je, da se osnuje društvo, ki bode podpiralo bolgarstvo v' Makedoniji. Pri tem shodu je pa bilo tudi več Sred-čanov, ki so s tem pokazali svoje zanimanje za svoje brate v Makedoniji. Poslednji čas se v Bolgariji v obče opaža, da se odlični krogi bolj zanimajo za usodo makedonskih Slovanov^__ Slovstvo. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Z dnem 5. prihodnjega meseca se končsi nabiranje Mohorjevih družbenikov za leto 1894. Zatorej prijazno prosimo čč. gg. poverjenike, vse goreče duhovnike iu druge cenjene rodoljube, naj bi se zopet blagovoljno potruddi družbo ohraniti, kolikor se d&, vsaj v dosedanjem njenem svitu; vse mile Sloveuce pa iskreno vabimo, naj bi pristopili, kolikor moč, še obilnejše, zlasti oni, kateri se nam dozdaj še uiso hoteli pridružiti. Re«, izgubo ima, kdor se družbi odteguje, dobiček pa obileu in mnogostransk, kdor ji pristopi! Knjige, katere se udom pripravljajo za samo jedeu goldinar, se že same po sebi toplo priporočajo iz več razlogov: * 1. »Velike zgodbe sv. pisma", da nas do dobra poučijo o dogodkih božjega razodetja in s tem sveto vero bolje razjasnijo ter v njej potrdijo. Ce bodo Slovenci pridno iu pazljivo čitali to kujigo, bodo menda med prvimi na svetu v polni meri, kot narod, izpolnjevali želje sv. očeta Leona XIII., ki so nedavno v krasni eucikliki priporočili, naj se prav marliivo go|i svetopisemska veda. 2. »Krščansko devištvo", knjiga neumrljivega škofa Slomšeka, naj bode zauaprej v rokah vsake bolj odrasle slovenske deklice, kakor „2 i v 1 j e u j a srečen pot" v rokah vsakega mladeuiča, da se naš mladi primščaj, upanje boljše prihodnosti, srečno ohrani v svojem najlepšem cvetu za svet in nebesa. Le nepokvarjena mladež more in mora biti trdna podlaga krščanski družiui, katera jedina je najzanesljivejši steber svete katoliške cerkve in vsakega omikanega, torej tudi slovenskega naroda. 3. »Umni živinorejec" hoče slovenski gospodarski narod podpirati v gmotnem blagostanju, ker bo učil umno ravnati pri živinoreji. Saj vsakdo dobro v4 koliko izgube ali škode učinjuje nevednost v tem oziru, kakor tudi nemarnost. Nevedni v tej važni panogi gospodarstva naj bi ne bili: noben hlapec, nobena dekla, še manj pa slovenski gospodar ali gospodinja, domači sin ali hči! Temu namenu, poučevati v gospodarskih in vsakdanjih potrebah življenja, služila bode tudi nadaljevana knjiga: 4. »Naše škodljive rastline v podobi in b e s e d i", III. snopič. Knjigi 5. in 6.: »Slovenske Večernice" in »Koledar družbe sv. Mohorja", z mnogimi krajšimi poučnimi sestavki, povestmi, življeuje-pisi itd. ste namenjeni duševnemu razvedrilu in vsakdanjim potrebam. Slovenci, sezite pridno po teh knjigah, zdaj je še čas za to! »Krščansko devištvo" se more tudi vezano .naročiti, dodati je treba za knjigo v platno vezano z rudečo obrezo 40 kr., v usnje z zlato obrezo 60 kr. Ker moramo sestavo in stavek »imenika" kmalu pričeti, prosimo najuljudneje, da se nam vpisovalne pole pošljejo o pravem času; zamude družbi mnogo otežujejo delo. V Celovcu, dn^ 17. svečana 1894. Odbor. Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja An dr. Gabršček. V Gorici. — 10. snopič obsega: »O s ve ta". Povest o razmerah v človeški družbi XV. stoletja. Češki spisal Dragotin Sabina. Poslovenil Radoslav K n a f 1 i č. (str. 1—47.) »Stric M a r t i n e k". Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Preissovd. Poslovenil fPran Gestrin (str. 49—68.) _ Dnevne novice. V Ljubljani, 20. februvarija. (Občnizbor »Vzajemnega podpornega društva.') Ciane »Vzajemnega podpornega društva" opozarjamo, da se vrši občui društveni zbor jutri ob 7. uri zvečer v rokodelskem domu. (Nezaupnica grofu Hohemvartu.) O tej stvari, s katero so se narodno-nipredni radovoljci na Gorenjskem radikalno osmešili pred pametnimi ljudmi, dobili smo več bolj in manj važnih pojasnil. Najprej objavimo dva popravka, katera sta nam poslala učitelj Ažman in Jurist" Cop. — G. Ažman piše: »Ni res, da bi bil šel na roko nekemu juristu učitelj Ažman pri nabiranju podpisov za nezaupnico grofu Hohenvvartn; res pa je, da je podpisanec nezaupnico, katera se mu je predložila prostovoljno podpisal kot bivši volilni mož grofa Hohenvvarta. — Na Breznici 17. svečana 1894. Jos. Ažman, učitelj." _ G. Ažmanu bi svetovali, naj raje ostane pri svojem abc, nego da se smeši pred svetom s takimi popravki. Vsak razsoden človek nam bo namreč pritrdil, da nabiratelju podpisov pač nikdo bolj vspešno ne gre na roke, kakor če mu da svoj podpis, kar v tem slučaju učitelj Ažman sam priznava. Cemu torej popravljati samega sebe? — Tudi g. I. Čop z Most čuti potrebo v Dašem listu popravljati poročilo o nezaupnici grofu Hohenwartu ; on nam piše: »Sklicuje se na § 19. tisk. zak. prosim, da priobčite na Vašo notico z dne 8. febr. t. 1.: »Nezaupnica grofu Hohenvvartu" sledeči popravek: Ni res, da bi se bil za nezaupnico najbolj trudil neki bivši jurist; res je, da je dotičnik še vedno redno vpisan jurist. — Ni res, da bi bil šel dotičniku na roke kak ljudski učitelj, najmauj pa g. Ažman, kateri je kot bivši volilni mož grofa Hohenvvarta nezaupnico prostovoljno podpisal. — Ni res, da bi se bili podpisi vsaj, kar se podpisanega tiče, lovili z lažmi in zvijačami. — Moste dne 9. febr. 1894. I. Čop. — Da mora g. jurist Cop popravljati »bivšega jurista", to je umevno in potrebno, ker do sedaj še nismo ve-deli za vseučilišče v Mostah. Gledč lažij in zvijač, katerih omenja »še vedno jurist" Čop, pa ponatisnemo dopis, ki smo ga v tem oziru prejeli z Gorenjskega in ki drastično označuje one, ki so se trudili za nezaupnico. Dopis se glasi: Med podpisi na ponesrečeni izjavi je tudi podpisana neka oseba z imenom »M. Cop". — Ker se dotično ime nahaja med drugimi Brezničani, mislili so v obče ljudje, da je to znani občinski svetovalec Matija Cop, ki se navadno podpisuje na omenjeni način. Toda mož-poštenjak je očitno izrekel, da on dotične izjave ni podpisal in je tudi nikdar podpisal ne bode. — Zato je »M. Cop" postal naenkrat zelo skrivnostna oseba, ker na Breznici ni bilo nikogar druzega s tem imenom. Tisti, ki so kumovali .nezaupnici", začeli so se izgovarjati, da je to gotovo kak mož iz »gorjanskih krajev, kjer so tudi podpisovali". Toda resnica je le prišla slednjič na dan. Na odločno zahtevanje občinskega svetovalca Matije Čopa, oglasi se slednjič neka ž e n 8 k a iz brezniške fare: Marija Čop kot nositeljica tega imena. Rekla je, da se je podpisala, ker ji preje niso dali miru. To so torej »zavedni m o ž j e , k i s k r b n o z a s 1 e d u j e j o H o h e n-vvartovo politiko". Risum teneatis amici! (Iz celovške škofije.) C. g. Vojteh Krejči, kapelan pri Devici Mariji na Jezeru, je premeščen v Sveče. — Misijon imajo od dne 4. do 11. marea v Št. Vidu ob Glini. Vodili ga bodo trije oo. do-minikanci. (Iz Ptuja): Umrl je tukaj obče čislan meščan g. M. P lan in še k. V nedeljo smo ga mnogobrojno spremili v njegovo.novo bivališče. S Planinškom je pokopan mož - poštenjak stare korenine, iskren Slovenec in vzgledno pobožen, veren kristijan. Svetila mu večna luč! (Občinska volitev.) Iz Košane: V četrtek, 15. t. m. smo imeli volitev občinskih odbornikov. Novo košansko predstojništvo obstoji iz sledečih udov redoma kot so bili voljeni: Č. g. Matija Torkar, Fr. Kaluža, Andrej Valenčič, Ant. Dovgan ml., Jože Maganja, Fr. Volk, Andrej Maljevac, Janez Ma-lečhar, Matija Ambrožič, Fr. Krebelj, Jože Kaluža, Leopold Dekleva, Fr. Maslo, Fr. Cucek, Jože Volk, Anton Dovgan st., Franc Volk, Jože Požar. O županu ne vemo še nič, kdo bo. A v njegovi oseb se bo pa pokazal tudi duh novega odbora, ki obstoji iz deloma starih, deloma novih udov. (Koroške novice.) Gostilničar M. v Beljaku je izneveril društvu za odkup užitninskega davka 6000 gld. — Ze dolgo časa imamo jako jasno in lepo vreme. Le zadnji torek je deževalo in zadnje dnij je nastopil hujši mraz. O snegu skoro ni več sledu! V nekaterih krajih, n. pr. v Kanalski dolini, v Borovljah itd. so imeli hudo neurje z gromom in točo! — Tudi s Koroškega začno se ljudje že seliti v Ameriko. Tako se podd neki iz Guštanja več družin na pot v to »blagoslovljeno" deželo. — V Tifeuu je padel neki mladenič s stolpa in obležal mrtev na tleh. (Slovenci v Gorici) podpisujejo zahvalo gospodoma dr. Aleksiju Roiicu in M. Obizziju za njih težavno delovanje pri komisiji na magistratu, zado-vajoči ustanovitev oziroma izdrževanje slovenske šole v mestu. (Ogenj.) Iz Naklega se nam poroča, da je dne 17. t. m. zvečer pogorel na Bistrici v podbreški župniji Jurčkov hlev in pod, na Policah pri Naklem pa Martinova hiša. (Anarhistična pravda na Dunaju.) Nedavno se je na Dunaju začela velika anarhistična pravda. Zato-ženih je 14 oseb, vsi rokodelski pomočniki. Najstarejši ima 51, najmlajši 20 let. 13 jih je zato-ženih zaradi veleizdaje, 2 zaradi hudodelstva po zakonu o razstrelilih, 7 zaradi zapeljavanja vojakov k pobegu, k nezvestobi ter državljanski vojski, 3 zaradi motenja javnega reda in miru. Povabljenih je 21 prič. Lani v septembru so namreč zaprli več delavcev na Dunaju, pri katerih so našli ročni tiskarski stroj, nekaj razstrelil, dele bomb in več anarhističnih tiskovin. Policija je polagoma še drug« poizvedela in vse spravila pod ključ. (Okrajna posojilnica v Radečah ima svoj prvi uradni dan v nedeljo 4 sušca. Posojilnica bode delovala z neomejenim poroštvom in bode denar shranjevala po 4odstotkov in posojevala po 5 l/a odstotkov. _ Narodno gospodarstvo. Deželna kultura. (Iz poročila poslanca Povše-ta.) (Konec.) Dalje poroča deželni odbor o raznih vodovodih, kateri so deloma že izvršeni, deloma v izvršitvi in katere je deželni odbor tudi s prispevki iz deželnega zaklada podpiral. Nihče ne more več dvomiti, da pogostih kužnih boleznij v črnomaljskem okraju je vzrok pomanjkanja zdrave čiste pitne vode. Zato je deželni odbor dal izdelati načrt za napravo vodovoda za občine Črnomelj, Semič, Kot iu Petrova vas. Deželni hidrotehnik Hrasky je napravil načrt, po katerem naj bi se priskrbela pitna voda za deset vasij občine Semič, za dve vasi občine Kot, za 4 vasi občine Petrova vas, za Telči vrh in za mesto Črnomelj. V teh krajih ni mogoče pomanjkanju pitne vode odpomoči z vodnjaki, ker tudi z nenavadno globokim kopanjem ni moči priti do talne vode, zato treba misliti na dovajanje studenčne vode. In k sreči se nahaja v višini močni studenec Blatnik, ki izvira iz dolomitnega apnenika in je ta voda povsem izvrstna, čista in zdrava. Ker je ta studenec jako visoko nad omenjenimi vasmi, je njega napeljava toliko ugod-niše izvršiti. Deželni odbor je predložil načrt in proračun vis. poljedelskemu ministerstvu s prošnjo, da bi država k temu podjetju prispevala s 50°/0, ker dežela, ki priznava nujno prepotrebno to delo, ne more z ozirom na mnoge druge enake potrebščine v deželi prevzeti nad 30% vseh stroškov, ki se proračunavajo na 89.000 gld., ljudstvo ondotno pa je tako ubožalo vsled' mnogih nesreč, trtne uši itd., da ni misliti, da bi se moglo preveč obremeniti s stroški za to delo. Za vodovod novomeški bo deželni urad izdelal načrte sedaj spomladi, prav tako načrt za vodovod v St. Jurju pri Kranju, za vodovod v Dobrepolju, za vreditev studencev v Gerčaricah pri Dolenji vasi, za vodnjak v Planini pri Vipavi in za vodnjak v Bušinji vasi. Podelil pa je podpor in sicer za vodovod v Ribnici 2500 gld. — druga polovica se bo izplačala, ko bo vodovod dovršen. Zi vodovod v Selščeku in Begunjah izplačal se je deželni prispevek 3900 gld. Za vodovod v Bezuljaku izplačalo se je 1000 gld.; za vodovod v Novi vasi 400 gld.; za vodovod v Mailandu pri Postojini dalo se je 500 gld., za vodovod v Strmici v okraju postojinskem 1000 gld., za vodnjak v Zagorju 300 gld., za vodovod v Bre-zovci pri Ovsišah 150 gld., za vodovod v Palovčah 200 gld., za studenec na Cerkvišah v okraju črnomaljskem 160 gld., za vodnjak na Lazci v občini Draga 300 gld., za vodnjak pri sv. Gregorju 100 gld., za vodnjak v Stari vasi pri Postojini 375 gld., za vodnjak v Zagonu 270 gld., za vodnjak v Hruševju in v Landolu občiue hrenoviške 240 gld., za vodn jak v Trnju na Krasu 500 gld.. za vodnjak v Garča-revici pri Planini 50 gld., za vodnjak na Polici 100 gld., za vodnjak na Vrhu 250 gld., za občinski vodnjak v Atletih 50 gld., za živinski kal v Zagoz-dici v okraju črnomaljskem 30 gld., za napravo dveh kalov na Nanosu 260 gld., za napajališče v Nemški vasi 100 gld. Po teh številkah more se presoditi, da dežela za dobavo zdrave pitne vode dokaj stori, in upati je, da bo vis. c. kr. vlada iz tega razvidela, da dežela v to svrho stori, kar jej skromne financijelne moči sploh omogočujejo, ter zato zdatno podpirala deželo v izvršbi dobave pitne vode. Dalje poroča o licencovanju plemenskih živalij in o razdelitvi iz deželnega zaklada nakupljenih ple-menjakov. Važno je vedeti, da se je pred komisije za licencevanje prignalo 944 bikov, od katerih je bilo 575 potrienih, torej da pomanjkuje še 286 bikov, da bi bilo povsem zadoščeno zakonu. In tako je upati, da se živinorejski zakon gotovo v korist naši govedoreji izvrši, in je le želeti, da se dobava dobrih plemenjakov še pospešuje od strani dežele n države. Iz št. 79. razvideti je, da je deželni odbor dal natisuiti 1000 iztisov poučne knjige Folakovskega o rudečici pri prašičih, katere knjižice je razdelil po deželi raznim občinam. V štev. 80. poroča deželni odbor o enketi, katero je sklical v posvetovanje o lovskem zakonskem načrtu vlade, ki pa ni še dognala svojih posvetovanj, tako da se ni dosedaj še mogel zakonski načrt izročiti vis. zbornici v razpravo. Deželni odbor obrnil se je do vlade glede strožjega nadzorovanja lovskega opravičenja, in da je visoko vlado naprosil, naj zaukaže, da tovarne v reke ne smejo izpuščati tekočin, ki ostrupijo vodo ter pomore ribji zarod. Visoka deželna vlada je v tem vse potrebno ukrenila ter okrajnim glavarstvom za-ukazala, da naj strogo izvršujejo določila ribarskega zakona. Iz dopisa visoke deželne vlade razvideti je, da se presojuje, ali bi ne kazalo tudi gledč izdaje zvr-šitvenega ukaza k določilom zakona za vso deželo in gled4 mejnih vod& dežele tudi še v tem oziru, osobito v svrho zabranitve onesnažbe teh vodit si zagotoviti vspešno vplivanje oblastev sosednih dežela. Upravni odsek naroča deželnemu odboru, da naj naprosi visoko deželno vlado, da to namero izvrši, ki bo v veliko korist naši ribariji, ki je sedaj zelč mala, to pa gotovo le vsled ostrupljenja naših rek in voda po strupenih izlivih iz tovarn. Prav tako je deželni odbor naprosil vis. vlado, naj potrebno ukrene, da se prebivalstvu barja po zakupnikih ribištva ne bode godila škoda. Konečno poroča deželni odbor, da se je izrekel proti načrtu državnega zakona o zavarovanju delavcev, službujočih pri kmetijstvu ali gozdarstvu proti nezgodam, in to iz razlogov, da se v naši deželi dosedaj še ni pokazala potreba takega zavarovanja ter bi se s takim zavarovanjem vpeljalo le novo breme za zemljiške posestnike, za občine in deželo. Ob jednem pa je poudarjal, za slučaj, ko bi se tak zakon uvedel, da bi se moralo v zakon sprejeti določilo, po katerem bi bilo deželnemu postavodajalstvu prepuščeno, da uvede tak zakon v posameznih kronovinah odnosno, da ga primerno prenaredi. Ker se pri nas ne nahajajo take kmetije, katere bi s stroji obdelovale polje, je deželni odbor povsem primerno storil to svojo izjavo. Telegrami Dunaj, 20. februvarja. V pravdi proti anarhistom taje zatoženci Fleischhaus, Kretsch-mann in Schmallaugner, da bi bili anarhisti. Pravijo, da so socijalisti. Preklicujejo povsem ali pa nekoliko to, kar so povedali v preiskavi, posebno oporekajo, da bi bili pri shodih, kjer se je razgovarjalo o napravljanju tiskovin in razstrelil. Friedrichsruhe, 19. februvarija. Cesar Viljem prišel je ob šestih semkaj. Na kolodvoru ga je pričakoval knez Bismarck. Cesar mu je prijazno stisnil roko. Oba sta šla peš v grad, kjer je kneginja pozdravila cesarja. Zvečer je bila razsvetljava in obed. Po deveti uri je odpotoval cesar. Bismarck ga je spremil do vagona. Prisrčno sta se še poslovila pred odhodom vlaka. Kiel, 13. februvarija. Jutri ob treh pokopljejo ponesrečence na ladiji ,.Branden-burg". Cesar je ukazal, da se pokopljejo z istimi slovesnostmi, kakor bi bili ubiti v boju s sovražnikom. Cesarja zastopa pri pogrebu admiral Knorr. Ranjencem se ni nič shujšalo. Pariz, 20. februvarija. Po noči ob polu dveh se je v hotelu na Rue Saint Jaques razpočila bomba, katero je pustil tujec prejšnji dan. Posestnica je hudo, dve drugi osebi pa lahko ranjeni. Bomba se je razletela, ko so policijski agenti odprli sobna vrata. Peterburg, 19. februvarja. Rešile so se vse osebe, ki so bile na ledini skrili, ko se je odločila od finskega obrežja. Cinoinnati, 19. februvarja. Zaprli so tukaj anarhista Temmena, pri katerem je našla policija imenik 128 anarhistov. London, 19. februvarija. Poročila o ministerski krizi se ne potrjujejo. Novica „West-minster Gazette", da Gladstone boleha na očeh, se oficijalno preklicuje. ' ' Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični možje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica velja 10 kr. 584 4 10-6 Umrli ho: 17. februvarija. Ivan Ciber, kajžarjev sin, 7 let, Karolinška zemlja 18, vnetica možganske mrene. — Terezija Aichberger, zasebnica, 67 let, Marije Terezije cesta 16, osta-relost. — Marija Rabič, posestnica, 69 let, KrakoTski nasip št. 4, otrpnjenje pluč. — Rudolf Curk, paznikov sin, 6 let, Kurja vas 4, škrlatica. 18. februvarja. Jakob Škerl, kamnosek. 36 let, Florjanske ulice 13, jetika, — Tranquillo Ceskuti, bivši vrtnar, 61 let sv. Jakoba trg 11, kap. 19. februvarija. Franc Sivec, mizar, 31 let, Dunajska cesta, delavsko hiše, jetika. — Viktor Bajec, krčmarjer sin, 16 mesecev, sv. Jakoba trg 2, davica. V bolnišnici: 16. februvarija. Franc Blatnik, dninar, 30 let, jetika. 17. februvarija. Marija Borušek, urarjeva hči, 10 let, jetika. — Ivan Papež, notar, 63 let, oslabelost. — Andrej Jekovc, učitelj, 63 let, sepsis. — Viktorija Šušmelj, šivilja, 48 let, kronično vnetje črev. — Lucija Miklavčič, gostija, 63 let, vsled raka. Vremensko sporočilo. a X a Cas Stanje Veter Vreme > S »« a a i "o8* s S " " a opazovanja zrakomera t ram toplomera po Celziju 19 7. u. zjut. 2. u. pop. a u. zvee 743 0 742 8 745-2 -9 0 —0-2 -3-0 si. vzh. im. vzh. il. vzh. jasno n n 000 Srednja temperatura —4-1', za 4 5 pod noimalom Zahvala. .107 (1) Vsem onim, ki so spremili k večnemu počitku nepozabnega našega soproga oziroma očeta gospoda Andreja Jekovca, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvalujemo sorodnikom, znancem, blag. g. prof. Levcu, gg. učiteljem iz mesta in dežele, gg. pevcem za ganljivi žalostinki, občini kamnogoriški, rodovini Zupanovi ter dramatičnemu društvu za krasne vence. Žalujoči ostali. Razpisana je služba orgljavca in cerkovnika pri bv. Petru in Pavlu v Ptuju do 10. sušca t. 1. 108 3-1 Cerkveno predstojništvo sv. Petra in Pavla. V Ptuju, dne 19. svečana 1894. gMB Dunajska fc> o i- z a, Dne 20. februvarija. Papirna renta 5%. li* d»vK» Srebrna rent* 7>% Iti* davka Zlata renta H dapr* i% avstrijska kronina renta. 200 kron Aneije avstro-ogerske banke 60O yni Kred tne akcije 16 gld. London 10 funtov si-' N»polflondor i20 I Cesarski «ek;ni N«mpk'n mark 100 98 98 120 07 1003 362 126 9 5 61 Dnč 19. februvarija. 20 k Ogerska zlara renta 4 t 25 Ogerska kronina renta t % . 200 kron 80 t* državne »re<-ke . 1864. gid. b<*. diza*m' srečke 1. 1860.. 100 »tid 7š> Državne sree.ke i 1864. IDO gId. 26 V/*- -n* riifinaavstr «. tj-iim. « \ 94 4'Jfa kraujsko deželno posojilo ... 92 l£:v.dr„ne srečke 10 k. h 17'/, St (fenoi »J vi J. 17 95 48 60 98 98. :U 9i> 70 tr"J, i % ■srčiki' dunajski- parobrodrie družb« 144 gld. — kr. V "'sir. rrnir»r rh>«k<-' 1.0 urld , . 18 . 50 „ Kudoifc •> *re*kn 23 . 25 , 75 lir c-ii.iuov'- sreišSe. +0 e.d. 72 . — . \W.d8teiuove $rm;k