POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA, DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—* — Uredništvo in apravat Maribor, Ruška cesta S, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. — Podružnice: Ljubljana. D•* lavska zbornica Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din \ mali oglasi, ki tlnfijo * social** namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din slovaške armade v Italiji so slovesno praznovali v CSR dne 21. t. m. ..N fefe ova po lilika v E vropi Ne diktat velesil, ampak Društvo narodov, kot demokratična ustanova, je potrebno Na Velikonočno soboto je Anglija podpisala sporazum z Italijo. S tem je priznala, da ne vpošteva več Društva narodov ter da hoče s svojo politiko sporazumov zopet uveljaviti svoj irhperijski vpliv v mednarodni politiki. Splošno priznavajo svetovni listi, da je politika nova in nič manjše važnosti kakor pakt osi Rim-Berlin. Prednost pa ima v tem, da agresivnost csi Rim-Berlin zmanjšuje, ker bosta Berlin kakor Rim vezana s svojimi paktanti, čim se enak sporazum razširi tudi na Francijo in Nemčijo. Če se ozremo nekoliko v zgodovino Društva nafodov, moramo priznati, da so velesile krive njegovega izigravanja. Kapitalistični interesi velesil so zahtevali pri vsaki inicijativi svoje. Niso vpoštevali ne interesov, poudarimo življenjskih interesov, ne malih držav in ne premaganih držav. 1 Mirovna pogodba je bila krivična. Društvo narodov pa je imelo pravico in dolžnost v zmislu svojega štatu-ta, da ureja mednarodne odnoŠaje po potrebi in pravično, nudi malim državam zaščito, premaganim deželam pa zagotovi eksistenčno možnost. T ega pa ni storilo. Kar cela vr- sta žalostnih dogodkov se jc odigravalo zaradi tega, ker velesile niso hotele dati Društvu narodov one moralne opore in onih vrlin, ki so v statutu zajamčene. Tako je prišlo povsem naravno do izstopa iz Društva narodov najprej treh velesil (Nemčije. Italije in Japonske), pa tudi v malih državah je raslo nezaupanje do te mednarodne ustanove. Uničenje vpliva prepotrebnemu Društvu narodov pa ni edina posledica, ki jo je povzročil nenasitni kapitalizem. Z neuvidevno politiko, morda celo hote, je redil kapitalizem v prikrajševanih deželah šovinizem, zagrizeno sovraštvo in z njim napadalno vsemoč režimov. S svojo taktiko so velesile torej posredno zadale smrtni udarec demokraciji po nekaterih deželah, kar je z mednarodnega in občečloveškega stališča bilo silno napačno, ker se je s tem dtežkočilo sporazumevanje med narodi, da je mogoče le ob velikih žrtvah in koncesijah v škodo — danes še h e vemo komu. vsekakor pa svobodi in demokraciji. Evropa se nahaja pred novo politiko. Pravijo, da so to bilateralni Amerikanski’kapitalisti ruieio radi Rooseveltovega programa proti lastni drtavl Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt je predložil potom vlade parlamentu te-le zahteve: odobritev Axk milijarde dolarjev posojila za javna dela; izglasovanje zakona o dohodnini in obdavčenju dobička; izglasovanje zakona o pomorskem oboroževanju in zakona o povišanju mezd in znižanju delovnega časa. Kapitalisti so na te predloge Roosevelta odgovorili z akcijo na borzi in sicer točno po istem načinu, kot v Franciji proti Blumovim predlogom. Začeli so širiti vesti, da bo ameriška vlada pričela tiskati bankovce brez zlatega kritja in s tem razvrednotila denar. Na borzah so pričeli kupovati tuj denar, vsled česar je tečaj dolarja padel. Kaj pomeni padec te- čaja si lahko predočimo na ta način: Nekdo v Ameriki proda blaga za 1000 dolarjev v Jugoslavijo. Za tisoč dolarjev bi v Jugoslaviji dobil recimo 43.000 din (1 dolar = 43 din), ako pade tečaj dolarja od 43 na 42 din, je s tem že izgubil 1000 dinarjev. Na dobrem pa bi bil tisti, ki bi kupil v Ameriki za 1000 dolarjev blaga in bi ga plačal v trenutku, ko tečaj dolarja pade, ker bi v gornjem slučaju profitiral 1000 din. V trgovini, kjer gre za milijone, so izgube za gospodarstvo dežele, čije denar izgubi na vrednosti, lahko usodne (kot n. pr, po vojni v Nemčiji). S takimi naskoki na vrednost denarja tia borzi kapitalizem lahko vrže vlado, ker nobena vlada ne more riskirati zloma gospodarstva, kar bi nrineslo silne socialne pretresljaje. Kapitalistični podvigi proti državi se dajo preprečiti le z omejitvijo svobode kapitalizma. Japonci v protiofenzivi pa ne morejo naprej Boji zapadno od Šangaja v pokrajini Šantung med Kitajci in Japonci divjajo z nezmanjšano silo. Japonci so prešli v protiofenzivo, da se osvobode kitajskega pritiska in rešijo več tisoč mož svoje armade, ki je ponekod obkoljena od Kitajcev. Iz pokrajine Šansi pa so se Japonci morali sploh umakniti. Tu so izgubili v bojih okrog 4000 mrtvih in 6000 ranjenih. Razen tega so zajeli Kitajci mnogo topov, okoli 100 drugega oklopnih avtomobilov materijala. Kitajcem je v prid. ker smejo po sklepu Društva narodov vse države dobavljati Kitajcem orožje. Mala antanta prizna oficijelno italijansko cesarstvo na svoji seji dne 5.. 6. in 7. maja v Bukarešti, ker hoče s tem podpreti tozadevni angleški predlog na seji sveta Društva narodov. sporazumi (dvostroki), ki se očivid-no približujejo sporazumu navedenih štirih velesil. Ta sporazum bo odločal o bodoči Evropi in v mednarodni politiki, male države se bodo pa obešale po svoji pameti za suknjič te ali one velesile, kakor so morale delati v Društvu narodov. Bilateralni sporazumi, pravijo, so edina metoda, ki utegnejo utrditi in ohraniti mir, kar je pa dvomljivo. Nam pa ni mogoče opustiti načela Društva narodov, ki je ix) svojem bistvu idealna ustanova sporazuma in mednarodne demokracije. Uverjeni smo. da bi se mednarodna vprašanja uspešno in zadovoljivo reševala le v taki ustanovi, če bi bila demokratična in pravična. Veliki grehi so zaigrali Društvo narodov in mednarodno demokracijo. Težak bo boj, dokler sc popravijo napake ter tam uveljavi načelo demokracije in svobode. To poudarjamo, kef »direktoriju« velesil, če se osnuje, ne zaupamo prav posebno. Reševal bo namreč svoje stvari in sam sebe. Kongres Strokovne komisije za Slovenijo (Konferenca oblastnega odbora URSSJ-a) Strokovna komisija za Slovenijo sklicuje svoj četrti kongres v nedeljo, dne 22. maja 1938. v Ljubljano. Na dnevnem redu kongresa so poročila funkcijonarjev Strokovne komisije ter razprave o gospodarski politiki in položaju delavstva, socialni zakonodaji, delavskem tisku, strokovni politiki v Sloveniji in volitve v upravo. Navodila glede udeležbe na kongresu je Strokovna komisija poslala vsem priključenim organizacijam. Socialno zavarovanje v marcu In delavske mezde Mezda za din 1.32 višja od lani V letošnjem marcu je bilo zavarovanih pri OUZD 92.317 zavarovancev, torej 5631 več kakor lani. Povprečna dnevna mezda je znašala din 23.90 ter je bila višja za din 1.32 kakor lani. Mezda se je torej uomi-nelno zvišala, ne pa realno, ker je draginja narasla mnogo bolj. Število zavarovancev je sicer poraslo, vendar je imel zavod celo 1930 v istem mesecu 172 zavarovancev več. Celokupna zavarovana mezda je znašala din 2.206.468, torej din 248.766 več kakor lani v istem mesecu. Z uredbo o minimalnih mezdah se torej položaj našega delavstva ni kdo ve kaj popravil. Republik bere cL aita se bere dalje Uspešna obramba v Pirenejih Namera nacističnega armadnega poveljstva, da prodre v Pirenejih ob francosko-španski meji in odreže Katalonijo od Francije, je trčila ob resen odpor republikanske armade, ki je nacistične čete pognala od bližine meje male samostojne republike Andore ob francosko-španski meji nazaj čez reko Pallaresa. Uspešno se upirajo republikanci tudi v odseku Trcmp, severno od Alcaniza (ki leži ob reki Ebro). V dolini reke Ebro in do izliva v morje obvladajo levi breg republikanci, nacisti pa desni breg. Reka je sedaj precej narasla. Mesto Tortoza ob morski obali deli Ebro v dva dela. Nacistične čete so tu doslej zaman poskušale, da bi prekoračile reko. Nacisti obvladajo morsko obalo od Tortoze do nekako 80 km širine proti jugu. Prvi majnik bo letos v nedeljo, Sodrugi in sodružice naj ta dati posvetijo agitaciji za »Delavsko Politiko«. Z izdajanjem »Delavske Politike« trikrat na teden bosta uprava in uredništvo organizirala še posebno akcijo za razširjenje lista. Zaupniki »Delavske Politike« naj javijo upravi, kje in kdaj bi bila mogoča propagandna predavanja v tem žmislu. — Smatramo, da je to sedaj naša prva dolžnost .in najlepša A. P. Čehov: S N (Konec) Ivanfe je žalostno vrtal po svojih mislih. Dolgo uro je sedel brez besede. Naposled pa je segel nazaj po roki svoje žene, da bi se otresel morečega dvoma. Roka je bila ledeno mrzla in trda. Mizarju so se pokazale solze v očeh. Zdaj, ko se je hotel poboljšati, mu je žena umrla... »V grob pojde s prepričanjem, da sem bil nepopravljiv pijanec... Še nekaj let bi naj bila živela! Pazil bi nanjo in skrbel bi zanjo.« »Kaj bi jo pa še zdaj vozil dalje?« Se samemu sebi segel v besedo. »Kaj naj še počnem v mestu? Pomagati V Madridu se položaj ni spremenil Kljub presekanju direktne zveze med severno Španijo in Katalonijo, se položaj v Madridu ni spremenil. Vojska je zadostno preskrbljena. Hrane ne primanjkuje. Razen tega je v obmorskih pokrajinah te dni pričela žetev. Primanjkovalo bo mogoče sladkorja in kave. Dovolj pa je konzerviranih jedil. Boji pri Madridu Zadnje dni so nacisti poskušali z napadi pred Madridom; doslej na tej fronti ni zabeležiti izprememb. Protest španske republikanske vlade pri Društvu narodov Španska vlada v Barceloni je razposlala 56 državam članicam Društva narodov noto, v kateri zahteva. proslava delavskega praznika. Našjo »Delavsko Politiko« morajo poznati vsi, vsak nameščenec in nameščen-ka, vsak delavec in delavka ter vsa ostala javnost. To smatramo za svojo dolžnost! Razpisana učiteljska mesta. V Sloveniji je razpisanih precej praženih učiteljskih mest. Prošnje je vlagati do 15. maja t. 1. pri upraviteljjh šol. Več v »Službenem listu«. mi ne more nihče več in zdaj bo treba skrbeti samo Še za pogreb ...« Nategnil je vajeti in se s sanmi obrnil. Vihar je postajal čedalje hujši. Veje mladih jelk so ga šibale po obrazu. Mračiti se je žc začelo. Na saneh za mizarjem je nekaj ropotalo. Ivanič je prav dobro vedel, da udarja mrtva glava njegove žene ob rob sani. V strahu je priganjal konja k še večji naglici. Iznenada so mu padle vajeti iz rok. Segel je za njimi, toda njegove roke so bile otrple in utrujene. »Konj bo že sam našel pot domov,« si je mislil Ivanič. Oči so se mu zaprle. Naslonil še je na saneh in zaspal... Ko so se sani stresle, se je iznenada zbudil. Sani so obstale in ,v pridušeno se lesketajočem snegu se da 'se špansko vprašanje stavi na dnevni red seje sveta. Zunanji minister del Vajo pravi, da se je svet že lani izrekel za umaknitev tujih čet iz Španije, španska vlada bo pa z dokumenti dokazala, da se je nemška in italijanska intervencija v prid Francu v zadnjem letu kvalitativno in kvantitativno okrepila. Odbor za nevmešavanje umira Odbor za nevmešavanje v špansko vojno je precej draga igrača. Shajalo se je v Londonu precej odbornikov in strokovnih veščakov, stroške, ki so znatni, pa naj poravnajo države, ki so z odborom hotele rešiti Španijo. Državam se je pa zdela komedija le prenaivna in niso plačevale dolžnega prispevka. To je vzrok, da je odbor že v agoniji ter se najbrže s tem poslovi od pregrešnega sveta. Naročniki, pozor! Naročila za oglase Prvomajske številke našega lista mora uprava sprejeti vsaj do srede, dne 27. t. 111. Poverjeniki, ki še niso ta mesec poslali upravi obračunov, naj to čimpreje storijo. Istočasno pa prosi uprava poverjenike, da opozorijo vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da bo s prvim majem primorana ustaviti na-dalnje dostavljanje »Delavske Politike«, če do tega časa ne bodo poravnali zaostale naročnine. Prizadetim bo torej list ukinjen baš, ko bo začel izhajati trikrat na teden. Uprava. Sneg, mraz, in slana so napravili ta teden silno škodo pa sadnem drevju in v vinogradih. Ponekod v Sloveniji so te dni merili temperature v ravnini do —5 C°. Sneg je 'zapadel precej na debelo tudi na gorah v Primorju. Ne bo protižidovskih zakonov. Zadnjič smo poročali na podlagi informacij potnikov iz bivše Avstrije, da zahtevajo jugoslovanske konzularne oblasti od vseh, ki prosijo za vizum za potovanje v Jugoslavijo, krstni list, s katerim dokažejo, da niso židje ih da jim svetujejo, da krstni list vzamejo tudi s seboj, da ga še enkrat pokažejo našim obmejnim organom. V zvezi s tem smo bili vprašani, ali pošto j a tudi pri nas arijski paragraf oz. protižidovski zakon oz. ali ga mogoče nameravajo uvesti. Na podlagi teh v javnosti razširjenih govoric objavlja uradna poročevalska služba »Avala« vest, »da je od merodajnega mesta obveščena, da so vse vesti o pripravljanju kakega posebnega protižidovskega zakona izmišljene in nepsnovane. Za predložitev takega zakona ni v Jugoslaviji nobenih razlogov.« Čehoslovaška je priznala italijanski imperij. Novi čehoslovaški poslanik v Rjmu je v avdijenci z nagovorom priznal italijanskega kralja za abesinskega cesarja. Mussolini posreduje med Vatikanom in Nemčijo. Te dni se je mudil v Rimu monakovski kardinal Faul-haber. Sprejel ga je tajnik kardinal Pacelli. Razgovori v Rimu se tičejo je zibalo pred njim nekaj temnega in visokega. Hlev ali koča? Ivan se je hotel dvigniti in si ogledati poslopje, toda utrujenost ga je spet potisnila nazaj na sedež. T ❖ Ko se je zbudil, se je zagledal v veliki dvorani, ki je imela belo prepleskane stene. Sonce je gledalo skozi okno, prav na posteljo, kjer je ležal mizar. Tudi na drugih posteljah so ležali ljudje. »Mašo bi bilo treba brati. Gospoda župnika bom prosil,« je dejal Ivanič. »Pazi nase! Čisto mirno leži,« je govoril dober glas praven njega. Bil je zdravnik. »Ljubi gospod doktor!« je vzkliknil mizar. »Ali ste vi tu?« ; Kulturne prireditve v Pragi Ob 60 letnici delavskega pokreta V času jubilejnih slavnosti 60 letnice socijalističnega pokreta med Čehi se bodo vršile tudi sledeče gledališke predstave in druge umetniške, godbene, politično-sati-rične in varijetne prireditve praških umetnikov: V četrtek 2. junija in v petek 3. junija predstave v Svobodnem gledališču »Terška Barbora« in »Pest na oko«, kjer nastopata slavna češka moderna igralca Voskovec in Werich. V soboto 4. junija Slavnostna predstava v Narodnem gledališču: »Prodana nevesta«, v Stanovskem gledališču »Bela bolezen«, v »Osvobojenem gledališču« »Terška Barbora« in v »D 38«, znanem Burja-novem gledališču »Vojna«. V nedeljo 5. junija bo po slavnostnem obhodu 12 večernih jubilejnih slavnosti v Ljudskem domu. veliki dvorani Lucerne, (zgrajena več nadstropij pod zemljo in je največja dvorana v Pragi), na Slovanskem otoku, v narodnih domovih na Vinogradih in na Smichovu, v sokolskih domovih na Vr-šovicah in na Pankracu itd. V soboto zvečer pa je velik slavnostni koncert, pri katerem bo sodelovalo okrog 1500 pevcev. Na nedeljskih večernih prireditvah nastopajo recitačni in pevski zbori mladine. pomirjenja Vatikana z Nemčijo, pri katerem posreduje tudi Mussolini, ki priporoča Nemčiji nekako »lateransko« pogodbo, kakršno ima Italija z Vatikanom. Brazilija je prepovedala politično udejstvovanje inozemeem. V Braziliji ne smejo imeti rajhovski Nemci podružnice svoje rajhovske nacistične stranke, kakor jih imajo v večini evropskih držav, kjer prebivajo rajhovski Nemci, med drugim tudi v Jugoslaviji. Potres v Turčiji. Te dni je bil v okolici Kirsekira v Turčiji potres, ki je zahteval skoro 300 smrtnih žrtev. Več sto hiš je bilo porušenih. Zmanjšanje površine hmeljskih nasadov za 3!) odstotkov so sklenile Nemčija, Francoska, Poljska, Jugoslavija in Čehoslcvaška. Svetovna produkcija svinca je znašala v februarju 4525 ton napram 4398 tonam v januarju. »Ljudski avtomobil«. Na švicarski avtomobilski razstavi se je pojavil tip »ljudskega avtomobila«, ki stanc 1500 švicarskih frankov (15.000 dinarjev). Načrte za ta avtomobil je izdelal inž. Ganz do 1. 1934 zaposlen pri nemški avtomobilski tvrdki »Mercedes«. Ta tvrdka je skušala ustvariti »ljudski avtomobil«, kakršnega je napovedal Hitler in o katerem se je do zadnjega časa v nemških listih mnogo pisalo. Inž. Ganzu se je konstrukcija posrečila. Nesreča pa je hotela, da je žid. Nemški fašisti so ga hoteli zapreti in mu vzeti načrte, on pa je pravočasno pobegnil. Sedaj je v Švici uresničil, kar je mislil dati Nemčiji. Švicarski tovarnarji avtomobilov pa se vesele uspehov nemške antisemitske politike. V kratkem boš prejemal „Delavsko Politiko• trikrat na teden za dosedanjo naročnino D Iti 10'— na meseci Zato pazi, da ne boš z naročnino v zaostanku, ker bo uprava sicer primorana, da Ti ustavi dostavljanje lista! Hotel je planiti kvišku, pa ni mogel. »Milostni gospod, rok in nog ne čutim čisto nič.« »Saj jih tudi nič več nimaš. Odmrznile so ti... Na, le nikari ne jokaj ! Visoko starost si doživel in Bogu se zahvali zanjo.« »O. gospod doktor! Samo še nekaj let bi rad živel... Svojemu sosedu moram vrniti konja, ženo moram pokopati... Usmilite sc me! Napravil vam bom majhno omarico iz najboljšega lesa in krogle za biljard, milostni gospod!« Zdravnik je pomahnil z roko in zapustil dvorano. Oči mizarja, naka-žene razvaline, so osteklenele. • • Mož je v snegu zablodil, prav tako kakor v življenju ... Zakaj podpirajo sedall«tt novo francosko vlado? Za koncentracijo vseh demokratičnih sil proti fašizmu. Francoski socialisti so v zbornici najmočnejša politična stranka. — V zbornici imajo 156 glasov. Zato tudi nosijo največjo odgovornost za usodo ljudske fronte. Takoj po Blumovi demisiji so socialisti sklicali strankini narodni svet, ki je glavno vodstvo stranke. V soboto (prejšnjo) so razpravljali vso noč ter šele ob petih zjutraj sklenili resolucijo glede nadaljnjega stališča poslancev v zbornici. Resolucija predvsem priznava pravilno delovanje poslancev v zbornici in odobrava načrt Blumove vlade za rešitev gospodarske in finančne krize. Dalje povdarja resolucija, da se bo stranka borila proti senatu, »ki mu je volilna pravica dala oblasti, ki ne soglašajo s suvereniteto javnega glasovanja.« Stranka se je zahvalila Daladieru za povabilo, da bi stranka sodelovala v vladi, ter ponudbo odklonila. Homogena vlada (radikalov in socialistov) ali vlada, ki bi se razširila proti središču in desnici ter izključevala eno frakcijo dosedanje večine (komuniste), ne bi imela potreb- ne avtoritete in bi bila jako nestalna. »Nestalnost ministrstva je nevarna za svetovni mir, kakor tudi za republikanske institucije.« Nevarnost vojne, ki izhaja na eni strani iz sedanjega mednarodnega položaja, in na drugi strani gospodarske in finančne težkoče zahtevajo, da se brez odlaganja sestavi vlada, ki bo v celoti predstavljala ljudsko fronto ali vlada, ki bo okoli ljudske fronte združila vse republikanske energije v svrho esiguranja varnosti dežele in obrambe demokracije, pred vsemi napadi fašizma od znotraj in od zunaj.« Resolucija je bila sprejeta s 6436 glasovi strankinih zaupnikov. Vprašanje, ali naj stranka podpira novo Daladierovo vlado, se je rešilo po sprejetju načelne resolucije. Stavljeni sta bili dve resoluciji za strogo opozicijo (Zyromski) in čakalno taktiko (Marx Dormoy). Druga resolucija je bila sprejeta z veliko večino zaup-niških glasov, ki pooblašča poslance, da urejujejo svojo taktiko po položaju v parlamentu, vendar absolutno v o-kviru gorenje resolucije. f %o- svetu E G 7g ttasiU Ucaiev Ljubljana Treovll« Važna predavanja za rudarje Radi nujnega poduka rudarjev priredi podružnica Zveze rudarjev v Trbovljah v torek, dne 26. aprila t. 1. ob 17. uri (t. j. ob 5. uri popoldne) važni predavanji iz najnovejše socijalne zaščite rudarjev: 1. rubež rudarske mezde; 2. delavski tisk in zaščita mezde. Govorita ss. dr. Avg. Reisman in urednik V. Eržen iz Maribora. Ne samo rudarjev, tudi žene zanima zaščita mezde. Pridite torej vsi! Hrastnik Nedelja čehoslovaške demokracije in delavske zaščite »Zveza rudarjev« podružnica Hrastnik Priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri v Delavskem domu predavanje: 1. Čehosiovaški obrambni zakon. 2. Delavska zaščita — rubež mezde. Govorita ss. dr. Avg. Reismau in urednik Adolf Jelen. Sodrugi in sodružice. pridite vsi, ki želite izobrazbe in hočete braniti svojo mezdo. Kranj Občni zbor kranjske podr. Zveze gradbenih delavcev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 24. aprila v dvorani Semen. Sodrugi člani se opozarjajo, da imajo glasovalno pravico samo redni člani. Še neorganizirani stavbinci pa lahko pred občnim zborom pristopijo in dobijo vse članske pravice. Častna dolžnost slehernega zavednega stavbinca je, da agitira za čim boljšo udeležbo, tako, da bo naš občni zbor dokaz naše trdne volje do zmage v boju za kolektivno pogodbo. — Družnost! Sedma božja zapoved in »Gorenjec«. Med »Del. Pravico« in »Gorenjcem« se je že dalj časa vodila zanimiva polemika, ker je »Gorenjec« očital JSZ, da ima v ospredju ljudi, katerim je vprašanje verskega prepričanja postranska stvar. »Gorenjec« je obelodanil ob tej priliki nekaj izjav, ki naj bi jih ti ljudje o tem vprašanju podali. »Del. Pravica« je potem opetovano pozvala »Gorenjca«, da naj navede imena ljudi, ki bi take izjave dajali. »Gorenjec« pa se je odgovoru vedno izogibal, tako, da mu je ■končno »Del. Pravica« očitala, da smatra njegove očitke za laž, ako jih ne dokaže. In kakor vidimo iz zadnjega »Gorenjca«, so gospodje ta očitek vzeli na znanje. Mogoče So pa za Velikonoč dobili že tudi odvezo? V boju za sveto katoliško stvar so namreč dopustna vsa sredstva, tako uči moralika jezuitizma. Tožbe zaupnikov proti »Jugobruni« pred okrožnim sodiščem. Kot smo že poročali, so zaupniki, katere je odpustila »Ju-gobruna« ob priliki velike stavke v avgustu in septembru leta 1936, vložili zoper . njo tožbe na plačilo rnezde za ves čas do 1 izteka njihovega zaupniškega mandata. Okrajno sodišče v Kranju je tem tožbam v celoti ugodilo in priznalo tožnikom vso vtoževano mezdo, ker »Jugobruna« ni imela nikakega zakonitega razloga za odpust zaupnikov. Delavstvo je namreč z ozirom na razmere, ki so vladale pri toženki, upravičeno stavkalo in so tudi zaupniki vršili le svojo dolžnost, če so med stavko ostali v tovarni pri drugih delavcih ter jih »Ju-gobruna« radi tega ni bila upravičena odpustiti. »Jugobruna« je zoper sodbo okrajnega sodišča v Kranju vložila priziv na okrožno sodišče v Ljubljani in so se vršile v tej zadevi v četrtek v Ljubljani prizivne razprave. Tudi prizivno sodišče je odločilo enako, kot prvostopno sodišče in zavrnilo prizive »Jugobrune«. Natančneje bomo o tej stvari še pisali. Jesenice Krajevna protltuberkulozna liga obvešča svoje članstvo, da se na dne 19. t. m. razpisani redni letni občni zbor lige, zaradi premajhne udeležbe članstva ni mogel vršiti. Z ozirom na to je odbor sklenil, da se razpiše ponovno občni zbor za dne 28. aprila t. 1. ob 19. uri v osnovni šoli. Odbor. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »ESKAPADE« (Njegova oficijelna žena) z Renato Miiller-jevo v glavni vlogi. Med dodatki tudi risana šala in Paramountov zvočni tednik. Zabukovca Diletanti naše »Vzajemnosti« vabijo za v nedeljo, dne 24. aprila ob 4. uri pop. v dvorano ge. Am. Piki k vprizoritvi komedije »Skedenj«. Sodrugi in sodružice ter simpatizerji od blizu in daleč, pridite, z vprizoritvijo boste zadovoljni. Kolesu ..(Bntderer" v vseh cenah in izdela,v ah OtroSkl vezlikl na krogljičnih ležajih v najmodernejši opremi Franc LepeSa Maribor, Aleksandrova c. 39 Najnižje cenel Ugodno odplačevanje na obroke Protituberkulozna zveza opozarja na ■ svojo 7. redno letno skupščino, ki se bo vr- j šila v nedeljo, dne 24. aprila 1938. ob 10. Uri j v veliki dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta (in ne, kakor je bilo javljeno v veliki dvorani OUZD), z običajnim dnevnim redom. Na ta občni zbor ne vabi zveza sa- mo onih, ki so bili osebno javljeni, temveč vse, ki se za protituberkulozni pokret zanimajo, odnosno bi se zanj po svojem poklicu morali zanimati. Letna skupščina zveze mora biti vidna demonstracija za ta pokret. Ptuj Delovni čas je podaljšan v ptujskih trgovinah. Od 1. t. m. so trgovine odprte od 7. ure zjutraj do pol 1. ure in od pol 2. ure do pol 7. ure zvečer. Če upoštevamo, da se marsikje dela do 1. ure, se lahko reče, da imajo v Ptuju trgovski obrati llurnik, kar gotovo ni v skladu z bansko naredbo. če že sicer naši napredni trgovci s tem soglašajo, se čudimo, da se pomočniški odbor in nameščenci sami ne pobrigajo za svoje pravice. Tudi socijaino... Neki tukajšnji podjetnik, ki zaposluje mnogo poljskih delavcev je le tem znižal plačo za din 2 na dan, tako, da dobe moški din 10, ženske pa din 8 za lOurno delo brez dopoldanskega in popoldanskega odmora za malico, dasi je poprej enkrat bil to običaj, da je smel vsak povžiti vsaj malico, ki si jo je bil prinesel s seboj. Kolektivna pogodba za sobo- in črkoslikar-ske pomočnike III. Dela izven delavnice se pa plačujejo na sledeči način: a) za dela izven delavnice v obsegu 7 kan (računajoč od glavne pošte v Ptuju) velja gornja tarifa od a) do c) kot minimalna mezda brez doklade. b) za dela v rajonu 7—10 km se da pomočnikom vsak deloven dan kosilo v kraju, kjer delo opravljajo ali 10 din v gotovini kot dnevno doklado. c) za dela v rajonu čez obseg 10 km dobi pomočnik kot dnevno doklado celokupno o-skrbo, hrano in prenočišče v kraju, kjer delo opravlja,^ oziroma v denarju din 20 na dan. d) Kako dobi pomočnik doklado ipred-videno pod točkaimi b in c, v naravi ali denarju, je odvisno v vsakem posameznem slučaju od sporazuma z mojstrom. Če se ne moreta sporazumeti, velja denarna doklada. c) Za čas, katerega pomočnik porabi za vožnjo na delo in iz dela, ikadar dela oddaljen več kot 10 km — od pošte v Ptuju — dobi ta normalno urno mezdo, katera mu pripada po kategoriji in tarifi točke a do c st. 2 te pogodbe: Člen II. Delovni čas. I. Delovni čas za sobo-črkoslikarska, pleskarska in ličilska kot sezonska dela je 60 ur tedensko, oziroma 10 ur dnevno. — Pri nezadostni zaposlitvi [pomanjkanju dela) se pa lahko skrajša po sporazumu med moj-stri-poslodajalci in pomočniki-poslojemalci, ki jih zastopata podpisani stranki, t. j. strok, organizacija istiih. II. Ob nedeljah in glavnih praznikih delo v splošnem počiva. III. , Glavni iprazniki so: Novo leto. Sv. Trije kralji, Svečnica, Sv. Jožef, Sv. Peter in Pavel, Veliki Šmaren, Vsi svetniki, Božič in Sv. Štefan. IV. Za prekočasno delo ob delavnih dnevih in za delo ob nedeljah s« plačuje po zakonu o zaščiti delavcev § 10 50% ipribitek na normalno urno mezdo. Za dela v času po 20. uri in do 6. ure zjutraj se plača povišek 100% nad normalno urno mezdio. (Dalje prihodnjič). Sv. Lovrenc na Pohorju Vsem naročnikom in zamudnikom. Zadnje dni so dobili zamudniki opomine, katerim se je večina odzvala, le nekateri nočejo razumeti, da se mora list, kateri se redno dostavlja, tudi plačati. Prosim vse zamudnike, da ne ovirajo naše akcije in skupnega interesa delavstva, posebno ne sedaj, ko se bo naša želja izpolnila, ker nas bo začela s 1. majem naša »Delavska Politika« obiskovati trikrat tedensko. — Poverjenik. N. N. Sv. Lovrenc na Poh. Ker odgovarjamo na pravna vprašanja izključno le naročnikom, pošljite popolen naslov, da bomo lahko ugotovili, ako ste naročnik našega lista. Mislinje Vsakemu, kar mu gre! Vsem bivšim borcem za delavske pravice, katere je znani šef g. Hiibner svoj čas pošiljal v pregnanstvo, sporočamo tem potom, da je omenjeni gospod sedaj sam odšel, kamor je pošiljal druge. Padel je v nemilost pri gospodarju kljub svoji zvesti službi, in je bil odpuščen brez odpovedne dobe. Upamo, da se ta gospod sedaj ne bo skliceval na socialno zaščitno zakonodajo, oz. obrtni zakon, ker je oboje sam tako smrtno sovražil in briskiral na ljubo svojemu gospodarju in v trdni veri, da on vsega tega ne bo nikoli rabil. Toda zgodilo se mu je, kakor se bo zgodilo še marsikateremu. Torej, sodrugi, nekdanji borci za delay*ke pravice v Mislinji, ki vas je omenjeni gospod razgnal po vsej Sloveniji, ali pa še dalj, naj vam bo to sporočilo v zadoščenje in obenem v dokaz, da ste bili na pravi poti, vsein drugim pa v pouk in svarilo. Spomnite se resničnega izreka: dokler se konja lovi se mu ovsa moli! Prihodnjič pa bom poročal še kaj o bivši agrarni reformi ter bratovski skladnici in o »obstoječi« čr-no-zeleni strokovni organizaciji lesnega delavstva, o bodoči »farovški koči« itd. ter tudi pokazal pot, ki vodi k resnični osvoboditvi delavsko kmečkega razreda izpod kapitalističnega robstva. Družnost! Pik. Vuzenica Lesni delavci bodo imeli v nedeljo, dne 24. t. m. predavanje o delavski zaščiti, govori o tem s. Viktor Eržen popoldne ob 3. uri v gostilni Jezeršek. Maribor Delavke! Nameičencl! Delavci I V SObOlO, dne 7. maja t.l. se bo vršila v veliki dvorani pivovarne ,Union* MAJSKA AKADEMIJA na kateri bodo sodelovala vsa delavska kulturna društva v Mariboru. Opozorite na to važno prireditev vse sodelavce! Zborovanje zaupnikov in funkcijo-narjev V nedeljo, dne 24. aprila ob 9. uri vsi zaupniki in odborniki v Delavsko zbornico, na sestanek! K. AL O. Ne morejo, da ne bi lopnili po socialisti?], četudi po krivici. »Slovenec« poroča, da so se neki mladiči izzivalno krohotali pri odprtem oknu v drugem nadstropju palače OUZD v Sodni ulici ravno v trenutku, ko je nosil duhovnik najsvetejse v velikonočni procesiji mimo te hiše. Svoje poročilo je zabelil z napadom na socialistične organizacije, čijih žrtve da so zapeljani mladeniči, in h koncu vprašuje oblast, ali bo mogla še naprej mirno gledati, kako gotovi »voditelji« nedeljo za nedeljo zapeljujejo mladino v svojem marksističnem društvu. — Gospodje pri »Slovencu« naj vzamejo na znanje, da so socialisti za svobodo verskega prepričanja in da jim ta njihov princip nalaga, da spoštujejo versko prepričanje slehernega človeka, da se ne norčujejo iz verskih obredov in običajev, ampak da so v verskih vprašanjih čim najbolj tolerantni in strpljivi. S tem smo pravzaprav že vse povedali in tudi to, da incidenta, ki se je dogodil, ne samo da ne odobravamo, ampak ga celo obsojamo, ako se v resnici dožene, da so do-tični mladeniči imeli namen posmehovati se ’ procesiji in žaliti verski čut vernikov rim-sko-katoliške cerkve. Kolikor pa sino mogli dognati, tisto »krohotanje« ni šlo na račun procesije: toda to bo pojasnila preiskava. Za zaključek pa še to-le: Gospodje okoli »Slovenca« so v verskem pogledu sila občutljivi, toda samo kar se tiče vere in nauka rimsko-katoliške cerkve. Kar se tiče drugih veroizpovedi pa se kažejo večkrat sila nestrpni. Surovih izbruhov, pikrih opazk in smešenja na račun recimo: starokatolikov, pravoslavcev, protestantov ali Židov sino imeli priliko zabeležiti že več kot dovolj, da ne govorimo o naravnost gnusnih napadih na svobodoiniselce, ki se vrste skoro dan na dan v predalih katoliških listov. Kadar bodo gospodje pri »Slovencu« sprejeli kot svoje, načelo verske svobode, kot ga zastopajo socialisti in postali strpljivi napram vsem ostalim veroizpovedim, pa tudi napram svetovnemu nazoru svobodomiselstva, potem se bodo lahko še mnogo bolj opravičeno zgražali nad vsakomur, ki bi žalil njihov verski čut. Naj gospodje to priliko porabijo, da pometejo enkrat tudi pred svojim pragom, pa res temeljito. Otvoritveni izlet v Ruše priredi I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centrala v Mariboru, v nedeljo, dne 24. t. m. Odvoz ob pol 14. uri izpred društvenega lokala. Podružnici v Studencih in na Pobrežju sta vabljeni. Za točno udeležbo prosi vodstvo. Veliko spomladansko veselico priredi D. P. D. Frohsinn dne 15. maja t. 1. na vrtu gostilne g. Midlila (Weber) na Pobrežju z raznoternimi zabavami. Koncert godbe žel. del. in uslužb. pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Lilija Hudo jih peče. Zadnjič se je »Slovenec« spet obregnil ob nas, češ, da vedno prosjačimo okrog njegovih ljudi in jim na grd način vsiljujemo ne samo svoje zmotne ideje, ampak tudi svoje čtivo, prodajamo vstopnice za svoje prireditve itd. Čisto gotovo dopisnika boli zadnja prireditev, gostovanje kranjskih sodrugov in sodružic, ki so vprizorili Cankarjevo igro »Kralj na Betajnovi«. Res smo se potrudili in uspeh je bil, da je bila dvorana čisto polna. Ne samo to, ampak nam je celo zmanjkalo vstopnic ter je nekaj ljudi (celo »Slovenčevih« pristašev) gledalo predstavo brezplačno. Tako velik obisk naše prireditve vam gotovo ni pogodu in to iz povsem razumljivih razlogov. Obiskovalci predstave so imeli priliko videti eno izmed Cankarjevih del, ki vas prav hudo biča, ker ste še danes taki, kot ste bili takrat, ko je živel pisatelj. Zato razumemo vaš srd. Prosimo pa dopisnika, da nam dokaže komu smo vsiljevali vstopnice in komu vsiljujemo naše čtivo in naše zmotne ideje. Torej, ako nam to do- Nezaslišno provociranje. Grajski kino, katerega lastnik je g. Guštin, je predvajal čez velikonočne praznike tednik v slikah, v katerem prikazujejo priključitev Avstrije k Nemčiji. Predvajanje teh slik je trajalo nad 10 minut in je bila v teh slikah živo prikazana moč propagande današnje Nemčije. Ko je nekdo zaklical, da je to škandal za obmejni Maribor, mu je mlečnozobi fantiček zabrusil nazaj: »Wem ,es nicht passt, soli hinaus gehen!«, zopet drugi: »Hau ihm tiber die Goschen!« itd. Po predstavi bi bilo kmalu prišlo do spopada. Napravite že enkrat red! Burni shodi se vršijo po Mariboru. Kaj to pomeni? Ali smo že mogoče v kakem političnem volilnem metežu? Ne! Ampak volitve delegatov za »Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev« se pripravljajo. Tak buren shod se je med drugimi vršil v sredo dne 20. aprila v gostilni »Vintgar« na Tržaški cesti. Stali sta si nasproti dve struji zadrugarjev, ki sta se obmetavali z raznimi več ali manj utemeljenimi ali neutemeljenimi očitki. Opazovalec je dobil vtis, da se gre pravzaprav ne toliko za mandate delegatov, pač pa za mandate v upravnem ter nadzornem odboru. Eni bi radi ostali, drugi, in teh je mnogo, pa so mnenja, da je treba tudi zamenjave. Gotovo je, da igrajo vlogo tudi nagrade. Ena izmed obeh struj, ki ji nače-liuje g. Brandner, pravi, da je izbrala kandidate iz vrst takozvanih stanovskih organizacij. Med tem pa druga skupina ne priznava stanovskih organizacij, ker ne obsegajo vseh zadrugarjev. To je slučaj n. pr. pri železničarjih, kakor tudi pri društvu upokojencev. Neki gospod, ki je nekak funk-cijonar učiteljske stanovske organizacije pa je na tem shodu rekel, da smatra tiste, ki niso člani stanovskih organizacij — za »divjake!« Eden izmed navzočih se je čutil užaljenega in je proti takim izrazom odločno protestiral ter izjavil, da če je. tako, tedaj imajo divjaki v Mariboru veliko večino. Sicer pa je takoj na to izjavil nek govornik iz vrst nacijonalnih železničarjev, da njihova organizacija ne ve ničesar o tem. da bi bilo njeno vodstvo imenovalo kandidate za te volitve. Nadalje pa se je tudi ugotovilo, da so na listi »stanovskih organizacij« osebe, ki niso nikjer organizirane in ki niso niti simpatizerji dotičnih organizacij. Iz navedenega se vidi, da je takozvana stanov-ščina, ki jo nekateri zagovarjajo, doživela na vsej črti polom. Studenci pri Mariboru Otvoritveni Izlet priredi podružnica f. Del. koles, društva v nedeljo, dne 24. aprila v Ruše. Odvoz ob pol 14. uri iznred društvenega lokala pri Majheniču. Člani kakor gostje dobrodošli' Družnost! Odbor. PobreSJeprl Mariboru Komedijo »Tuje dete« vprizore diletanti »Vzajemnosti« v nedeljo, dne 24. aprila s pričetkom ob pol 8. uri zvečer v dvorani gostilne Renčelj. Opozarjamo so-druge in sodružice na to predstavo, ki bo res dobra. kažete, bomo tudi mi prišli z imeni na dan, kot to dopisnik zahteva. In ko se bo on začel podpisovati, se bo začel tudi naš. H koncu pa pravi dopisnik, da bodo že oni poskrbeli, da rdeči komandanti nikjer več ne bodo imeli kakšne besede in vpliva. Pri nas komandantov sploh ni, če pa jih že hočete imeti, jih imate gotovo pri vas in to je tista brihtna glavica, ki se sam tako imenuje in pravi vedno: jaz, pa samo jaz. To, da boste preskrbeli, da ne bomo imeli nikjer več kakšne besede in vpliva, vam pa radi verjamemo. Še celo več. ako bi bilo v vaši moči, bi nas najraje čisto ugonobili in šli s topovi in vislicami nad nas, kakor v bivši Avstriji, ko pa bi vam voda v grlo tekla, takrat pa bi nas klicali na pomoč. Mi pa si bomo vpliv in besedo sami znali priboriti, brez vas in proti vam. Tesno pri Mariboru Poslovne ure podružnice Saveza me-talskjb radnika Jugoslavije so ob: sredah ib sobotah vsakokrat od 17. ure do 19. ure v lokalu Delavske zbornice v iMariboru, Sodna ul. 9-11. Zaupniki rudarjev polagalo obratun Pred občnim zborom II. skupine radarske zadruge Dne 24. t. m. se bo vršil letni občni zbor II. skupine rudarske zadruge. Načelstvo zadruge je izdalo tiskano poročilo za občni zbor. ki vsebuje prav zanimive podatke. Iz poročila posnemamo, da so v letih krize od 1933. do 1937. izgubili rudarji na mezdah 809 milijonov dinarjev. V revirjih je vladal glad in pomanjkanje. Najhujše je občutila strahotno bedo doraščajoča mladina. Telesno in duševno trpljenje je zapustilo pri njej vidne sledove. Zato se ni čuditi, ako je taka mladina polna mržnje do družbe in brez idealov. V drugem četrtletju 1937. se je pričela zaposlitev boljšati. Prenehalo je praznovanje in delo so dobili še mnogi brezposelni. Trenutno izboljšanje je zopet pokvarila draginja, ki je začela spcred.no z večjo zaposlitvijo. Draginja je izzvala mezdna gibanja, pri katerih je bilo udeleženih 6000 rudarjev. Zakon o minimalnih mezdah je popravil položaj rudarjev samo v treii manjših rudnikih. Izseljevanje v Francijo in Belgijo je bilo otežko-čeno. Poslabšanje rudarskega zavarovanja je prinesla sprememba pravilnika Bratovske skladnice. Zlasti neugodne za rudarje so določbe §§ 50 in 82, ki omejujejo pravico na čuvanje že doseženih članskih let in ukinitev nezgodnih rent ponesrečenim rudarjem, ki prejemajo enako visoko mezdo, kot pred nezgodo. Proti temu poslabšanju se je pričela akcija, ki pa še ni zaključena. Obeta se nov ^ rudarski zakon, ki pa ne bo zadovoljil, ako se bo sprejel brez vprašanja rudarjev. II. rudarska skupina je sodelovala zlasti z Delavsko zbornico-. Važno funkcijo so vršili delavski zaupniki, ki pa v svojem težkem delu večkrat žal ne najdejo razumevanja in podpore pri rudarjih samih, za katere se zavzemajo. Pomanjkanje izobrazbe je temu mnogo krivo. II. rudarska skupina ima zaupnike pri rudnikih v: Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Hudi jami, Breznu, Rajhenburgu-Senovem, Kočevju, Zabukovci, Velenju, Petrovčah, Libojah, v cinkarni v Celju, v svinčenem rudniku v Mežici, v rudniku in železarni v Štorah, pri Sv. Križu, v Stranicah, Krmelju, Črnomlju. Pečovniku, Stanovskem in Bela-Motniku. Rudarske in plavžarske mezde so znašale nad 98.6 milijonov dinarjev, t. i. 19 milijonov dinarjev več kot 1. 1935. Nezgode, po največ posledice priganjaškega sistema, so bile pogoste: v premogovnikih je bilo 159 lahkih. 533 težkih in 5 smrtnih nezgod, v svinčenih rudnikih in obratih pa 9 lahkih, 42 težkih in 1 smrtna. Delo zaupnikov II. skupine in načelstva V 1. 1937 je bilo 1721 intervencij, 38 konferenc, 118 sej, 101 sestanek, 26 shodov, 69 delegacij. Dopisov je prišlo 918, razposlanih je b’lo 1099, vlog je prišlo 504, odposlanih je bilo 1042. Poročilo je zgovoren dokaz dela II. skupine rudarske zadruge, ki je bilo plodonosno. Zato bi rudarji morali stati kot en mož za svojimi zaupniki, ki pa se zopet morajo naslanjati na 'organizacijo rudarjev. Calle Besede in dejanja Industrijska podjetja v Celju so pove-čihi last tujcev. Slovenci so v taki manjšini, da ne igrajo nobene vloge. Obsojeni smo, da smemo delati in sicer trdo delati, da ustvarjamo blagostanje in brezskrbno življenje tujcem, ki smatrajo, da smo Slovenci kvečjemu za to tu„ da zanje delamo. Ti gospodje se pa ne zadovoljujejo samo s tem, da nas gospodarsko izrabljajo, ampak delajo sami ali potom svojih prilizoval-cev in plačancev propagando za ideje, ki so se jih nalezli na svojih obiskih, kamor hodijo na oddih in oglede. Človek bi pričakoval, da bodo ti občudovalci in fanatični privrženci vsaj desetino tega kar razbob-najo o razmerah tam preko, spremenili v prakso v svojih podjetjih in pokazali tudi nam, ki natn ni dana možnost, da si ogledamo to, kar oni menujejo deveta nebesa in raj za delavce, kako je s to stvarjo v resnici. Delavcem tam preko gre tako dobro, da si boljšega želeti ne morejo. Socialna zakonodaja je na vrhuncu, vsega imajo v izobilju, plačane dopuste, nobenega izrabljanja. Sefi in direktorji so si z delavci največji prijatelji, skoro bratje. Krasna stanovanja in lepe plače — samoobsebi razumljivo — vse za delavce. Poglejmo pa kako delajo in gospodarijo ti kapitalistični agitatorji v svojih podjetjih. Tu pa ni ne duha ne sluha o tem, kar s posebno vnemo hvalijo kot pridobitev delavstva tam preko, ampak vidimo, da gazijo osnovne pravice našega delavstva. Delavec ne sme svobodno zahtevati kar mu zakon garantira. Pritisk na delavce je tako velik, da že delavec delavcu ne upa potožiti svojega gorja. Številni inženjerji, mojstri in preddelavci niso nastavljeni zato. da bi vodili podjetja, ampak da pazijo, kaj delavec govori, s kom hodi, v katerem društvu se udejstvuje in kakšne časopise čita. So to strokovnjaki v pravem pomenu besede za prenašanje čvek, denunciranje in teroriziranje poštenih ljudi. Gospodje, inozemski podjetniki, dajte, da bo tudi naš delavec poskusil dobrote, ki jih uživajo v izvoljeni deželi. Ako vi, gospodje z belimi nogavicami tega ne boste storili, homo pričeli sumiti, da je vse skupaj dogovorjena igra,, da se seje med naše ljudi zlonamerno nezadovoljstvo in da je resnica tam preko drugačna, kot pa belo-nogavičarji pripovedujejo. Naj gospodje povedo, kako so tam preko obdavčeni delodajalci, kakšne so druge dajatve, delovni čas in delavske plače. Na drugi strani pa koliko plačajp davkov_ ti gospodje pri nas in kakšne mastne dobičke pobašejo letno v svoje žepe. Opozorili bomo vso javnost kako se delajo bilance in razkrili vse, da bodo razgaljeni. Zatorej gospodje, od besed k dejanjem! Vsein naročnikom »Delavske Politike« izven mesta naznanjamo, da lahko poravnajo zaostalo naročnino vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldan v poverjeništvu »Delavske Politike«, Delavska zbornica v Celju. — Poverjenik. Sijajno obiskano predavanje o ČSR. »Jugoslovansko akademsko društvo« prireja letos aktualna predavanja, za katera kaže javnost neobičajno veliko zanimanje, kar znači, da so predavanja publiki vedno dobrodošla, samo, da so res zanimiva. V sredo zvečer je predaval pod okriljem tega društva s. dr. Avg. Reisrnan o obrambnem zakonu Čehoslovaške republike. Kljub pomladanskem času, ko je že skoro minula sezona predavanj, je bila dvorana Delavske zbornice nabito polna, ko je društveni predsednik, g. Fegic, pozdravil predavatelja in zastopnika Jugoslovansko-Čehoslovaške lige, dolgoletnega voditelja celjskega narodnega življenja, g. dr. Juro Hrašovca. Številno je bila zastopana akademska mladina, pa tudi profesorje, sodnike, učitelje in druge duševne delavce smo opazili v častnem številu. Številno je bilo poslušalstvo iz delavskih vrst, kar znači, da kaže naše delavstvo kljub svojemu izredno težkemu položaju mnogo potrebe za duševno hrano. Predavanje je kar najlepše odjeknilo in bilo nagrajeno ob koncu / navdušenim ploskanjem vseli navzočih, ko je predavatelj zaključil z besedami, da trdno veruje v nadaljnji razvoj bratskega in vseskozi demokratično čutečega čehoslovaškega naroda. Ob koncu predavanja se je izkazalo, da so se pripeljali k predavanju s kolesi v Jepetn številu celo sodrugi in sodružice iz Št. Pavla pri Preboldu. Čigava je naša zemlja (Haloze) je naslov predavanja, ki ga bo priredilo Jugosl. akad. društvo v Celju v soboto, dne 23. t. m. ob 2<). uri v Delavski zbornici. Predaval bo g. dr. F. Žgeč. Vljudno vabljeni! Anketa radi omejitve nolnega dela Sklicana je bila na zahtevo pekovskih mojstrov v pekarnah ster pač sam odločil kako in kaj. Organizirano delavstvo so zastopali ss. Grubauer, Tome, Bogdanovič in Prlenda. Delodajalce pa med drugim Koren Jakob (Maribor) in Karel Vidmar (Ljubljana). V Beogradu se je vršila dne 13. in 14. aprila anketa radi »Uredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah«. Anketo je sklical in otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič. Anketa je bila sklicana na zahtevo pekovskih mojstrov, ki zahtevajo ukinitev, odnosno poslabšanje sedanje Uredbe na škodo pekovskega delavstva. Zahteva pekovskih mojstrov je, da se razveljavi uredba, ki predpisuje, da smejo pričeti preddela ob 24. uri, delo v skupinah pa ob 3. uri zjutraj. Po njihovem bi* za preddela ne smelo biti omejitve. Skupno delo pa naj bi pričelo že ob 24. uri. Na anketi ni prišlo do sporazuma. Nato se je vršilo 14. aprila še ožje posvetovanje v ministrstvu za socialno politiko pod predsedstvom načelnika g. D. Jeremiča. Zastopniki »Zveze živilskih delavcev Jugoslavije« so dali to-le izjavo: 1 Nočno delo v pekarnah naj se zabrani v okviru predpisov zakona o zaščiti delavcev in mednarodne konvencije. Sedanja uredba pa naj se izvaja tako-le: 2. razveljavi naj se čl. 69 finančnega zakona za 1. 1938-39 in kazni za kršitelje poostre; 3. uredbo naj se uveljavi v vseh banovinah; 4. prepove naj se nočno delo tudi lastnikom in njihovim družinskim članom; 5. parlament naj uzakoni mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela; 6. pri razmotrivanju vprašanja omejitve nočnega dela naj se ne izgubi iz vidikov onih stvarnih razlo-govt, ki jih je utrdila anketa 1. 1935. Do sporazuma ni prišlo. Zastopnik ministra je izjavil, da bo mini- Pogrešni računi. Zanimivo je, da so na širši anketi glasovali z Zvezo živilskih delavcev tudi zastopniki Jugorasa, ki so bili pritegnjeni v velikem številu in bi morali odigrati »posredovalno« vlogo v korist mojstrov. To zadržanje njih lastnih ljudi je spravilo gotove gospode v silno zadrego. Kajti niso računali, da bo čut razredne solidarnosti močnejši od čuta strankarske pripadnosti in strankarske discipline, ki bi zahtevala, da se pomaga stranki, ki se noče zameriti pekovskim mojstrom, katerih večina (celo v Zagrebu) je našla pot -v JRZ, privabljena pod devizo: da zraste trava preko te uredbe! Delavske zbornice in Zveza živilskih delavcev Jugoslavije so prejele vabilo na anketo šele v zadnjem hipu. Tiskovni sklad. Velenje: Za trikratno izdajo »Del. Politike« se je na občnem zboru ZRJ, podruž. v Velenju nabralo din 46. —■ črna: S. Mordej je daroval din 8^ Iskrena hvala! Mil Potrebuiete'dazaslužitel000Dln bJUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:, Anos', H*ribor,[Orožnova 6. B. RAN G US- KRANJ zlatar in Javeiir Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik Delavski pravni svetovalec KINO DOM, CELJE 23. aprila: »LET V NEVIHTI«. — 24., 25., 26. in 27. aprila: »BUKOMIR«, velefilm o gusarskem poglavarju. liillil Zaslužek po umrlem kovaču (Ponikva) Vprašanje: Umrli posestnik mi je ostal dolžan za kovaško delo z mojim orodjem in mi njegova žena noče plačati niti zaslužka, niti vrniti mojega orodja. Delal sem od leta 1933 do 1937. Odgovor: Zena, ki r je prevzela ded-ščiuo, je dolžna plačati tudi dolgove za umrlim možem in Vam izročiti Vaše orodje. Če Vam je pokojni obljubljal plačilo za vsa leta še v zadnjem času, in boste to tudi dokazali, lahko tožite za zaslužek za vsa leta nazaj do 1933. Ako advokat že zastopa to dedinjo, pač idite k drugemu zastopniku, ali pa kar sami z ubožnim spričevalom na uradni dan k sodišču. izplačilo hranarine (Hrastnik) Vprašanje: Zavarovan sem pri OUZD in sem plačeval 20 din na vsakih 14 dni za bolniško zavarovanje. Ko sem zbolel, sem prejel le din 13 hranarine dnevno, kar ustreza 7. mezdnemu razredu. Ali se lahko pritožim in kam in kateremu razredu odgovarja štirinajstdnevni prispevek po din 20.—? Odgovor: Zoper izplačilo hranarine, ki se Vam zdi nepravilna, vložite lahko v 15. dneh opozoritev na ravnateljstvo OUZD v Ljubljani in sicer bodisi pismeno, bodisi ustno na zapisnik pri izplačujočem uradu. Zoper neugodno odločbo ravnateljstva OUZD se lahko nadalje v 15. dneh pritožite na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. V 11. mezdnem razredu znaša štirinajstdnevni prispevek, ki odpade na zavarovanca, din 19.68, v 12. več in v 10. manj. Če ste plačevali v resnici din 20 zgolj za bolniško zavarovanje in je plačeval tudi Vaš delodajalec tolikšen znesek, ste bili torej zavarovan v 11. mezdnem razredu. Zavarovanje pri Pokojninskem zavodu (Prevalje) Vprašanje: Nameščen sem dolgo dobo kot blagajnik in poslovodja. Nisem pa zavarovan pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence. Ali sem podvržen zavarovanju in kam naj se obrnem, da bi si zagotovil pokojnino? Odgovor: Po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev so podvrženi med drugim zavarovanju uslužbenci, ki bodisi vršijo nadzorstvo nad delom drugih oseb, bodisi opravljajo pisarniške posle, pri tem pa sploh ne opravljajo telesnega dela, ali pa ga opravljajo le mimogrede. Pošljite prijavo Pokojninskemu zavodu v Ljubljani, ki bo uvedel preiskavo in nato izterjal od delodajalca prispevke tudi za nazaj. Priznavalnina Bratovski skladuici (Boštanj ob Savi) Pravila Bratovske skladnice. ki so stopila v veljavo dne I. januarja 193S, so iz- premenjetia v toliko, da člani, ki so izgubili delo, ne morejo s plačevanjem priznavalnine ohraniti svojih članskih .pravic za onemoglost, starost in smrt več neomejeno, ampak le za tretjino časa svojega vštevnega članstva, kf ga žele ohraniti. Le v posebno upravičenih prirrjerih sme glavni upravni odbor Bratovske skladnice. tudi reduciranim delavcem podaljšati ta rok do polovice navedenega časa. Če ste torej n. pr. tri leta žavarovani pri Bratovski skladnici in ste bili potem iz^ službe odpuščeni radi pomanjkanja dela, ohranite pričakovane pravice še eno leto brez plačevanja kake priznavalnine, potem pa morate plačevati priznavalnino. Vendar si bodete tudi s plačevanjem priznavalnine lahko ohranili članske pravice samo še za nadaljnje leto. Če po preteku tega časa ne bodete dobili nove službe, ki bi Vas zavezovala k zavarovanju pri Bratovski skladnici, Vam pa ugasnejo vse že pridobljene pravice. Bira kaplanu (Šmartno) Vprašanje: Moj oče je pred več kot 30 leti večji del svojega posestva prodal in od takrat tudi ni več dajal bire kaplanom. Sedaj novi kaplan naenkrat zahteva, da moram biro plačevati jaz. Ali sem to dolžan storiti, ko posedujem le majhen del bivšega očetovega posetva in ko je minilo že trideset let, odkar je oče zadnjič plačeval biro? Ali se lahko te obveznosti iznebim, če izstopim iz katoliške cerkve? Odgovor: Bira je najbrže tudi pri Vas uvedena tako, da jo morajo plačevati vsi župljani, ne glede na to, ali imajo več ali manj zemlje. Zahtevek na biro tudi ni zastaral, ker tak zahtevek nikdar ne zastara. Ako ni kaplanova pravica do bire vknjiže-na na Vašem posestvu, se pa lahko iznebite obveznosti plačevati jo, ako izstopite iz katoliške cerkve. Nadure vajenca (Pohorje) Vprašanje: Pri nekem obrtniku sem za vajenca in moram delati po 18 ur na dan. Ali imam pravico do odškodnine za nadure? Odgovor: Za obrti velja po zakonu 10-uriii delavnik, za mladostne delavce pod 16 let pa celo samo 8-urnik. Vse nadure si pišite in zahtevajte od mojstra za uie odškodnino, ko bodete izstopili iz uka pri njem. Plačevanje priznavalnine Bratovski skladnici (Liboje) Vprašanje: Pred nekaj leti sem nehal delati pri rudniku in sem na to plačeval priznavalnino. Sedaj sem onemogel in sein prosil za pokojnino. Moja prošnja še ni rešena. Ali moram plačati priznavalnino tudi za tekoče leto? Odgovor: Plačajte tudi to priznavalnino. Za konzorcij izdala In urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviteli Viktor Eržen v Mariboru.