PASTIRČKI Z OVČKAMI V božičnem, uvodniku pred desetimi leti smo zapisali, da po= stavi Betlehem vse v pravo razdaljo. Oe hočemo videti svoje težave v Perspektivi, jih moramo videti z griči nad Judejo kot ozadjem. Za nas to ni težko, ker nismo med tujci v prenočišču.Smo med pas tirji.Po kr= stu smo bili izbrani, nedoumljivo, da slišimo oznanilo velilcega vese= Ija. Vse, kar je treba, je iti v Betlehem. Dobrih trideset let pozneje G-a slišimo, kako nam zagotavlja: Karkoli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni stori= 11. .. In spet: vse, kar je treba, je iti v Betlehem. In v božič = nem razmišljanju nam bo postalo jasno, da nismo revni; spoznali bomo še, da smo spričo milijonov lačnih in bosih, pravi milijonar ji.Na dnu srca bomo mogli ob takem razmišljanju začutiti, da lahko nekaj damo -drugim. Za božič. Ne samo sorodnikom in prijateljem. Tudi neznanim.Na Primer tistim revnim slovenskim dekletom in fantom ob naši severni me ji, ki se niso sramovali vstopiti v slovensko šolo, ampak se z vsem Prizadevanjem, odpovedjo in globoko ljubeznijo do svojega rodu in ve= re svojih očetov trudijo, da bi nadoknadili, česar jih je tujec oro = Pal. Blizu tristo jih je letos^ iz revnih kmečkih in delavskih domov večina. Spomnimo se jih o božiču z malim darom; to naj bo naša ovčka, božična ovčka, ki jo s čistim in odprtim srcem darujmo najmanjšemu in najmanj poznanemu od svoj ih bratov. Mnogi se v teh svetih dneh obračajo na nas; pomagajmo jim , kolikor moremo, saj je prijetneje dajati kot prejemati. A ne pozabimo pri tem tistih, ki so nam po krvi in jeziku najbližji, a venomer izpo stavljeni tujčevim vabam in grožnjam. S to mislijo in prošnjo iz srca želimo vsem naročnikom, pri jateljem in sodelavcem vesele božične praznike in srečno novo leto. TOLOVAJI IN NORCI Oe se klin v politiki s klinom izbija,imaj o prav emigranti,ki so napadli urad jugoslovanske trgovinsko misije pri Bonnu, in jih je tre ba pohvaliti.Podobni napadi bi v komunistični revolucionarni borbi za vzeli častno mesto in napadalci bi se uvrstili med heroje proletarske revolucije. Prav talci junaki nasilja so bili tudi Hitlerjevi razbojni ki v rjavih srajcah, Mussolinijevi črnosrajčniki in Paveličev! ustaši kakršnekoli srajce so že nosili. Kot pa mora biti znano vsakomur,ki je kdaj slišal o KLICU TRIGLLV-A, ostro nasprotujemo nasilju, naj bo rde= če, rjavo ali črno - naj bo komunistično ali fašistično. Tolovaj je tolovaj, kakršnokoli srajco obleče. Presneto malo važno je, v imenu kakšnih načel razbija in grozi ter streže po življenju. V demokratič= ni družbi, kakšno želimo, tolovaji ne spadajo v politiko ampak v ječo. Zato je tudi napad na titovski urad kot tolovajstvo obsojanja vreden, kot politično početje pa nor. Napadavci kažejo celemu svetu in ljudem doma, da so pristaši nasilja. Ali naj si ljudje doma žele, bilo sedanje rdeče nasilje, ki se je v teku let že precej une = Jsl o, kamenjano z novim, svežim nasiljem? Ali naj pošteni ljudje v emi • "Uil Uu. O graciji podpro tako nor'o poletne? Propagandna vrednost tolovajskih na padov je dvomljive vrednosti. Ge pa pomislimo, v kakšnem imenu se je izvršil napad, je vrednost še toliko hol j dvomljiva. Sedemnajst let po vojni in po propadu Pavelićeve NDH slabega spo mina jo žalostno in Hrvatom prav nid v čast, da ustaši še rogovilijo po tem svetu.A po drugi strani je čudno, da so hili napadavci mladi lju dje, med 20 in 30 leti. Ti so hili pod Paveličem smrkavci in so dora= sli pod Titom. Ni torej mogoče kriviti za tolovajstvo le strahove iz preteklosti, ampak je troha kriviti tudi nerazjasnjene vzroke v seda= nji socialistični Jugoslaviji. Korda ti vzroki niso kaj težko razjas= njivi, ker se skrajnosti približujejo in je tolovajstvo, rdeče ali or no, pač zelo sorodno. Velja vendar pomisliti, da je pri vsaki politični akciji,če že ne kateri jemljejo bombni napad kot politično delovanje, treba misliti na posledice. Te so v tem primeru porazne. Zapad obsoja tako početje in v resnem tisku ni skrival,kdo je avtor. Popularni tisk pa je enostavno zapisal,da so bili jugoslovanski begunci. To nam po eni strani jem Ije dober glas,po drugi strani pa prikazuje hrvatske ekstremiste kot Jugoslovane, česar si gotovo niso niti najmanj želeli. Posledice so pa lahko še hujše: po nemškem federalnem zakonu se begunci ne smejo poli= tično združevati.Posamezne pokrajinske vlade so doslej to interpretih rale v glavnem široko.Toda poslednji ostri protest jugoslovanske vla= de,ki se more upravičeno sklicovati na javno mnenje na zapadu in vzho^ du, lahko temeljito spremeni vse to. Tudi ne gre spregledati možnosti, da je prišel tak incident titovcem sila prav,saj jim nudi priliko,da se znesejo nad begunci in dosežejo omejitev njihovega delovanja. Tako ostane točno, da je politika sila resna zadeva in da lahko pride do občutne lastne škode ali pa celo koristi za nasprotnika, če se z njo pečajo miselno neodgovorni in s totalitarnimi idejami prepojeni ljudje. Vroče tud_i v Angliji Po izgreda je prišlo še v Birminghamu,kjer so titovci nedavno od= prli svoj konzulat, na dan 1.decembra pa priredili proslavo v počasti= tev jugoslovanskega državnega praznika ( 29.novembra) .Na proslavo v me= stnem gledališču so povabili tudi tiste jugoslovanske begunce,ki so re gulirali svoje odnose z režimom.Lasičevo poročilo v beograjski BORBI je delno pristransko delno pa sploh ni točno, kako so se dogodki odvi= j ali,pa čeprav trdi,da je bil tam. Ker ne poznamo podrobne vsebine jugoslovanskega protesta pri britanski vladi,ki se je na to opravičila, tako ne moremo oceniti vrednosti informacijske službe jugosl.veleposla ništva v Londonu.A ugotoviti je treba,da je šlo za dve popolnoma lo = čeni demonstraciji in je samo goli slučaj,da sta se znašli dve,stvar c no nasprotni si skupini, pred istim problemom. Prvo skupino so sestav= Ijali Jevdjevičevi četniki; vdrli so v dvorano in začeli razbijati.Ra= zumljivo je,da so ob tem titovci reagirali.V tem spopadu jo je potem dobil po glavi londonski vicekonzul Bakič. I>oPisnih BORBE se pritožuje da policija ni prišla na pomoč,Naj za drugič ve, da no živi na Balkanu ampak v Angliji, kjer policija nima vstopa v dvorano, ako ni poklica = na. A kakorkoli že, tako početje bivših četnikov je treba ostro obso = diti. Vredni nasledniki svojega vojvode so! - Dostojno pa je potekla druga demonstracija zunaj dvorano, na cesti. To je priredila skupina članov Južnoslovanske demokratske zveze s transparenti, le taki in podob nim. Vedli so se dostojno in proti njim se nimata niti ambasada niti B0PJ3A kaj pritoževati, kajti živimo v svobodnem svetu in imamo kot svo hodni ljudje pravico manifestirati in demonstrirati - ne samo proti jugoslovanskim oblastem ampak če treba tudi proti britanski vladi. UREDNIŠTVO ILIČ TRIGLAVA izhaja okoli 20. v mesecu. Izdaja ga Slovenska Pravda. ------------- Njeno mnenje predstavljajo le članki,podpisani od izvršnega odbora. Urednik: Dušan Pleničar. RAZGOVOR O GOSPODARSTVU Junijski KLIC IRIG-LJm je oLjavil uvodnik "Objektivne in subjek= tivne napake", v katerem je bilo med drugim rečeno: "Zaradi svojih ftes nih idej hočejo komunisti izriniti privatnega kmeta, ki proizvaja po= ceni in bi proizvajal tudi veliko, če bi mu dali orodje in.gnojila,re zervirana Te za .njihova družbena posestva." Ko smo prevajali uvodnik v angleščino, je eden izmed sodelavcev izjavil, da se s stališčem ne strinja, nakar smo v prevodu razširili izjavo takole: "Zaradi svojih predsodkov bi komunisti radi speljali Privatne kmete na stranski tir in se osredotočili na ’socialistično Produkcijo v velikem obsegu9, kot je razložil podpredsednik Kardelj v svojih ^Problemih socialistične politike na vasi9. Je pa tako,da pri= vatni kmetje proizvajajo poceni in bi tudi pridelovali več, Če bi jim dali na razpolago orodje in gnojila, rezervirana za 9 družbena.gospo = darstva9 in tiste kmete, ki so pripravljeni obdelovati svojo zemljo v 'kooperaciji9 s komunističnimi 9 zadrugami9 . Celo če vključimo to dru= go vrsto kmetov, so 1.1960. na zasebnih posestvih uporabljali deset = krat manj gnojila na ha kot na 9 družbenih posestvih9 Na to smo dobili od sodelavca-prevajarca ta-le odgovor: "Slede kmetijstva v Jugoslaviji se najbrž lovimo na besedah. Vsi se strinjamo,da je razširjanje socialističnega sektorja v kmetijstvu eden izmed ciljev sedanjega režima; strinjamo se 'budi, da ne teče vse tako gladko, kot bi si komunisti želeli, in da je zaenkrat ko= operacija med zadrugami in zasebnimi kmeti še vedno odločilen faktor v proizvodnji. Seveda 'stremijo9 k 'višjim oblikam kooperacije9 in kadi k odkupu no^ih zemljišč, toda osebno ne vidim v tem nikake ško= de, ker sem odločno proti starim načinom kmetijske proizvodnje tako v Sloveniji kot kjerkoli drugje. Britanski 'National Health Service9 (Narodna zdravstvena služba) predstavlja zame prav tako socializem kot industrijsko organizirana proizvodnja. I eno i drugo je v inte= resu 'ljudskih mas9,,.. Mešati komunizem z napredkom, je dajati komu= nizmu kredit,da je napreden, Pripovedovati novo-osvobojenim in go = spodarsko nerazvitim narodom, (tem je bil namreč namenjen prevod uvod= nika; op.ur.) da je 9 large scale agricultural production’ (kmetijska proizvodnja v velikem obsegu) njim v škodo, ker prizadene staromod= ne navade,ki imajo prav toliko skupnega z realnostjo tega sveta kot zažiganje viška, je dejansko povzdigovanje prestiža Titovega režima. Morali bi se enkrat sestati z našim edinim pravim kmetom,ki je doma iz Prekmurja,pa bi lahko slišali, kako kmet misli. On je kmet, toda sila brihten kmet, ki lahko našteje neumnosti, katere je kmetom težko izbiti iz glave - toda jih je treba po njegovem izbiti. Zato nima nič Proti postopnemu uvajanju 'socialističnega sektorja' v poljedelstvu. On smatra npr.,da je kmečki sloj sila sebičen preti drugim slojem na= roda in da se tako krčevito drži svojih starih navad samo zato,ker ve,da bo konec 'kraljevanja na Betajnovi', ako popusti. Y svoji sle= Posti pa se upira modernizaciji proizvodnje iz istega razloga.Naš kmet smatra, da ni slabo, da bodo komunisti morali požreti vse sovrag tvo, ko uvajajo moderno metode in odkupujejo zemljo, ker bo to pri= hranilo demokratom velike skrbi, ako se vrnejo na oblast.Demokratom se kaj takega verjetno na miren način niti posrečilo ne bi,med tem ko komunistom ni mar. Jaz se o tem docela strinjam, ker sem prepričan,da bi kmetje, tudi če bi dobili več gnoja, semena itd. od države, počeli isto, kar počno monopoli v industriji - nikakor ne bi skušali proiz= vajati toliko, da bi bil njihov dobiček okrnjen. Seveda pa to ne po= meni, da sem za popolno nacionalizacijo zemlje. Sem za mešano gospo= darstvo in to ne le v industriji itd, ampak tudi v kmetijstvu. Žalca j pa ne? To je ona 9 intervencija' države, ki je nujna, da se razbije monopol tudi na kmečki strani." Navedli smo izvleček iz dopisa v celoti, ker je silno značilen za mišljenje v precejšnjem delu naše emigracije.Niti najmanjšega dvoma ne ßiore biti, da sta sodelavec-p.revajavec in naš kmet dobra demokrata in da je njuno znanje o gospodarstvu in kmetijstvu nadpovprečno,saj je eden ekonomijo študiral, drugi pa se je v njej praktično udejstvoval. Kljub temu smo prepričani, da so trditve v izvlečku in politika,ki jo zagovarja, nevzdržne z gospodarskega stališča. Izvlčeke meša tehnični in gospodarski napredek, proizvodnjo v velikem obsegu in veliko proiz vodnjo, ne upošteva, da je razvoj mogoč samo postopoma in ne v sko = kih, ne priznava zakona o padajočih donosih, ki je posebno v kmetij = stvu prvenstvene važnosti, pripisuje kmetom sebičnost, ki je lastna pač vsem nam ubogim smrtnikom in jo je zato treba v gospodarstvu jema ti v poštev, uporablja zelo čuden pojem "monopola" in morda še kaj drugega, Ker je vse to silno važno, če hočemo pravilno razumeti komu= nistične napake in se dokopati do pametnejše politike, se je treba o tem podrobneje pomeniti. Zaenkrat bi opozori].!, ker je v SUNDAY TIMES od 25.novembra t.l.napisal socialist John Strachey v recenziji knjige znanega naprednega ameriškega ekonomista Johna Kennetha Galbraitha "Economic Development in Perspective" (Premišljen pogled na gospodar ski razvoj), Oxford University Press: "...velika stvar v poljedelstvu ni mehanizacij a.'Voda, gnojilo in boljša semena lahko zrevolucioniraj o kmetijstvo.Večina drugih kmetijskih sredstev lahko prinese samo umer= jene spremembe.’(Pripominjamo - dodaja Strachey - da je vsa ta prvot=: na sredstva za zrevolucioniranje kmetijstva mogoče uvesti na majhnih posestvih.)" To je v bistvu tudi odgovor na gornji izvleček iz pisma. Gospodarstvo ni matematika Ni verjetno da bi naš kritik sprejel Galbraithove argumente ali argumente,ki jih navajamo zgoraj. Na pismo, v katerem so bili talci a= li podobni argumenti podrobno našteti, je namreč odgovoril sledeče: "Upam,da se strinjate, da ekonomija ni eksaktna veda in da je zato tu= di na tem področju precej razlik,ki jih običajno diktirajo politične razmere. Ako temu ne bi bilo tako, bi imeli dvanajst ekonomskih zapo= vedi za ves svet, pa bi vsi dobro živeli odn. ne bi, ako se jih ne bi držali. Vpliv ideologij na ekonomski razvoj na svetu ni mogoče zani= kati in, kar je veljalo pred 100 ali 500 leti, danes ne velja več -kot posledica filozofije, sociologije itd. Ni dvoma, da obstoja ne = kaj osnovnih ekonomskih resnic, ki so obče veljavne, toda ne moremo recimo vse ekonomiste zbasati v isti koš - zato pa imamo ekonomiste, diplomirane in z doktorati, v prav vseh političnih grupacij ah.Lahko se sicer čudite, kalco morejo biti ekonomski profesorji in drugi eko= ' nomski strokovnjaki pod vplivom komunističnih idej, toda to je dej = stvo, ki velja za vse ostale. Oni, ki so pod vplivom komunizma, se enako čudijo ekonomistom, ki zagovarjajo kapitalizem. Potem imamo še ekonomis te-s ocialis te, ek on omis te-liberal ce, ekonomiste demokris tja= ne vseh barv itd. Reči,da ti ljudje ne pozanjo ekonomski ABC,se mi zdi malo pretirano, čeprav imajo morda druge pojme zmešane. Mislim, da si je potrebno priti na jasno v pogledu dveh stvari: l)da obsto= jajo ekonomske resnice oziroma zakoni, ki so obče veljavni in katerih kršitev vodi v krizo; in 2)da ekonomski razvoj neke dežele v mnogo = čem zavisi od politične opredeljenosti odn.zaves ti ljudi.Mislim, da ni slučajno, da uporabljamo izraz ’socialno-gospodarski položaj’ ne= ke dežele, ker je to med seboj v zvezi. Čeprav je komunizem kot si= s tem škodljiv, je s svojo surovostjo prisilil ljudi, da razmišljajo in najdejo nova pota, ki bodo popravila nekatere ’disproporce’.To i= sto je storil fašizem v Italiji. To je vse čisto res. Ekonomija ni eksaktna veda že zato ne, ker je veda o ravnanju ljudi, ki imajo "svobodno voljo" in jih ni mogoče porivati naokoli kot številke, temveč se je treba ozirati na njihove reakcije. Te so ravno toliko ali pa še bolj del ekonomije kot mehani= z cija in druga tehnika. Da ekonomija ni eksaktna veda, navadno pozabljajo ravno tisti, ki pod vplivom "ideologije"hočej o izdelovat ti eksaktne plane po vzoru tehnikov, katerih rezultati so pa končno čisto drugačni kot določa plan. Je pa, ekonomija vsaj toliko eksaktna kot n.pr.medicina. Tudi v zdravilstvu se lahko različni zdravniki lo= čijo po diagnozi in ,po terapiji, toda kljub temu vsi priznavajo neka splošna pravila, ravnanje po katerih označuje izraz "lege artis". Če kak zdravnik ne ravna lege artis in pacient umre, gre zdravnik lahko v zapor. Naš kritik priznava "gotove ekonomske resnice", toda težava je v tem, da jo prvi izvleček iz njegovega pisma v popolnem nasprotju rav= no s temi, splošno sprejetimi resnicami. V nasprotju s temi splošno sprejetimi resnicami je tudi komunistični gospodarski "nauk",zaradi eesar komunistična gospodarstva doživljajo neprestane krize, in sicer ne razvojne krize kot na Zahodu ampak temeljne. Neprestane reorganiza cije so zelo slah znale. Od vsega v komunističnih deželah najslatiše u= speva ravno poljedelstvo, kar je vsekakor simptom, da pri komunistih nekaj ni v redu z "gotovimi ekonomskimi resnicami". •' n' Ekonomij a je v slabšem položaju kot medicina,ker je medicini smo ter lahko le eden: vrniti zdravje posamezniku. Y ekonomiji je smotrov lahko več: povečanje narodnega dohodka, večja enakost dohodkov, polna zaposlenost,: večja potrošnja posameznikov ali večja kolektivna potroš nja itd. Ti cilji so si lahko med seboj v nasprotju in je zato treba med njimi izbirati. Naloga ekonomistov je nato, povedati, s kakšnimi sredstvi je mogoče doseči posamezne cilje oziroma, če se politiki od= ločijo za več. ciljev obenem, al'i'lje mogoče vse te cilje zasledovati obenem ali ne. Upamo si trditi, da med ekonomisti-socialisti, ekono = misti-liberal ci in ekonomis ti-demokr is tj ani ni bistvenih razlik v po gledu sredstev, in še celo v pogledu ciljev jih ni več posebno veliko. Znanje o ekonomiji in skušnje puščajo vedno manj prostora zaletelim "ideologijam",razen morda med emigranti. 'V Visoki komisiji Evropske gospodarske skupnosti sedijo skupaj ‘ socialisti ( n .pr .Francoz Mar j din), liberalci ( n.pr.Belgijec Jean Rey) in krščanski demokrati (npr.Nemec Prof.Hallstein), pa.še ni bilo slišati, da bi se prepirali o gspodar= skih vprašanjih. Toliko za uvod. 0 posameznih "gotovih gospodarskih resnicah" pa Po v prihodnjih številkah razpravljal naš gospodarski sodelavec. Uredništvo NEODGOVORJENA VPRAŠANJA V oktobrski številki našega lista (KT 281) smo objavili testarnen talno pismo pok.generala Dušana Simoviča v zadevi državnega udara dne 27.marca 1941. ter odgovor generala g.Bore Mirkoviča. (Novembra je do dal nekaj misli predsednik 25-marčne vlade g.Dragiša Cvetkovič.) V ča su med obema številkama a v zvezi s prvima dvema pismoma je stopil v stik z uredništvom KLIC» TRIGLAVA general štabni polkovnik g.Dragutin L.Savič, ki je bil v času državnega udara načelnik štaba letalskega Poveljstva. Ker je bilo njegovo^ime omenjeno v obeh pismih, smo bili mnenja, da bi prav on mogel razčistiti nekatere nejasnosti odn.proti= slovjajki so se tam pojavila. V teku drugega razgovora z njim je bilo Potem dogovorjeno, da mu postavimo nekaj vprašanj v tej zvezi.Urednik KLICA TRIGLAVA jih je predložil g.Saviču v tej-le obliki: X) Nesporno je dejstvo,ki ga priznavata'! gen.Simovič i gen.Mirkovič, da ste sodelovali v zaroti 27.marca. Ali ste mnenja,da je bilo va= še sodelovanje z ozirom na vaš položaj - bili ste načelnik štaba Komande vazduhoplovstva - pogoj, da je akcija mogla uspeti? Ali ob stoji morda možnost, da bi zarota ' uspela -Midi, če bi gen.Simo vič in (ali) gen.Mirkovič obšla vas in (ali) vašega pomočnika? 2) Na kakšen način more potem trditi gen .Mirkovič, da niste bili "v pri pravi, odločitvi in izvršitvi niti ’ deveta rupa na svirali3 * 5 "? Kak=: šna je bila vaša stvarna vloga v celi zaroti? 3) Iz izjav gen.Simoviča in gen.Mirkoviča pada v oči ostro protislov= je^o tem, ali je imel gen.Simovič sploh kakšno vlogo v sprovedbi puča ali ne. Gen.Simovič trdi,da je on "stal v središču cele zami= sli" in da je gen.Mirkovid "po navodilu gen.Siraovida izdelal nadrt akcije in...po njegovem navodilu izvršil polovico akcije v jamah iz zemunskega garnizona" ter zanika, da bi bil gen.Mirkovič leader celotne akcije. Toda gen.Mirkovič je mišljenja, da "ni imel gen.Si movid sploh nobene zveze s pripravami, odločitvijo in izvršitvijo državnega udara". Kakšno je vaše mnenje v pogledu vsega tega? ODGOVOR Od polkovnika g,Savica smo potem prejeli naslednji odgovor: "V naprej se opravičujem, da se bom omejil na pojasnilo o "27.mar cu" neodvisno od vaših vprašanj; toda v iskreni želji, da kot udeleže^ ne c in priča prispevam poklicanim k proučevanju in ocenjevanju dogodka v kraljevini Jugoslaviji, začetega v prvih urah j27.jnarc_a 1941 v Spominjam se odgovora kitajskega modrijana, ki so ga vprašali,kaj misli o francoski revoluciji. Odgovoril jim je: od dogodka je minilo komaj sto sedemdeset let. Smatram, da bi bilo prezgodaj: da bi ljudska modrost izrazila mišljenje o dogodku. Naša sredina pa medtem proizvaja "modrijane", prepričane, da so pozvani soditi o dogodku v Jugoslaviji, imenovanem "27.marec". Kakšna zmeTTehos t? ... Kakšen kaos?... Kakšna ne^ morala?... Kakšne -neumnosti?... In koliko požrešne sebičnosti in to vprav pri takoimenovanih - bolje rečeno samopoklicanih sedemindvajset-marčevcih?! Toda:,., Dogodek 27.marca zasluži vsestransko raziskavo s. filozofske, zgo= dovinsko-politične, nacionalno-psihološke, obče moralne, voj.no-poli = tične in strateške točke gledanja. Prednje sem zapisal ob priliki začetka četrte obletnice "27.mar= ca". Temu pojmovanju ostajam dosleden tudi danes. Politične in "udeležniške" orgije - od dneva sestave vlade v Be= ogradu dne 27«marca 1941• do današnjega dne in bogve doklej - so prav toliko odvratne kolikor so brezciljne." "FIRST THING FIRST" ( Angle ška modr os t) Ne moremo si predstavljati, kako naj bi se "poklicani" ali pa čez sto enainsedemdeset let zgodovinarji lotili proučevanja in ocenjevanja dogodka 27.marca, ako jim niso poznana v podrobnostih vsa dejstva,ude= leženci, njihova vloga, njihove pobude, njihovi cilji, njihovi znača = ji in sto podobnih stvari. Izjavi generalov Simovida in Mirkoviča daje ta gotove podatke in obenem v nekem oziru razkrivata značaj enega kot drugega, ne glede na to, kako ona dva sama sodita. Prav k temu bi mo = gli prispevati tudi odgovori polkovnika Saviča na naša vprašanja.Razli ka med kitajskim modrijanom in njim pa je ta, da se ki tajski .'.modrijan ni udeležil francoske revolucije, dočim ostaja vloga g,Saviča v zaroti najmanj vsaj sporna: po eni verziji je igral vidno vlogo, po drugi pa hi bil niti "deveta rupa na svirali". Kaj pa je dejstvo? Vsaj to bi nam lahko najbolje pojasnil sam g.polkovnik Savič. Kdo pa drugi? Sicer res ni imelo nobenega smisla, da je stopil v stik z uredništvom, ker nam v svoji izjavi ni povedal nič novega niti ni ničeoar prispeval k proučevanju in ocenjevanju 27.marcafkot je sicer napovedal. K R O N I K A + Vernikom ljubi jonskejnadškofije je 24.novembra govoril po Vatikan = skem radiu nadškof dr.Anton Vovk.V nekem oziru je govoril vsem Sloven cem in razjasnil glasove o njegovi sladkorni bolezni,ki ga hudo muči. Povedal jim je kako se udeležuje vatikanskega koncila,kjer so zbrani vsi jugosl. škof je (27),razen treh,ki so stari odn.bolni; torej 24. + V Clevelandu je v noči 28-29« novembra do smrti povozil avto gospo Ano Benediitovo, bolje poznano "Skalar je vo", s oprogo sodnika dr .Benedika« + Sredi novembra se je v Monakovem sestalo 21 slovenskih duhovnikov,ki delujejo med izseljenci v zap.Evropi. FEANTIŠEK HLAVAČEK: (PRAGA) PORTRET ENE G E N E RAC IJ E (7) "Baron Rauch vrši vedno bolj odkrito svoje priprave za veleizdajniški proces" - piše dr.Horvat (str.38?) - "ki bo po njegovih računih zbrisal o= pozicijo, a po računih Ballplatza nudil Avstro-Ogrski učinkovit in preprič Ijiv argument za aneksijo." "Material" za obtožbo je preskrbel agent avstrijskih vojaških oblasti Nastic, ki se je v Beogradu vrinil v organizacije "Narodna Odbrana" in "Sla venski Jug". Ko je zbral svoj material, je Nastic pobegnil v Pešto, kjer je izdal brošuro z naslovom "Finale" o protiavstrijskih organizacijah v Srbiji in njihovih pomočnikih v Hrvafski - "plačenci Srbije". Ko ga je zaslišal preiskovalni sodnik v Zagrebu, mu je Nastic predal "revolucionarni statut" Milana Pribičevica. Na podlagi njegovih prijav je bila nato sestavljena ob= tožnica proti 53 jetnikom na čelu z Adamom in Valerijanom Pribičevicem. Dr= žavni tožilec je za vse obtožence zahteval smrtno kazen na vislicah. (Angle ški publicist Steed, ki je spremljal proces in o njem pisal v tujem tisku,-pravi v svojih Spominih, da bi bili obsojeni gotovo obešeni, ako bi prišlo zaradi aneksije do vojne.) Čeprav so bile aretacije izvršene že v avgustu 1.1908, je do procesa ptišlo šele marca 1.1909. Trajal je sedem mesecev. Vzroki tega zavlačevanja so bili štirje. Prvi je bil odlična obramba s strani velikega števila advo= katov na čelu z dr.Sinkovičem, saborskim poslancem koalicije. Za obrambo se je prijavilo več kot sto hrvatskih advokatov. Drugi vzrok je bil ogromen in teres, ki ga je proces izzval v tujini. Med onimi, ki so informirali javnost o škandaloznem procesu, se je posebno izkazal profesor Masaryk, ki je nekaj_ krat prisostvoval procesu v Zagrebu in ostro obsodil način njegovega poteka v avstrijskem parlamentu ter v tkzv, "delegacijah" avstrijskega in ogrskega parlamenta. Tretji razlog je bila objava članka dunajskega profesorja Fried junga v dunajskem dnevniku "Neue Freie Presse" in nekaj podobnih člankov v-dnevniku "Reichspost". Ti članki so obtožili Hrvatsko-srbsko koalicijo, da je dobivala "velike vsote denarja od Srbije, da bi delovala v korist veliko srbskih interesov" in to preko Frana Supila (v Friedjungovem Članku je govo ra o 12.000 frankih). Dokaz za to in za protiavstro-ogrsko delovanje "Sla=— venskog Juga" v Beogradu naj bi bilo nekaj takozvanih "dokumentov", mod ka= terimi je bilo baje nekaj zapisnikov s sej "Slavenskog Juga" s podpisom prod sodnika prof. B. Markoviča. Koalicija je zaradi tega tožila Friedjunga in — urednika "Reichsposta" dr.Funderja. Na procesu, ki se je vršil na Dunaju,je nastopil profesor Masaryk, ki je dokazal, da so bili dokumenti ponarejeni v avstro-ogrskem poslanstvu v Beogradu, medtem ko je prof. B.Markovič, ki je prišel na sodišče, dokazal, da se je v času, ko naj bi podpisoval zapis= nike sej "Slavenskog Juga", nahajal v Berlinu. Ko sta Friedjung in Funder videla, da se je njuna zgradba iz kart podrla, sta umaknila svoje trditve in priznala, da sta se prepričala, da so bili njuni "dokumenti" ponarejeni, ter podala izjavo, ki je dala tožitelju - Hrvatsko-srbski koaliciji - zado= ščenje. Toda metode avstro-ogrske diplomacije so se s tem procesom strahot= no blamirale pred celim svetom in doživele moralno obsodbo. "Dokumenti", ki so bili objavljeni v omenjenih dunajskih časopisih, bi morali dejansko poma gati tožilcu na zagrebškem procesu, a so delovali ravno v obratnem smislu. OGRSKA POLITIKA "ČISTIH ROK" Nadaljni vzrok zavlačevanja zagrebškega veleizdajniškega procesa je bi la nova opozicija Peštc napram dunajski politiki.v zvezi z aneksijo, kateri so Madžari nasprotovali, ker so se bali povečanja slovanskega prebivalstva v monarhiji, poseno še če bi se Bosna združila s Hrvatsko, kar bi lahko pri vedlo do ostvaritve trializma, proti kateremu so se Madžari borili. Nespor-zumi med Dunajem in Pešto - ki je zahtevala, da se Bosna v slučaju aneksije" priključi neposredno Madžarski, ne pa preko Hrvatske - so se končali s konč nim sporazumom, da bosta Bosna in Hercegovina postali posebno upravno podrTc je, v čigar upravi bosta Avstrija in Madžarska zastopani enakopravno - to= — rej nekakšna zanimiva vrsta "kondominija". Toda poleg tega je v Pešti tudi zavladalo treznejše mnenje o tem proce su in njegovi "koristi" za politiko monarhije. Odmevi dogodkov okrog procesa iri mednarodna kriza, ki je nastala po proglasitvi aneksije (oktobra 1908), so imeli za posledico, da Pesta ni bila več voljna javno nositi soodgovor= nost za ta škandal monarhije. Zato je peštanski sabor odbil zahtevo Raucho= ve vlade, da odvzame imuniteto in preda sodišču poslance skupnega ogrsko-hr vatskega parlamenta Svetozarja Pribičevica (ki je bil moralno smatran za glavnega obtoženca na veleizdajniškem procesu), Jovana Banjanina in Srdjana Budisavljevica. Po Rauchovi želji bi morali biti vsi trije vključeni med oh tožence na procesu. Vsi ti dogodki so dovedli do tega, da sta bila Adam in Valerijan Pribi, čevic obsojena "samo" na 12 let strogega zapora, a drugi obtoženci na razne manjše kazni. Pa še te kazni so bile kmalu za tem odpravljene od ''Stola se_d morice" (vrhovnega sodišča v Hrvatski) pa padcu bar ona Raucha, katerega je Khuen-Hedervary, ki je znova postal predsednik madžarske vlade, 1.1910 pri= silil, da je odstopil kot ban Hrvatske. Hrvatska in tujina sta smatrali ta izid veleizdajniškega procesa kot zmago Hrvatsko-srbske koalicije. Namesto da bi proces Hrvatsko-srbsko koali cijo razbil, jo je politično ojačal. Njen ugled v Hrvatski je izredno nara= sel, s tem pa tudi - jugoslovanska orientacija v deželi. Ti dogodki so pre= pričali svet, da se tedanja oblika habsburške monarhije ne bo mogla več dol go obdržati in da bo preje ali sle je moralo priti do zedinjenja vseh Jugo = Slovanov. Veleizdajniški proces je pokazal svetu, da obstoja med Hrvati in Srbi v avstro-ogrski monarhiji močna struja, katere cilj je to zedinjenje. Važni politični krogi v tujini so se na podlagi procesa prepričali, da so bili obtoženci z avstro-ogrskega stališča zares veleizdajalci, a da je bila z njimi solidarna večina hrvatske politične javnosti. Veceslav Vilder je pi sal o tem kasneje: "Obtožba veleizdaje je bila resnična, revolucionarni sta. tut Milana Pribičeviča je bil resničen. Kljub temu niso Hrvati nasedli so = vražni propagandi. Hrvatsko-srbska koalicija ni bila razbita, ampak je slajv no preživela in vzdržala tudi drugi Friedjungov veleizdajniški proces na Du naju." Avstro-Ogrska se je strašno blamirala pred svetom predvsem zaradi me= tod, ki so bile uporabljene pri teh procesih. Napravila je ogromno psiholo= ško napako, ko je poskušala dokazovati s ponarejenimi dokumenti, da so obto ženci zagrešili veleizdajo - za.denar; da so bili "plačanci Srbije" medtem ko je po drugi strani hotela osramotiti Srbijo, da si je skušala s podlimi sredstvi - za denar - pridobiti pomočnikov za svoje cilje v Avstro-Ogrski, Ta obtožba je bila tako na zagrebškem kot na dunajskem Friedjungovem procc= su docela pobita, ker se je izkazalo, da so bili "dokumenti" o tem ponareje ni. Svet pa je obenem videl, da so se srbski "veleizdajalci" in z njimi so= lidarni Hrvati borili za idejo z najčistejšimi in najidealnejšimi sredstvi. Ideja jugoslovanskega zedinjenja (ki je bila seveda "veleizdajniška'* za Av= stro-Ogrsko) je tako izšla iz obeh procesov kot zmagovalec, očiščena vseh klevet. Solidarnost Hrvatov s srbskimi "veleizdajalci" je v tisku izkazoval p_o sebno Vilderjev "Pokret". Veceslav Vilder je objavil prvo poročilo o proce= su pod velikim naslovom preko cele prve strani lista: "53 vešal za Hrvatsko"! Enako kot v drugih važnih in nevarnih situacijah v hrvatski politiki je bi= lo Vilderjevo stališče tudi ob tej priliki izredno smelo in pogumno in tako je ostalo tudi skozi ves proces. Poročila "Pokreta" in Vilderjevi članki o procesu v listu niso prikrivali simpatij za obtožence. Zaradi tega in pa njegove kritike aneksije Bosne in Hercegovine je bil "Pokret" večkrat zapl£ njen, a Vilder je bil zaradi svojega pisanja trikrat aretiran v teku proce= sa in je nekaj mesecev presedel v zaporu skupaj z veleizdajalci.Med temi tre mi aretacijami, ko je bil na svobodi, pa je nadaljeval svoj neustrašen način pisanja o procesu, ncglede na nevarnost, ki mu je zaradi tega pretila, Obve ščal je tudi tuje novinarje, ki so prihajali v Zagreb zaradi procesa in je bil stalni spremljevalec in obveščevalec profesorja T.G. Masaryka (s katerim sem ga seznanil za časa njegovih študij v Pragi), ko je prihajal v Zagreb, da bi na licu mesta sledil poteku procesa in njegovim po eni strani monstru oznim a po drugi strani smešnim metodam. Edino po zaslugi Vilderjevih info£ macij je Masaryk lahko tako sijajno razkrinkal v avstrijskem parlamentu in v avstro-ogrskih parlamentarnih delegacijah škandalozne metode toga in dun^j skega Friedjungovega procesa, kakor tudi da je večina tujih časopisov (vko= likor niso bili v službi avstro-ogrske in nemške politike) praviino poročala. Njegovo pogumno stališče v tej težki in nevarni dobi je povzročilo veliko p£ večanje Vilderjeve autoritete v hrvatskih in srbskih političnih krogih. Vzgled njegovega resničnega junaštva je silno vplival na druge ljudi v vseh hrvatskih deželah, a svetovni tisk ga je visoko ocenil, tako da je postal poznan v tujini kot autoriteta za hrvatska in jugoslovanska vprašanja. Ta doba Vilderjevega delovanja spada med najsijajnejše v njegovem političnem življenju, čeprav je bilo takšnih lepih obdobij še mnogo več. Toda - trikrat ni zapor zaradi solidarnosti z "veleizdajalci'1 jasno priča o njegovem pogu= mu in nenavadnem Vilderjevem političnem karakterju. RADIČEVO POTOVANJE V RUSIJO Ko je baron Rauch po svojem porazu na volitvah 1.190Č začel vladati ne da bi skliceval hrvatski safror, se je Radie pridružil onim, ki so se borili proti njegovemu neustavnemu vladanju - torej tudi Hrvatsko-srbski koaliciji-in je ostro nastopil proti nasilju Rauchovega režima in onim Hrvatom, ki so Rauchä v tem podpirali, t.j. proti Frankovcem (s katerimi je sodelovanje si. cer prekinil, a ga je nadaljeval kasneje v propagandi za trializem in poseb_ no s svojo politiko za Časa vojne) - ter je izdal brošuro "Frankova politič na smrt'1. Neglede na to pa je odobraval aneksijo in je izdal brošuro "Živa hrvatska pravica do Bosne in Hercegovine", v kateri je hvalil avstro-ogrsko. upravo za časa okupacije in poudarjal, da je ona tam uvedla "red in zakon". (Kakšen "red in zakon" pa priča dejstvo, da je bil na kongresu združene Hr= vatske pučke napredne stranke za Hrvatsko in Dalmacijo, ki se jc vršil v Splitu malo pred aneksijo, sprejet Lorkovicpv .predlog resolucije, v kateri kongres "pozdravlja pokret hrvatskega in srbskega naroda v Bosni in Herceg_o vini za politične in ustavne pravice", kakor tudi da je memorandum bosanskih, jugoslovanskih književnikov in novinarjev vseh treh veroizpovedi, ki so ga izdali v istem času, poudaril, da se ni za skoro 30 let okupacije ničesar izpremenilo v pogledu preganjanja domačega tiska in prepovedi uvoza števil= nih časopisov in knjig iz Hrvatske, da ne obstoja noben zakon ,b, z-dpužeVAh ju-.;. in sestajanju in da uslužbenci okupacijske vlade v tem pogledu - tudi kar se tiče cenzure - postopajo svojevoljno.) Radičevo stališče napram bosanskemu vprašanju je izzval ogorčenje mod hrvatskimi in srbskimi naprednjaki, ki so ga (posebno Vilderjev "Pokret")za ra.di tega ostro napadali, celo kot "dunajskega človeka". Ko je aneksija povzročila y svetu krizo in je grozila vojna, se je Ra= die, pacifist, ki se je bal vojne bolj kot česarkoli drugega, odločil, da gre v Rusijo, de. bi se t^rni zavzel za priznanje aneksije. Ob tej priliki je hotel izkoristiti povabilo ruskih udeležencev na novoslovanskem kongresu^v Pragi I.I908, ki so ga povabili, da bi imel v Rusiji serijo predavanj o Če= hih in Jugoslovanih. Kot udeleženec tega kongresa se jo Radie spoznal z mno gimi ruskimi parlamentarci - člani ruske "dume" - in je upal, da ga bodo ti prijateljsko sprejeli in mu omogočili izdajo njegove knjigo o češkem narodu na ruskem jeziku. Na poti se je decembra 19o8 leta ustavil v Pragi, kjer je pustil svoje otroke. Z ženo je nato odšel v Petrograd, kjer je doživel veliko razočaranje, kot je to sam priznal v opisu svojega potovanja, kate= rega je objavil v konservativnem češkem mesečniku "Prosveta" - edinem češ= kem listu, ki je po 1.1905 še objavljal njegove članke. V tem članku pod na slovom."Nekateri pogledi v Rusiji o slovanskih problemih" piše, da se je že na poti iz Prage pričel bati (najbrže zato, ker jc tu zvedel, kakšen vihar je povzročila aneksija Bosne v Rusiji), da bo naletel na neprijazen sprejem, ker je v Rusiji nameraval braniti aneksijo Bosne in Hercegovine in dokazova ti, "da je nemogoče odcepiti Bosno od naše države brez vojne" (podčrtal F. H.), Sprejem, na katerega je naletel, pa je bil šo slabši kot jo pričakoval. Člani ruske dume, ki so ga ob priliki novoslovanskega kongresa povabili v Rusijo, so ga sprejeli zalo hladno in mu le oklevajočo segali v roko. V član ku navaja imena nekaterih parlamentarcev, ki so so tako obnašali. Absolutno so odbijali - kot pravi Radie dobesedno - "vse moje poglede o hrvatskem tria lizmu", ko j PRAVDA napade Tita r prijateljstvo se kali Sovjeti zapro Imre Nagyja,ko zapusti jugoslovansko varstvo - časopisi in sopotniki napadajo Tita Hruščov pravi, da ni treba naglašati razlik z Jugosla= Malenkov,Molotov i.dr.padejo v nemilost /vi0o Kardelj in Rank o vid v SZ - odnosi boljši Tito in Hruščov se na tihem sestaneta v Romuniji Prvi sputnik obkroži zemljo Jugoslovani ne podpišejo Moskovske deklaracije 12 partij - zamera je velika Moskovski KOMUNIST napade program ZKJ 7.kongres ZKJ:Rankovi<5 rohni proti sovjetskim napadom Kitajski LJUDSKI DNEVNIK,PRAVDA napadata ZKJ SZ ukine obljubljena posojila - sovraštvo se povrne Hruščov napade Jugo lavij o v Sofiji Tito odgovori v Labinu, zameri stalne napade Hruščov napade Jugoslavijo v Berlinu Mao Tse-tung in Hruščov obsodita jugosl.revizionizem Albanci,Bolgariji.dr .se pridružijo napadom Gomulka in Hruščov obsodita jugosl.revizionizem 21.kongres KP S Z;napadi na'revizionizem, toda Hruščov v Albaniji ne napade^Jugoslavijo Rankovič v Križevcih pravi: Že 11 let nas napadajo Hruščov v Washingtonu;duh Gam Davida se širi Tito v Nikšiču pozdravi obisk, pravi, da ni revizionist. Tito v Zagrebu se pritožuje nad krivičnimi napadi Januarja: Vukmanovid v Moskvi - prijateljstvo se popravlja Maja: S0vjeti sestrele N~2;polomija sestanka na vrhu v Pa= KOMMUNIST napade aprilski 5.kongres SZDL /rižu. Avsgusta: BORBA ob javi j a Kardeljevo kn j igo "S ocializem ±i vo jna" Septembra: PRAVDA napade Kardeljevo knjigo - spet je slabo Tito in Hruščov se srečata na zasedanju ZN v New Mrku Decembra: Moskovska izjava 81 partij napade revizionizem.Poskus da bi prikrili nasprotstvo med SZ in Kitajci 1961 Februarja: Hoxha na albanskem kongresu napade Jugoslavijo Vlahovič objavi poročilo o decemb.s es tanku v Moskvi Marca: Jugoslavija in S Z podpišeta 5-letno trgov.pogodi o Julija: Koča Popovič olišne SZ - gre na lolje Osnutek programa ICP SZ napade revizionizem -kaj zdaj? Septembra: KOMUNIST se obregne ob program KP SZ - po dolgem času Hrušcov prijazno odgovori na poziv neblokovske konfe= Oktobra: 22.kongres KPSZ:Hruščov napade Albance - aha! /renče 1962 Aprila: G-romyko na obisku v Jugoslaviji - vedno bolje Maja: Hrušcov v Varni:" Odnosi z Jugoslavijo so dobri." Junija: .. Stambolič s skupšč,delegacijo v SZ ha obisku Julija: Todorovič v Moskviigospodarski sporazum podpisan Septembra: Brežnev na obisku v Jugoslaviji - spet prijatelji. Opomba; KOMMUNIST z dvema M je moskovski 1 ist,KOMUNI''T pa beograjski. UREDNIKOVA POSTA Pred zaključkom te številke sem dobil po ovinku ------------------pritožbo g.Dragiše Cvetkoviča,ki mi zameri,da ni= sem v celoti objavil njegovo "izjavo" v zvezi z "oporoko" gen.Simoviča in odgovorom gen.Mirkoviča.Trdi,da smo mu obljubili objavo v naslednji številki, a je bil iznenaden,ko je KT 282 ob javil pismo le delno,"tako da ne daje niti malo jasno sliko dogodkov,ki so bili usodnega pomena za naše narode in državo." Vidi,da je bil izpuščen del z omembo major ske klike pri puču in vlogo bratov Kneževičev.G.Cvetkovič uči, da tako obveščanje javnosti ni v skladu z nalogo našega lista,ki da mora naj= prej služiti resnici,nato pa šele izražati simpatije. "Urednik KT je mogel odkloniti objavo moje izjave, če smatra,da ni zanimiva za javnost jaz pa bi se v tem primeru poslužil drugih zakonitih mer,ki so mi na razpolago in ki v celem kulturnem svetu vladaj o, tore j tudi v Angliji, če bi smatral potrebno,da zahtevam integralno objavo moje izjave." Moj odgovor k tej pritožbi je sledeč: Takoj po prejemu "izjave", sem poslal g.Cvetkoviču potrdilo o prejemu pisma,"ki bo vsaj v izvleč= ku če že ne v celoti ob javi j eno, kakor hitro nam bo prostor v listu do= puščal," To se pravi,da je moral računati z možnostjo krajšanja, in tu di ne nujno že v naslednji številki,kot sicer narobe trdi. Drugič:kot urednik imam pravico,prakticirano v zapadnem tisku,da vposlana pisma za objavo kraj šam;nimam pravice, da bi spreminjal bistvo pisma.S tem mora računati vsak dopisnik in za okrajšavo ne potrebujem pristanek.? resnici je bil g,Cvetkovič,kot vsak dopisnik,opozorjen na to možnost. Tretjič: Kaj mi daje pravico, da pisma lahko krajšam: a)če ta zahajajo v določeni razpravi na stranpot in se ne drže bistva tfeme, o kateri se razpravlja; b)če nepotrebno ponavljajo že objavljena gledišča ali sta lišča in podatke; c)če so žaljive narave ali bi lahko povzročila tož= bo; d)če ni dovolj prostora za objavo celega pisma. Tak je postopek s pismi. Zadeva s članki je nekoliko drugačna - a o tem zdaj ni govora-Zakaj sem krajšal pismo g.Cvetkoviča? Delno zaradi- pros tora,ker bi njegovo pismo zavzelo polno stran KT.V glavnem pa,ker j e'-g. Cve tko= vič zahajal v izpuščenem delu na stranpot in ponovno citiral,kaj sta generala govorila drug drugemu (to smo brali vendar v originalu!).Ra= bil je dalje izraze, ki jih je moč smatrati žaljive in obtožbe,s kate= rimi gre žaljeni lahko pred sodišče.Po angl.zakonih za objavo nečesa takega ne odgovarja le pisec ampak tudi urednik. - Yse,kar sem smatral bistveno in stvarno dopolnilno za razpravo,sem objavil. Popravim še g. Cvetkoviča, da ob tej zadevi uredništvo ni zavzelo stališča,pa jc zato insinuacija o simpatijah plod gole fantazije. V zvezi z apelom v današnjem božičnem uvodniku za pomoč dijakom slovenske gimnazije v Celovcu, sporočamo, da obstoja pri SLOVEM= SKI.PRAVDI poseben sklad v ta namen,kjer se zbirajo mali in veli ki darovi in nato periodično pošljejo na Koroško.Naslov:BM/PRAVDA LONDON W.C.I. - Lahko pa darovavci pošljejo svoje darove tudi pre ko uprave KLICA TRIGLAVA ali njenih poverjenikov:Mrs.Pavla Miladi= novič, 12 Oxford Road,INGLEBURN,N.S.W.,Avstralija; Mr.Tine Kremžar 11047-110 Street, EDMONTON", Al ta, Kanada. Daril a so potrjena pismeno.