Terme Pt jj SA\A HOTELS 4 RESOH S Torek:Tednikov kopalni dan ^ -50 % na odraslo ali otroško Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami,ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. celodnevno vstopnico usa t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si V središču Podravje • Najdene ptičje mladiče je najbolje pustiti pri miru O Stran 4 Ptuj, petek, 5. maja 2017 letnik LXX • št. 35 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Ormož • V modernizacijo kar 39 cest v dolžini 14 kilometrov O Stran 6 Politika Zavrč • Kmalu prva polnilna postaja za električne avtomobile v Halozah O Stran 8 Kultura Ormož • Slavko Petek dobitnik prestižne Gerbičeve nagrade O Stran 10 Šport Tenis • Rola iz kvalifikacij do turnirske zmage O Stran 11 Štajerski TEDNIK Podlehnik • Zapleti tudi pri imenovanju ravnatelja Osnovne šole Še en vroči ravnateljski stolček V zadnjem obdobju skoraj ni imenovanja ravnatelja, kjer ne bi prihajalo do zapletov in čudnih zgodb. Zadnja v nizu prihaja iz Podlehnika. Na razpis za delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Podlehnik sta se prijavila dosedanji ravnatelj Dejan Kopold in Aleksandra Bračič Emeršič, zaposlena v drugem javnem zavodu. Druga kandidatka hkrati opravlja več funkcij, kar je sprožilo številna vprašanja. Primer je zato obravnaval Inšpektorat RS za šolstvo in šport, v teku je preiskava Komisije za preprečevanje korupcije, domnevne nepravilnosti so tudi del kriminalistične preiskave Policijske uprave Maribor. Več na straneh 2 in 3. Aktualno * Država se sme (z)motiti, državljani pač ne S Stran 3 Ptuj* Na liirniščah bo zraslo novo naselje devetnajstih stanovanjskih hiš O Stran 5 Ormož • Občina za 50.000 evrov kupuje staro šolo Svetinje O Strani 6 in 7 M* NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI Štajerskih ; RADIOPTUJ 89,8*96¿*I04;3 Foto: EM 2 Štajerski Aktualno petek • 5. maja 2017 Podlehnik • Zapleti pri imenovanju ravnatelja Osnovne šole Podlehnik Opravljanje več različnih funkcij privedl domnevnega konflikta interesov Na razpis za delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Podlehnik sta se prijavila dosedanji ravnatelj Dejan Kopold in Aleksandra Bračič Emeršič, nem zavodu. Druga kandidatka hkrati opravlja več funkcij, kar je sprožilo številna vprašanja. Primer je zato obravnaval Inšpektorat RS za šolstvo preiskava Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), domnevne nepravilnosti so tudi del kriminalistične preiskave Policijske uprave Maribor. Dejanu Kopoldu, ki šolo vodi že dva mandata oz. desetletje, se bo 1. septembra letos mandat iztekel, zato so 3. marca v našem časopisu objavili razpis za delovno mesto ravnatelja podleh-niške šole. Ravnatelj je pojasnil, da je za ravnateljske volitve potreben čas: »To je eden najdaljših postopkov v državi; če je vse v redu, traja kakšne štiri mesece, ob tem pa so poletni meseci mrtev čas.« Dejal je, da pri razpisu ni bilo nobenih posebnosti, razen morda te, da je z ravnatelj-skimi volitvami sovpadla tudi menjava sveta zavoda: »Svet šole bdi nad delom ravnatelja; ena njegovih poglavitnih funkcij je prav izbira ravnatelja.« Članom sveta šole se je štiriletni mandat iztekel 27. februarja letos, kot zadnji sklep pa so sprejeli tistega o pričetku ravnatelj-skih volitev. Na konstitutivni seji novega sveta zavoda, ki je bila 14. marca letos, pa so se stvari začele zapletati. Izkazalo se je namreč, da je Aleksandra Bračič Emeršič ne le ena od sedmih podlehniških občinskih svetnikov, članica občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve Šest (še) neodgovorjenih vprašanj 1. Sme občinska svetnica delovati v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri lahko odloča o svojem imenovanju v svet zavoda? 2. Sme v tem primeru glasovati zase? 3. Se lahko pusti imenovati v svet zavoda ob vedenju, da je že v času pred konstitutivno sejo oddala vlogo za razpisano delovno mesto ravnatelja? 4. Lahko kot članica sveta zavoda sodeluje pri postopku imenovanja ravnatelja, če ob tem sama kandidira? 5. Lahko kot članica sveta zavoda sodeluje pri glasovanju za izbiro ravnatelja, če ob tem sama kandidira? 6. Je bilo imenovanje občinske svetnice v svet zavoda s strani lokalne skupnosti nepristransko ali je prišlo do nasprotja interesov? in imenovanja ter nova članica sveta podlehniške šole, temveč tudi kandidatka za ravnateljico tega zavoda. Kopold je pojasnil, da je torej Bračič Emeršičeva kot občinska svetnica samo sebe potrdila za članico sveta zavoda: »Za tri mesta v svetu zavoda je bilo sedem kandidatov, Bračič Emeršičeva je kot kandidatko obravnavala (tudi) sebe.« Da se iz tega postopka ni izločila in je tako pridobila glas prednosti, je razvidno iz zapisnika druge izredne seje podlehniškega občinskega Ptuj • Nadvse pozitivni odzivi Minoritsko dvorišče s klopmi Na minoritskem dvorišču na Ptuju so 23. aprila postavili šest lesenih klopi z betonskimi podstavki. Postaviti so jih želeli že pred leti, da bi se na njih lahko za kratek čas spočili vsi tisti, ki prihajajo na minoritsko dvorišče, verniki, učenci glasbene šole, obiskovalci oz. turisti od blizu in daleč. Ker so od obljube MO Ptuj, da jih bodo postavili tudi na minoritsko dvorišče, kjer poteka tudi del občinskega dogajanja, praznične prireditve in festivali, minila že tri leta, so jih minoriti postavili sami. Prvi odzivi so nadvse pozitivni, ljudje so več kot zadovoljni, da je tudi ta del Ptuja dobil prepotrebno urbano opremo. MG Foto: Črtomir Goznik Klopi pod arkadami na minoritskem dvorišču V Osnovni šoli Martina Koresa v Podlehniku se šola 126 učencev, v enoti vrtca pa je 47 otrok. sveta, ki je potekala 22. februarja letos: predlagani sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet podlehniške šole je soglasno potrdilo vseh sedem občinskih svetnikov. Tako je Bračič Emeršičeva postala ena od enajstih članov sveta zavoda (tega sestavlja pet predstavnikov zaposlenih ter po trije predstavniki staršev in občine). S tem so se zapleti šele pričeli, je razložil Kopold: »Na prvi seji sveta zavoda je bila moja proti-kandidatka prisotna pri odpiranju vlog za delovno mesto rav- natelja. Mene na tisti seji ni bilo, saj ravnatelj ne sme biti prisoten pri ničemer, kar se tiče njega.« V zapisniku te seje lahko preberemo: »Kandidatka, ki je seji tudi prisostvovala kot članica sveta šole, ni komentirala svoje vloge oz. je preostalim članom le povedala, da se bo aprila vpisala v šolo za ravnatelje.« Bračič Emeršičeva se torej tudi iz tega postopka ni izločila. Takega primera še ni bilo Nova predsednica sveta podlehniške šole Romana Mere je ravnatelja opozorila na številna vprašanja, ki so se ob tem porodila. Kopold je strnil: »Bilo jih je preveč, da bi lahko šli mimo njih.« Skupaj s predsednico sveta zavoda je IRSŠŠ in KPK poslal prošnjo za tolmačenje pravilnosti postopkov imenovanja sveta in ravnatelja šole. V tem je mogoče prebrati: »Ker je postopek imenovanja ravnatelja javen, mora biti transparenten. Ker mora za zakonitost postopka po uradni dolžnosti skrbeti ravnatelj, pa tudi ne smemo opustiti dolžnosti sporočanja, če imamo vprašanja, nejasnosti ali pomisleke, zato se obračamo po pomoč zunanjim institucijam.« Ravnatelj je poudaril, da ne gre za nikakršno obtoževanje: »Pristojne institucije smo samo prosili, da preverijo, ali je vse v redu. Je občinska svetnica lahko članica sveta šole? Ali lahko iz sveta zavoda kandidira za ravnateljico? Takega primera še nismo imeli, zato ne vem.« Pojasnil je, da je moral Bračič Emeršičevo v svet zavoda imenovati na podlagi sklepa občinskega sveta, ki ga je podpisal župan: »Ta sklep za ravnatelja ne sme biti vprašljiv, vanj se ne sme podvomiti. Sprašujem pa se, ali so župan in občinski svetniki vedeli, kaj ima kandidatka za ravnateljico v načrtu. Najbrž ne, morda so bili malce zavedeni.« Zagotovil je, da njegov namen ni diskreditiranje protikandidatke: »Nikoli nisva poslovno sodelovala, zato o njej kot o kandidatki ne morem soditi. Že v preteklosti sem imel protikandidate, pa se nikoli ni nič zgodilo. Miren zavod smo, pri nas ni bilo nikakršnih afer.« Kršitev zakona? 30. marca letos so zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja na šoli opravili izredni inšpekcijski nadzor. V zapisniku so povzeli: »IRSŠŠ v postopku imenovanja ravnatelja, do faze pregleda pravočasnosti in popolnosti vlog, ni ugotovil takšnih kršitev določil šolske zakonodaje, ki bi bistveno vplivale na samo zakonitost postopka imenovanja ravnatelja.« Ugotovili pa so, da članica sveta šole Bračič Emeršičeva ni delovala v skladu z določbo 37. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj se ni v celoti izločila iz dela sveta šole v postopku imenovanja ravnatelja. V izogib nadaljnjim zapletom z vidika zakonitosti delovanja sveta šole so zato predsednici sveta zavoda predlagali, da »sprejme vse ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da bo Aleksandra Bračič Emeršič dejansko izločena iz odločanja oz. mo- Dnevni red seje sveta zavoda so V h razširili Kandidatka za ravnateljico Osnovne šole Podlehnik Aleksandra Bračič Emeršič je povedala, da še zdaj ne ve, ali bi se morala iz postopka občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izločiti ali ne: »Kar pa se tiče seje sveta zavoda: ta meje presenetila, saj so dnevni red seje razširili, res pa sem zanj glasovala tudi sama. Takoj, ko sem ugotovila, da bi lahko šlo za konflikt interesov, sem predsednici sveta zavoda Romani Merc poslala elektronsko pošto, v kateri sem prosila, da postopek preverijo. Sploh ne vem, kaj vse se je dogajalo okoli tega; občutek imam, da drugi o tem vedo več kot jaz ...« Poudarila je še, da se je pač prijavila za razpisano delovno mesto: »To lahko stori vsak. Vse pogoje sem izpolnjevala.« Foto: EM Foto: EM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15, Mojca Vtič (02) 749-34-30. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 5. maja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 o do zaposlena v drugem jav-in šport (IRSŠŠ), v teku je žnosti vplivanja v konkretnem postopku imenovanja ravnatelja«. Ravnatelj je komentiral: »S tem je inšpektorat mojo proti-kandidatko in mene izenačil (ni več enega glasu prednosti), kar je razumljivo. Res pa je v pristojnosti inšpektorata le del omenjenih dogodkov, preostalo KPK še preiskuje.« Dodal je, da nekatere stvari ostajajo nedorečene: »Zapisnike sej sveta zavoda moramo pošiljati lokalni skupnosti. Bračič Emeršičeva kot kandidatka za ravnateljico ne sme imeti dostopa do teh zapisnikov, kot občinska svetnica pa ima pravico, da se z njimi seznani ...« Župan Podlehnika Marko Ma-učič je pojasnil, da se je Bračič Emeršičeva iz postopkov že izločila: »Takoj ob sklicu seje občinskega sveta je podala pisno izjavo, da se iz točke odločanja o ravnatelju izloča. Povsem legalno je kandidirala za članico sveta zavoda, mandat si je kot svetnica tudi potrdila. Od sodb, kaj je sporno in kaj ne, se distanciram, saj nisem poklican za to. Ne vem, ali je tu kaj spornega. Tudi sam sem na volitvah za župana obkrožil svoje ime, pa tudi vsi občinski svetniki so, ko so na prvi seji potrjevali mandate, glasovali zase. Vsi me tudi sprašujejo, zakaj je občinska svetnica kandidirala v svet zavoda, če je kandidirala za ravnateljico. Vendar je prvo storila prej; nobene informacije nismo imeli, da bo kandidirala tudi za ravnateljico.« Na zadnji seji podlehniške Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sta tako zaradi izločitve Bračič Emeršičeve iz postopka sodelovala le predsednica komisije Jožefa Svenšek in Ivo Ban. Sprejela sta sklep, da nobenemu od kandidatov za ravnatelja ne dajo »Nismo razsipni!« negativnega mnenja (oba namreč izpolnjujeta vse razpisne pogoje, tudi obe vlogi sta bili popolni), podajo pa pozitivno mnenje k imenovanju Kopolda. Občinski svetniki so potrdili sklep komisije, da nobenemu od kandidatov za ravnatelja ne dajo negativnega mnenja, so pa podali pozitivno mnenje k imenovanju Kopolda: »Menimo, da bo s svojim strokovnim zna- njem in delovnimi izkušnjami zagotavljal uspešno vodenje zavoda in ustrezno sodeloval z Občino Podlehnik«. Vsi vpleteni so poudarili, da mora ne glede na končni izid sodelovanje med šolo in lokalno skupnostjo ostati zgledno. Postopek imenovanja ravnatelja medtem teče dalje, za epilog zgodbe pa bo treba počakati odločitev KPK. Eva Milošič Foto: arhiv Osnovne šole Podlehnlk V času postopka imenovanja ravnatelja podlehniškešoleso se v javnosti pojavili namigi, da naj dosedanji ravnatelj s sredstvi šole ne bi ravnal (dovolj) gospodarno. Dejan Kopold je očitke zavrnil: »Na šoli nam sicer nič ne manjka, vendar smo finančno ena najšibkejših šol. Morda ima manj sredstev le še Osnovna šola Žetale, kjer pa je situacija drugačna, saj imajo tri kombinirane oddelke. Mi smo le senca Vidma, Gorišnice ali Markovcev... Z lokalno skupnostjo imamo dogovorjen letni znesek, vsak račun in zbirnike pa pošljemo na občino. Račun ne gre v izplačilo, dokler ga župan lastnoročno ne podpiše. Kako smo lahko še bolj transparentni?« Poudaril je, da je šola v času njegovega ravnateljevanja zelo napredovala: »Naredili smo eno največjih transformacij javnih zavodov. To pa zato, ker smo bili resnično v zaostanku. Pohvala in zahvala za to gre lokalni skupnosti.« Naštel je številne izboljšave v zadnjem desetletju: sezidali so vrtec, postavili novo telovadnico, energetsko sanirali in prenovili šolo, nabavili informacijsko tehnologijo, sodelovali v številnih projektih in zanje pridobili evropska sredstva ... »Brez napak ni nihče, ampak trudimo se delati dobro, v zavodu pa se tudi izjemno dobro razumemo,« je sklenil ravnatelj. V teku je nova kriminaiistična preiskava 0 anonimki zoper podlehniškega župana Marka Maučiča, v kateri so bile naštete številne domnevne nepravilnosti (od igral pri podlehniški šoli do kraja bivanja župana), smo pred meseci že pisali. Obravnavala jo je tudi Policijska uprava Maribor. Ta je zadevo predala Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju, ki pa je 29. marca letos zavrnilo kakršno koli kazensko obremenitev. »Kazensko prijavo anonimnega prijavitelja zoper Marka Maučiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe in uradnih pravic, prejeto 23. novembra 2016, se zavrže, ker ni podan utemeljen sum, da je storil naznanjeno kaznivo dejanje,« so zapisali. Zdaj policija obravnava novo anonimko, skrajšano verzijo omenjene (zato najverjetneje istega avtorja), vendar z dodatkom, da naj bi skušal župan občinski svetnici »zagotoviti« mesto ravnateljice. Županje pojasnil: »Prejšnji teden smo na občini spet imeli kriminaliste. Zasegli so vso dokumentacijo v zvezi z imenovanjem ravnatelja; od prve seje občinskega sveta, ko smo potrjevali mandate svetnikov, do imenovanja Aleksandre Bračič Emeršič v svet šole itd. Skupaj 13 raznoraznih spisov. Preiskava še poteka, to dokumentacijo pa bomo morali poslati tudi Komisiji za preprečevanje korupcije.« Zatrdil je, da ne sam ne občina pri teh postopkih nista storila nobene napake: »Občina dela transparentno, vsaj trudimo se za to. Vsakdo, ki misli, da delamo kaj narobe, lahko pripombe poda meni osebno ali pisno - s podpisom, da mu lahko vsaj odgovorimo. Anonimke so najbolj nizkotna oblika komunikacije; to ni demokratičen način reševanja težav. Tudi Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je zapisalo, da pravni poduk odpade, ker sklepa o zavrženju ovadbe ovaditelju ni mogoče poslati, saj ni naveden njegov naslov niti podatek, dajo vlaga v imenu oškodovancev...« Županje poudaril še, da so lažne obtožbe kaznivo dejanje: »Zanimivo je, daje mogoče pod krinko anonimne prijave obtoževati kar povprek, pa če je res ali ne, saj avtor anonimk za to tako ali tako ne bo odgovarjal. Nad obravnavo anonimk bi se morali zamisliti tako organi pregona kot mediji.« Država se sme (z)motiti, državljani pač ne Pošta s Finančne uprave RS (FURS) res ni nekaj, česar bi se človek iskreno razveselil; mačehi državi je namreč skoraj gotovo še kaj dolžan. Morebitno še preostalo navdušenje vsekakor splahni, ko informativni izračun dohodnine za preteklo leto prejme - hja, že drugič... FURS je moji soimenjakinji, domnevno stanujoči v Mariboru, poslal informativni izračun dohodnine. Poštarje na pošiljki naslov označil kot neznan, zato so izračun vrnili pošiljatelju. V ptujskem finančnem uradu se niso dali zmesti. Domislili so se preproste in elegantne rešitve problema: preverili so, ali imajo morda na zalogi še kakšno Evo Milošič. In, zlomka, imeli so jo! Kraj na kuverti so prečrtali, ime in priimek ter ulico s hišno številko pa pustili. Kasneje so modro ugotovili, da bi se pošiljka, poslana na neobstoječo ptujsko ulico, znala vrniti k njim. Da torej ne bi prišlo do nepotrebnih sitnosti, so informativni izračun dohodnine lično zapakirali v novo kuverto, nanjo pa natisnili moje ime in priimek ter (tudi moj) naslov. Pošiljko sem, naslovljena je bila vendar name, odprla in prebrala. Pa se številke s tistimi iz nekaj dni prej prejetega izračuna niso ujemale. Najbolj prepričljiv znak, da gre za napako, je bil gotovo podatek, da mi bo država par evrov vrnila (ha!). O pomoti sem obvestila FURS, kjer so me prijazno potolažili, da kljub oznakama »davčna tajnost« in »odpre samo naslovnik« z odprtjem pošiljke nisem storila prekrška. Oh, blažena milost! Pred tem so me sicer pobarali, ali o zadevi poizvedujem kot davčna zavezanka ali kot novinarka. Opredelila sem se za slednjo opcijo; kdo ve, kaj bi me čakalo pri prvi . S soimenjakinjo si ne deliva ne kraja bivanja ne letnice rojstva. Če malo pomislim, tudi davčne in EMŠO številke ne. Kam seje nesrečna gospodična Milošič preselila oz. ali je na prvotno navedenem naslovu sploh kdaj prebivala, ne vem. Priznam pa: mislila sem, da to vedo na FURS. Kot vedo za vsak moj zaslužen cent in celo za tistega, kije na moj račun nakapljal iz naslova bančnih obresti (da stroški vodenja računa zares smešne obresti daleč presegajo in je bilanca torej negativna, sicer ni več njihova stvar). In kot so vedeli, da sem nekoč s plačilom akontacije davka nekaj dni zamujala (prebrisana utajevalka davkov, kot sem) in da morajo nemudoma brez slehernega opomina poslati davčno izvršbo, katere stroški so daleč presegli dolgovani znesek. Davčni zavezanec vendar mora poznati svoje obveznosti! Erar(re) humanum est Poglejmo svetlo plat zgodbe. V času, ko so osebni podatki najstrožje varovani, nedotakljivi in skorajda sveti, sem dobila edinstveno priložnost seznaniti se z naslovom neznane osebe, njenimi dohodki in plačanimi prispevki, na podlagi prebranega sem lahko ocenila tudi približno starost in družinsko stanje te osebe. Tako sem zvito prelisičila evropskega varuha osebnih podatkov, varuha človekovih pravic in informacijskega pooblaščenca, ne da bi bila za to lahko kaznovana! No, najbrž sem dovolj kaznovana že s tem, da vsem naštetim (so)plačujem plačo . Motiti se je človeško, vsekakor, v evidencah pa se pač znajde več ljudi z isto kombinacijo imena in priimka. Na Statističnem uradu RS so povedali: »Pogostost kombinacije imena in priimka Eva Milošič je manjša kot pet ali pa se ta kombinacija ne pojavi.« Da se prav zares pojavi, vam lahko zagotovim iz prve roke. Se pa obenem tudi sprašujem, kaj vse so doslej že morale prestati uboge Marije Novakove, ki so jih na prvi dan lanskega leta našteli kar 355? Na FURS so mi zagotovili, da je z Marijami vse v redu; letos so namreč poslali okoli milijon informativnih izračunov dohodnine, zgodila pa se je samo ta, ena in edina, napaka. Še več: tudi v vsej zgodovini samostojne države se kaj podobnega še ni primerilo! Sploh! Priznati moram, da je okoli 26 milijonov brezhibno naslovljenih pošiljk kar impresivna številka. Priznati moram tudi, da me na FURS niso le nasmejali, ampak tudi očarali:po njihovih zagotovilih je Eva Milošič (pravzaprav moja edicija Eve Milošič) samo ena v milijonu - »one in a million«, kot so prepevali Guns N' Roses. Še nihče mi ni rekel česa tako lepega. Eva Milošič 4 Štajerski V središču petek • 5. maja 2017 Slovenija, Podravje • Število dovoljenj za orožje raste Oboroženih ze vec kot 40.600 Slovencev, ki Tudi letošnje leto so zaznamovale številne družinske tragedije, uboji in umori, ki smo jim priča že skoraj vsak teden. Ob tem smo preverili, Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je sredi marca letos 40.694 posameznikov posedovalo 132.497 različnih kosov registriranega orožja. Glede na namen uporabe orožje razvrščamo na lovsko, športno, varnostno in zbiratelj-sko. Kot kaže statistika, največ, 20.474 oseb poseduje orožni list za lov in ima nekaj manj kot 71.900 kosov orožja. Poleg fizičnih oseb ima orožje še 285 poslovnih subjektov, kot so gospodarske družbe in podjetniki posamezniki, ki posedujejo orožje za potrebe dejavnosti zasebnega varovanja (varnost), lovske in športe organizacije (lov, šport), zavodi (gojitev in omamljanje divjadi) in podobno, ki skupaj posedujejo približno 4.600 različnih kosov orožja, od tega največ, 2.383 športnih in 1.929 varnostnih. Po statistiki sodeč število vlog za izdajo dovoljenja za nabavo orožja in izdanih dovoljenj iz leta v leto narašča. V zadnjih štirih letih je tovrstno vlogo skupaj podalo preko 28.000 fizičnih oseb, od tega Pregled obravnavanih kaznivih dejanj nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva I 2012 2013 2014 2015 2016 I 85 96 129 98 92 je bilo izdanih kar 27.897 dovoljenj. Letos je samo v prvih dveh mesecih vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo orožja podalo 1.400 posameznikov, izdanih je bilo 1.385 dovoljenj. Poleg fizičnih oseb pa je od leta 2013 do 2016 vlogo podalo še 748 poslovnih subjektov in le v treh primer dovoljenje ni bilo izdano. Kako si posameznik po legalni poti priskrbi orožje? Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu, lahko dovoljenje za nabavo orožja pridobi vsak, ki je dopolnil 18 let, je zanesljiv, ni zadržkov javnega reda, ima upravičen razlog za to, opravljen zdravniški pregled in (ali) opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Vir: Policija Razlogi nabave so določeni z Zakonom o orožju (osebna varnost, lov, šport, zbiranje, podaritev, dedovanje). »Pri osebi, ki že ima orožni list za lovsko orožje, upravna enota ne preverja zgoraj opisanih pogojev, temveč ji nemudoma izda dovoljenje za nabavo lovskega orožja (za praviloma največ pet kosov). Enako velja za športno orožje. Ko posameznik pridobi dovoljenje za nabavo orožja in orožje dejansko nabavi, mora to orožje prijaviti pri pristojni upravni enoti, ga registrirati in zaprositi za izdajo orožne listine. Neposredno na sedežu upravne enote, ki je izdala dovoljenje za nabavo orožja, mora tako v osmih dneh po nabavi orožja: prijaviti nabavo orožja in prinesti nabavljeno orožje na vpogled, da upravna enota orožje registrira; izročiti potrdilo o odsvojitvi orožja, ki ga je izdal prodajalec orožja in zaprositi za izdajo orožnega lista ali dovoljenja za posest orožja oziroma zaprositi za vpis orožja v dovoljenje za zbiranje orožja v primeru nabave orožja zaradi zbiranja. Če oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za nabavo orožja, tega ne izrabi oziroma orožja ne nabavi (veljavnost dovoljenja za nabavo orožja je šest mesecev), mora dovoljenje v osmih dneh po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti,« so postopek še obrazložili na notranjem ministrstvu. Največ orožja in eksploziva iz držav bivše Jugoslavije V zadnjih petih letih so policisti zabeležili v povprečju med 90 in 130 kaznivih dejanj letno s področja izdelovanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, največ 2014, in sicer 129. V lanskem letu so obrav- Slovenija, Podravje • Varstvo ptic Najdene mladiče je najbolje pustiti pri miru Ptice v Sloveniji gnezdijo od marca do julija, meseca maj in junij pa pomenita vrhunec »sezone« najdenih nedoraslih ptičjih mladičev. Ljudje pri reševanju teh živali v dobri veri velikokrat naredijo več škode kot koristi, zato smo za napotke poprosili ornitologe. Večina ljudi ve, da je najdeno ptičje gnezdo najbolje pustiti pri miru, saj so ptice glede motenj in sprememb v okolici gnezda zelo občutljive. Če je gnezdo preveč obiskano, lahko starši svoje mladiče celo zapustijo, pogosti obiski gnezda pa pritegnejo tudi pozornost plenilcev. Manj znano je, kaj je treba storiti z najdenim (domnevno zapuščenim) ptičjim mladičem, ki še ne zna leteti. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarjajo, da je najdenega mladiča najbolje pustiti tam, kjer je, in se čim prej umakniti: »Če ga ogrožajo plenilci (npr. mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.« Kljub nevarnostim, ki prežijo Ukrepi odvisni od starosti mladiča V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije priporočajo: če je najden mladič še golič (star do tri dni, brez perja in s še zaprtimi očmi) ali puhavec (star do 13 dni, z nekaj čisto majhnimi peresi in z odprtimi očmi), ga je treba vrniti v gnezdo. Če tega ni mogoče najti, je mladiča najbolje položiti v košaro, obloženo s suho travo, in jo trdno namestiti na vejo drevesa. Če se starši mladiča v roku dveh ur ne vrnejo, je treba poklicati ambulanto za prostoživeče živali (02 876 1285) ali lokalno veterinarsko ambulanto. Če je najdeni mladič poletenec (star 14 dni ali več, torej ima peresa, lahko skače, prhuta s perutmi oz. skoraj že leti), ga je treba v primeru nevarnosti previdno premakniti na varno mesto, sicer pa ga pustiti pri miru. Izjema so mladiči hudournikov, ki včasih pristanejo na tleh, od koder ne morejo več vzleteti. Takega mladiča je treba samo nekoliko dvigniti oz. mu omogočiti vzlet z višine. Če pa je najdena žival poškodovana ali ranjena, je v vsakem primeru treba poklicati ambulanto. nanj, ima mladič več možnosti dolgoročnega preživetja v naravi in ne v ujetništvu. V resnici ptičji mladiči izven gnezd največkrat sploh niso zapuščeni, saj jih iz bližine opazujejo njihovi starši. Ti stik z mladiči ohranjajo z oglašanjem, ki pa ga ljudje največkrat presli-šijo. V DOPPS so povedali, da mladiči številnih vrst ptic pevk gnezdo zapustijo, ko jim zraste perje, čeprav še niso sposobni leteti: »Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.« Predstave o varnih, prijetnih gnezdih so v DOPPS zavrgli: »Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Plenilci namreč pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, to pa je lahko za ptice tudi vir parazi-tnih okužb. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh preostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.« Sluh je pomembnejši od voha Nekateri starši mladiče iz gnezda izločijo celo sami; zaradi bolezni, pomanjkanja hrane in iz drugih razlogov. Tudi če takšnega mladiča vrnemo v Foto: Ivan Esenko Ptičji mladiči (na fotografiji stržek) največkrat ne potrebujejo človekove pomoči. gnezdo, ga bodo starši ponovno izločili. Kljub temu se ni treba bati, da bi starši mladiča zapustili samo zato, ker se ga je dotaknil človek. Ptice namreč nimajo tako izostrenega voha kot sesalci; zanje je pomembnejši sluh. Tilen Basle iz DOPPS je povedal, da se ljudje velikokrat obrnejo na njihovo društvo, ko ne vedo, kaj storiti z najdenimi mladiči ali poškodovanimi pticami: »V sezoni gnezdenja tudi večkrat tedensko. Mi jih žal lahko le informiramo, kaj storiti, in jih napotimo naprej, saj nimamo kapacitet, infrastrukture in pristojnosti, da bi ukrepali tudi na terenu. Ljudje se lahko po pomoč obrnejo na azil za prostoživeče živali ali na kakšno lokalno veterinarsko ambulanto, ki pa ni dolžna posredovati.« Pojasnil je še, da so bolj izpostavljene pogostejše vrste ptic, ki gnezdijo v bližini človeka: »Skupaj takšnih primerov sicer ni toliko, da bi to kakšno vrsto ogrozilo.« Ornitolog je priznal, da imamo ljudje nekakšno naravno potrebo, da nebogljenim živalim pomagamo: »Te so 'luštne', videti so pomoči potrebne. Žal nas to največkrat pripelje do tega, da naredimo kaj narobe - seveda v dobri veri in želji pomagati. Ljudje še vedno prepogosto nebogljenim pticam pomagajo, ko to ni potrebno. Z osveščanjem in manjšimi kampanjami že dalj časa ljudi opozarjamo in jih osveščamo, kako primerno ravnati. Slišati bo smešno, vendar velikokrat lahko naredimo več dobrega, če ne naredimo ničesar.« Eva Milošič petek • 5. maja 2017 V središču Štajerski 5 imajo prek 130.000 različnih kosov orožja koliko orožja je pri nas registriranega, kdo ga lahko ima in zakaj ter kako obsežen je črni trg. navali 92 tovrstnih kaznivih dejanj. Na vprašanje, kako obsežen je pravzaprav črni trg z orožjem pri nas, v Policiji ne morejo odgovoriti: »S podatki o obsegu črnega trga orožja ne razpolagamo, glede na konkretne primere tihotapljenja, trende in operativne ugotovitve obdobja zadnjih nekaj let pa lahko zaključimo, da so bivše republike Jugoslavije eden od primarnih izvorov orožja in eksploziva, in da je večina primerov vezana na delovanje organiziranih kriminalnih združb. Obravnavani primeri kažejo, da je Slovenija predvsem tran- zitna država in le v omejenem obsegu ciljna. Do zasega orožja lahko pride pri različnih policijskih postopkih, npr. pri opravljanju hišnih preiskav, pri nadzoru državne meje, pri nadzoru v cestnem prometu, pri izvajanju poostrenih nadzorov, varnostnih akcij ipd.« Dodajajo še, da se uporaba orožja v kaznivih dejanjih v zadnjih 20 letih ni bistveno spremenila. Pri napadih je največkrat uporabljeno hladno orožje, manj pa strelno: »Pri izbiri orožja je seveda treba upoštevati motiv, ki ga ima storilec v zvezi s kaznivim dejanjem in orožjem. V primerih, ko je Podatki o številu vlog za izdajo dovoljenja za nabavo orožja (fizične osebe) Leto Število vlog Število izdanih dovoljenj 2013 6.199 6.146 2014 6.302 6.272 2015 7.236 7.204 2016 8.296 8.257 2017* 1.400 1.385 orožje uporabljeno v sferi »domačega« nasilja v družinskem krogu, je to orožje navadno registrirano in legalno. Drugače je pri načrtovanih kaznivih dejanjih, kot so npr. t. i. mafijski umori ali oboroženi ropi. V teh primerih storilec orožje premišljeno izbere z namenom zanesljive izvršitve kazni- vega dejanja, in večina orožja, ki je uporabljena pri izvrševanju takih kaznivih dejanj, izvira s črnega trga.« Monika Levanič Število lastnikov orožja in število kosov registriranega orožja po vrsti listin Oseba Vrsta listine Razlogi posesti listine ali orožja Fizična oseba Dovoljenje za posest 15.743 28.094 Orožni list lov 20.474 71.873 šport 3.383 10.001 varnost 5.677 6.020 Priglasitveni list 960 2.044 Dovoljenje za zbiranje 688 14.465 Skupaj: fizična oseba 40.694 132.497 Poslovni subjekt Dovoljenje za zbiranje 3 72 Orožni posestni list gojitev in omamljanje divjadi 10 41 lov 42 177 šport 172 2.383 varnost 66 1.929 Skupaj: poslovni subjekt 285 4602 Foto: Črtomir Goznik * Do 28. februarja 2017 Na dan 17. marec 2017 Vir: MNZ Vir: MNZ Ptuj • Predvideva se izgradnja še enega novega naselja Na Turniščah bo zraslo novo naselje devetnajstih hiš Devetnajst stanovanjskih stavb, ob katerih naj bi uredili še otroško igrišče, parkovni drevored ter primerne dovozne ceste, bo predvidoma zgrajenih na Turniščah. Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta so svetniki kot primernega za nadaljnjo obravnavo potrdili soglasno in brez pripomb. Nekaj pomislekov imajo le stanovalci, ki že stanujejo v bližini tega območja. Dopolnjen osnutek OPPN, ki so ga na zadnji seji mestnega sveta obravnavali ptujski mestni svetniki, se nanaša na načrtovano ureditev stanovanjske gradnje na Turniščah pri Ptuju. V enoti urejanja tega območja (BT23 Ptuj - Turnišče 2) je predvidena gradnja devetnajstih stanovanjskih stavb. Smernice o osnutku OPPN so v skladu s postopkom najprej podali nosilci urejanja prostora, na podlagi teh pa je bil izdelan dopolnjen osnutek, ki je bil javno razgrnjen v času od 20. februarja do 22. marca. Kot izhaja iz besedila osnutka, je območje namenjeno gradnji samostoječih eno- ali dvostanovanjskih družinskih hiš z mirnimi spremljajočimi dejavnostmi kot dopolnilnimi dejavnostmi v stanovanjskih zgradbah, z dodanimi morebitnimi nezahtevnimi objekti ter z ustrezno izvedenimi pripadajočimi funkcionalnimi površinami. »V OPPN je načrtovana tudi nova prometna navezava na obstoječe cestno omrežje. OPPN podrobno definira pozidavo oziroma rabo posameznih mikrolokacij območja obdelave, pa tudi velikost in medsebojna razmerja novih zemljiških parcel. V sklopu ureditve gospodarske javne infrastrukture se izvedejo vsi predpisani komunalni in energetski vodi ter naprave v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora. Načrtovan dostop in dovoz na območje OPPN je s Selske ceste preko Ulice Šercerjeve brigade na JZ delu območja, na SV delu območja pa je predvi- dena navezava preko nove cestne povezave med Mejno cesto in Selsko cesto. Potek notranjih cest po območju obdelave kot tudi dodatne prometne navezave so podane v OPPN,« je navedeno v dopolnjenem osnutku, ki so ga kot primernega za nadaljnjo obravnavo potrdili tudi mestni svetniki. S tem so dali zeleno luč za pripravo predloga, a upoštevajoč dejstvo, da na zadnji seji niso imeli niti enega samega pomisleka, zapletov ni pričakovati. Dokončno naj bi h N- 111 ■ predlog potrdili na eni izmed naslednjih sej. Svetniki brez pripomb, stanovalci nekaj vprašanj vendar imajo Od 20. do 22. marca je potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN za omenjeni del območja. Podana je bila pripomba za podaljšane Žunkovičeve ulice, ki pa se ni upoštevala. »Leta 1997 sva z možem kupila zemljišče za omenjeno ulico v dolžino 100 m in širino 8,37 m. Takrat je bila to zelenica. S svojimi sredstvi sva naredila izkop in gramozirala, utrdila vse do asfaltne prevleke, kar je potem leta 2004 naredila občina. Za odkup zemljišča sva plačala 10.000 DEM, za ureditev ulice pa še dobrih 10.000 EUR plus naše delo in najem vseh strojev. Zato meniva, da sva upravičena do odškodnine v tej vrednosti, ker bodo drugi, novi sosedje souporabljali to cesto. Zato vas vljudno prosiva, da naju vključite v vse obravnave, ki se tičejo izgradnje Žunkovi-čeve ulice. Finančni del izgradnje v dolžini 65 m in širine 7 m bi lahko pripadal nama kot odškodnina za že zgrajeno cesto,« je pripomba, ki sta jo podala Anica in Stanislav Smuk. A so jima iz ptujske občinske uprave odgovorili, da se pripomba ne upošteva, saj da se nanaša na postopke, ki niso predmet razgrnjenega prostorskega akta: »V OPPN predvidene ureditve se navezujejo na omenjeno Žun-kovičevo ulico, ki je opredeljena kot javno dobro.« Del stanovalcev, ki živijo v bližini predvidenega novega naselja, je podal pobudo, da makadamski del Ulice Šercerje-ve brigade ne bi imel prehoda na novo predvideno Ulico 14. divizije, ampak bi bila obstoječa ulica na tem delu slepa. To pripombo se bo upoštevalo le delno. Povezava je namreč, kot so pojasnili na ptujski občinski upravi, predvidena zaradi zagotavljana neoviranega dostopa in preprečevanja vzvratne vožnje komunalnih vozil, bo pa izgradnja gospodarske infrastrukture izvedena etapno. Dženana Kmetec Kaj natanko naj bi zgradili? Ob Ulici 14. divizije je ob devetnajstih stanovanjskih (vsaki bodo pripadala tri parkirna mesta) stavbah predvidena še izgradnja otroškega igrišča v velikosti okrog 250 m2, izgradnja proge za rolanje maksimalnih dimenzij 90 m x 6 m, zasaditev parkovnega drevoreda, izgradnja tlakovane ali asfaltirane pešpoti, z zelenico ločene od cestišča. Uredile naj bi se dostopna oz. dovozne ceste iz jugozahodne in severozahodne smeri z navezavo na Ul. Šercerjeve Brigade in Mejno cesto. Ul. 14. divizije pa se enosmerno priključuje na Selsko cesto. Foto: ČG 6 Štajerski Podjetništvo petek • 5. maja 2017 Ptuj • Enota Deteljica ima novo parkirišče Dva razloga za veselje otrok in staršev Da se z združenimi močmi da veliko narediti, so z vzornim sodelovanjem z lokalnim okoljem dokazali v Vrtcu Ptuj. V torek so imeli kar dva razloga za veselje: prvi je simbolična zasaditev lipe v vseh enotah vrtca in drugi odprtje novega parkirišča pri enoti Deteljica. Foto: CG V enoti Deteljica so otroci lipo posadili skupaj z dosedanjo ravnateljico Boženo Bratuž in novoimenovano Marijo Vučak. Z zasaditvijo sadike lipe so v enoti Deteljica Vrtca Ptuj simbolično obeležili projekt Čebelarske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove in Semenarne Ljubljana, ki so na čelu s čebelarjem Janezom Vertičem (ZČD Ptuj) poskrbeli, da so sadike medovitih rastlin posajene v vseh enotah Vrtca Ptuj. Posebna slovesnost pa je tokrat potekala v enoti Deteljica, saj so isti dan namreč namenu uradno predali novo, lepo urejeno parkirišče z 12 parkirnimi mesti. Kot je dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, je parkirišče uredila Četrtna skupnost Jezero. Da se jim je to zdela pomembna in potrebna investicija, je povedal tudi predsednik ČS Marjan Rogina: „Ob deževju so starši tukaj z otroki hodili blatni do kolen. Veseli smo, da nam je to uspelo urediti. Sedaj imajo obiskovalci vrtca in doma krajanov dve urejeni skupni parkirišči." Imajo pa v ČS Jezero še več načrtov, kako otrokom iz Vrtca kot vsem drugim polepšati bivanje in druženje na tem koncu Ptuja. Čakajo namreč le še potrebno dokumentacijo za postavitev nadstreška pri domu krajanov, sočasno pa nameravajo pred dom postaviti tudi nova otroška igrala. Nadejajo se, da bodo svojo namero uspeli uresničiti že do prihodnjega meseca. Dženana Kmetec Ormož • Staro šolo Svetinje za 50.000 evrov kupuje občina Podjetje Exbau ostalo praznih uveljavila predkupno pravico Ormoško podjetje Exbau, ki naj bi ga po vse glasnejših govoricah vodil nekdanji direktor propadle nudilo največ za staro šolo Svetinje, a je ostalo brez posla, saj je občina Ormož uveljavila predkupno Na zavezujoče zbiranje ponudb za več kot 130 let staro nekdanjo osnovnošolsko stavbo (Svetinje 6), ki ga je februarja objavil stečajni upravitelj IGD Ho-lermuos Damjan Belič, sta pravočasno prispeli dve ponudbi. Podjetje Fiposor je ponudilo 37.505 evrov, zmagalo pa je podjetje Ex-bau s približno 13.000 evrov viš- jo ponudbo; v vrednosti 50.000 evrov. A kot je pojasnil stečajni upravitelj, je po končanem zbiranju ponudb Občina Ormož uveljavljala predkupno pravico po najvišji ponujeni ceni: »V zvezi s prodajo nepremičnine stara šola Svetinje je predkupni upravičenec Občina Ormož uveljavila predkupno pravico in sklenila prodajno pogodbo, posledično je bila pogodba, sklenjena s prvotnim kupcem Exbau, odpovedana. Občina kupnine še ni poravnala, rok za plačilo kupnine tudi še ni potekel.« Stečajnemu upravitelju bo tako uspelo iztržiti okoli 15.000 evrov nad izklicno ceno, ki je znašala 35.150 evrov. Stečajni upravitelj zbira ponudbe za prodajo starega dela ormoškega hotela oz. staro sodišče. Izhodiščna cena znaša 531.600 evrov. Kakšne načrte ima občina z omenjeno stavbo, ki je sicer od leta 1990 izven redne uporabe in potrebna obnove ter zakaj so se odločili za ta korak, smo preverili pri županu Alojzu Soku, ki je povedal: »Za uveljavljanje predkupne pravice na tem objektu smo se odločili, ker bivša šola zelo in nezadržno propada in kazi podobo Svetinj. Občina bo popravila streho in poskušala doseči kak dogovor s kupcem svetinjske kleti, če bo do nakupa prišlo.« Ormoški občinski svet je na aprilski seji s potrditvijo rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto med drugim umestil novo postavko - odkup stavbe Svetinje in zagotovil 51.000 evrov. Zbiranje ponudb za prodajo sodišča Sicer pa stečajni upravitelj nadaljuje prodajo preostalih nepremičnin propadle ormoške gradbene družbe. Konec marca je tako objavil povabilo k dajanju ponudb v okviru postopka zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo stavbe na naslovu Vrazova ulica 9 (staro sodišče oz. stari del ormoškega hotela), kjer ima Foto: ML Ormož • V modernizacijo 39 cest v skupni dolžini 14 kilometrov Cestnemu podjetju Ptuj posel v vrednosti 792.000 evrov, Asfalti Ptuj pa 816.000 evrov Do konca avgusta naj bi delavci Cestnega podjetja Ptuj in Asfalti Ptuj poskrbeli za modernizacijo kar 39 cestnih odsekov skupne dolžine 14 kilometrov po celotni občini. Občina Ormož je javni razpis za izbiro izvajalca razdelila na štiri posamezne sklope. Posel v vrednosti 816.800 evrov so za sklop ena in dva, gre za modernizacijo cest v KS Kog, Miklavž pri Ormožu in Ivanjkovci, oddali podjetju Asfalti Ptuj (vrednost javnega naročila za sklop 1 je 476.385 evrov, za sklop 2 pa 340.489). Za sklop tri in štiri (KS Podgorci, Ormož, Velika Nedelja) pa so izbrali Cestno podjetje Ptuj, ki bo dela opravilo za okoli 792.100 evrov (vrednost javnega naročila za sklop 3 je 408.448 evrov, za sklop 4 pa 383.659 evrov). Na razpis je sicer prispelo šest ponudb, poleg Cestnega podjetja Ptuj in Asfalti Ptuj sta ponudbe za vse štiri sklope oddali še podjetji Aspha Tech iz Slovenj Gradca in Nigrad iz Maribora, za sklop 1 in 2 pa Nograd ter Legartis iz Lendave. Razlike med ponudbami po posameznih sklopih so znašale od nekaj 10.000 evrov do tudi 100.000 evrov. Najcenejšo ponudbo je sicer za sklope 2, 3 in 4 pripravilo podjetje Asha Tech, a je bilo izključeno iz nadaljnjega postopka. »Naročnik je preveril podatke iz ponudbe in ugotovil, da ponudba ni skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu. Naročnik je zaradi ugotovljene formalne nepopolnosti njegove ponudbe na podlagi 89. člena Zakona o javnem naročanju ponudnika ASPHA TECH, d. o. o., pozval k predložitvi manjkajočih dokumentov, dopolnitvi, spremembi oziroma pojasnilu ponudbe. Ker ponudnik ponudbe v določenem roku ni dopolnil, ga je naročnik v skladu z 89. členom ZJN-3 izključil iz nadaljnjega postopka,« je obrazloženo v zapisniku o odpiranju ponudb. Nekoliko cenejšo ponudbo za sklop 2 od izbranega ponudni- ka pa je podalo še podjetje Ni-grad, a, kot je bilo ugotovljeno pri odpiranju ponudb, ponudba ni bila dopustna: »Ponudnik NI-GRAD, d. d., je pri sklopu 2 napačno seštel vrednost vseh cest iz tega sklopa. Naročnik tega ponudnika ni pozval k odpravi računske napake, saj bi odprava te napake vplivala na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe. Take ponudbe ponudnik v skladu s 6. odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati.« Z izbranimi izvajalci, izvršno direktorico Cestnega podjetja Posamezni sklopi / Ponudniki s cenami (z DDV, v evrih) Aspha Tech*, d. o. o., Nigrad, d. d., Asfalti Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, d. d. Legartis, Nograd, Slovenj Gradec Maribor d. o. o. Lendava Lendava Sklop 1 394.528,53 525.877,86 476.385,81 487.893,98 529.517,63 536.303,97 Sklop 2 292.148,30 338.763,88^ 340.489,12 365.252,60 400.478,86 461.921,99 Sklop 3 353.968,93 463.525,62 456.408,05 408.448,24 / / Sklop 4 244.418,56 417.189,35 420.524,53 383.659,04 / / Ptuj Metko Zajc Pogorelčnik in direktorjem podjetja Asfalti Ptuj Boštjanom Duronjičem, je ormoški župan Alojz Sok pred dnevi podpisal pogodbo za modernizacijo vseh 39 cestnih odsekov skupne dolžine dobrih 14 kilometrov po celotni občini. Večina bo novogradenj, sedem odsekov pa bodo preplastili. Rok za dokončanje del je 31. avgust. Monika Levanič Vir: Občina Ormož *Ponudba je bila izključena iz nadaljnjega postopka, ker ponudnik v določenem roku ponudbe ni dopolnil. •Ponudba ni bila dopustna Foto: Karolina Putarek Ormoški župan Alojz Sok je z izvršno direktorico Cestnega podjetja Ptuj Metko Zajc Pogorelčnik podpisal pogodbo v vrednosti 792.100 evrov, z direktorjem podjetja Asfalti Ptuj Boštjanom Du-ronjičem pa posel, težak približno 816.800 evrov. petek • 5. maja 2017 Podjetništvo Štajerski 7 rok, občina družbe Holermuos, je na javnem zbiranju ponudb po-pravico. prostore tudi Mrežni podjetniški inkubator Ormož. Zanimanje za omenjeno stavbo je zato v preteklosti kazala Občina Ormož, ki ima v letošnjem proračunu za odkup starega dela hotela za potrebe Mrežnega podjetniškega inkubatorja rezerviranih 142.000 evrov, kar pa je bistveno manj od izhodiščne cene. Ta namreč znaša 531.600 evrov. Sicer pa imajo zainteresirani še približno dva tedna časa, da oddajo svojo ponudbo. Varščina znaša 26.580 evrov. Nepremičnina bo prodana tistemu ponudniku, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene. Ogled premoženja in vpogled v cenitev ter drugo dokumentacijo, povezano s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, je možen po predhodnem dogovoru na e-naslov: damjan.belic@neos. si ali telefon 08 385 60 27. Dodajmo še, da po besedah stečajnega upravitelja zanimanje za nakup preostalih nepremičnin obstaja, kaj več pa bo znanega po izteku rokov za vplačilo varščin in pošiljanje pogodb. Monika Levanič Kakšne načrte ima občina s staro šolo Svetinje? Foto: ML Podravje • Prodaja sadik na šolskem posestvu na Turniščah Prav posebne sadike, negovane z mladimi rokami Več kot 15 let dijaki Biotehniške šole na Ptuju skrbno pridelane sadike prodajajo na šolskem posestvu na Turniščah. Te so posebne po marsičem, o kakovosti priča tudi dejstvo, da jih vsako leto v le nekaj tednih povsem razprodajo. Vsi kupci pa z nakupom podprejo tudi trud dijakov in jim dajo nov zagon, s katerim entuziastično skrbijo, da je tisto, kar zraste, kakovostno ter polno mladostniške energije. Prve setve dijaki Biotehniške šole Ptuj opravijo februarja. Temu sledi presajanje, pikira-nje v rastne substrate ter redna oskrba v ogrevanih prostorih. Setve ponovijo večkrat, predvsem kumare, bučke in rože, za katere je največ povpraševanja. Kot pravi Jerica Korpar, učiteljica strokovnih modulov, vsako leto prodajo vso zalogo, največ zelenjadnic in začimbnic, precej pa tudi zelišč. Prodajo so začeli konec aprila, končali pa bodo predvidoma okrog 20. maja. Kot vsako leto tudi to pomlad pripravljajo dneve odprtih vrat, z njimi pa se zaključi tudi prodaja sadik na Turniščah. »Zelo smo veseli, saj se k nam vsako leto vračajo zadovoljni kupci. Z njimi izmenjujemo tudi izkušnje, včasih prinesejo svoja semena in dijakom kaj svetujejo. Prednosti naših sadik je vsekakor veliko. Vse je domače, pridelano na ekološki način. V rastlinah je vloženega veliko truda, tudi energija, s katero skrbijo dijaki zanje, je drugačna. Med drugim smo cenovno konkurenčni. Da dober glas seže v deveto vas, pa nam dokazujejo tudi obiski, ki smo jih deležni iz vseh koncev države, pa tudi iz Hrvaške. Pred kratkim nas je obiskal par iz Osijeka, ki je na spletu videl, s čim se ukvarjamo, in ker so bili v bližini, so prišli na ogled in po sadike. Takšne izkušnje so pomembne za vse, predvsem pa za dijake, ki se trudijo in delajo na turniškem posestvu,« pravi Korparjeva. Ob tem poudarja še, da dijake učijo, naj strankam med drugim svetujejo, naj ne prehitevajo. Vremenske razmere se namreč spomladi zelo hitro spreminjajo, kar se je še enkrat več potrdilo letos. Zato, pravi, svetujejo, da z zasaditvijo počakamo, dokler se zemlja ne ogreje in dokler nočna temperatura ni stabilna. »Veliko ljudem je konec aprila vse pomrznilo, celo v rastlinjakih. Plodovke so zelo občutljive, zato z zasaditvijo ni smiselno hiteti. Pri nas na posestvu imamo ogrevane rastlinjake in nenehno preverjamo temperaturo, pa smo bili vseeno v hladnih dneh precej v skrbeh. A k sreči smo skupaj z dijaki poskrbeli, da posledic ni bilo.« Za tiste, ki niso ravno navdušeni nad vrtnarjenjem in nimajo časa za primerno oskrbo sadik, pa en delček svojih pridelkov dijaki Biotehniške šole ponujajo tudi v Šolski štacuni ŠC Ptuj. Ta deluje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10. in 15. uro, prodajajo pa vino, kis, jabolčne krhlje, čaje, semena, začeli so tudi s prodajo nepre-kosljive, domače solate. Dženana Kmetec T§ T" PliPf^iiiP^i m. .■. Foto: CG Prodajo so na šolskem posestvu začeli konec aprila. triglav Vse bo v redu. www.triglav.si 8 Štajerski Politika petek • 5. maja 2017 Podlehnik • 15. redna seja občinskega sveta Obetajo se subvencije za male komunalne Podlehniški občinski svetniki so na aprilski seji prvič obravnavali predlog pravilnika o subvencioniranju nabave in gradenj malih komunalnih čistilnih občina prvih 30.000 evrov v ta namen zagotovila še letos. Do proračunskih sredstev bodo (po prvi verziji pravilnika) upravičeni vsi lastniki stanovanjskih objektov na območju občine Podlehnik in s prijavljenim stalnim bivališčem v tej občini. Če bodo občani malo čistilno napravo gradili za več objektov skupaj, bo do sredstev upravičen vsak od soinvestitorjev. Občinska sredstva bo mogoče pridobiti za čistilne naprave do 50 populacijskih ekvivalentov, prednost naj bi imeli objekti ob bodoči avtocesti, za sredstva bo lahko vsak kandidiral le enkrat. Višine subvencij občinski svet še ni dorekel; na podlehniški občini so po zgledu drugih občin pripravili tri možne variante. Župan Podlehnika Marko Mau-čič je ocenil, da bi lahko s temi sredstvi v desetih letih čistilne naprave uredili za vse stanovanjske hiše v občini. Subvencijo bo seveda mogoče pridobiti le za objekte izven predvidenih območij aglomeracij, na katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije ali čistilnih naprav. Ta pogoj bodo na občini spregledali le, če priključitev na kanalizacijsko omrežje ne bo tehnično mogoča ali ekonomsko upravičena. Župan je pojasnil, da ima občina po novi uredbi eno samo aglomeracijo: »Gre za širše naselje Podlehnik, od Dežnega do Spodnjega Pod-lehnika. Kanalizacijo na tem delu zdaj zaključujemo, pri vseh ostalih zaselkih v občini pa glede na število prebivalcev občina nima nobenih obveznosti urejanja javnega kanalizacijskega omrežja.« Povedal je še, da prebivalci ostalih zaselkov investicije kanalizacije tudi ne bi zmogli: »Kanalščina bi znašala 200, 300 evrov ali več na mesec. Bolj je hiša oddaljena od centralnega kanalizacijskega sistema in manjše kot je število priključkov na posamezni kanal, več stroškov ima posamezno gospodinjstvo.« Maučič je poudaril, da so si na občini subvencioniranje čistilnih naprav že dolgo želeli, a država tega ni dovolila: »Del takse, ki se plačuje za obremenjevanje voda tistih, ki še niso priključeni na čistilne naprave, dobi občina. Po novem lahko ta sredstva nameni ne le za izgradnjo kanalizacije, ampak tudi za subvencioniranje malih komunalnih čistilnih naprav.« Občinski svet je po priporo- čilili Računskega sodišča RS administrativno spremenil oz. popravil statut občine, poslovnik občinskega sveta in odlok o občinskem proračunu za letošnje leto ter potrdil letne programe. Za delovanje društev na področju športa bo občina letos namenila 10.000 evrov, še 18 tisočakov pa bo prispevala za vzdrževanje športnih objektov in površin. Za kulturna društva je letos predvidenih 12.000 evrov, skupni izdatki za kulturo pa bodo znašali slabili 39 tisočakov. Na letošnjih razpisu za dodeljevanje finančne pomoči za spodbujanje podjetništva ter razpisu za razvoj podeželja bo občina ponudila po 15.000 evrov. Eva Milošič 0 pravilniku o subvencioniranju malih komunalnih čistilnih naprav bodo Zavrč • S 14. redne seje občinskega sveta Kmalu prva polnilna postaja za električne avtomobile v Halozah Završki občinski svet je gotovo eden najsložnejših in najspoštljivejših v Spodnjem Podravju; tudi aprilska seja je tako potekala mirno in hitro. Občinski svetniki so potrdili zaključni račun občine za preteklo leto in razkrili nekaj načrtov za prihodnost. Podžupan Zavrča Janko Lorbek, ki v odsotnosti župana Mirana Vuka vodi seje občinskega sveta, je poudaril, da so kljub slabi finančni situaciji lansko leto zaključili uspešno: »Nekaj sredstev smo tudi prenesli iz lanskega v letošnje leto.« Pojasnil je, da je občina zadolžena do zgornje meje: »Zadolžili smo se zato, da smo lahko črpali evropska sredstva in v razvoju sledili preostalim občinam. Naša občina je bila ob svojem nastanku v neenakopravnem položaju, saj je bila slabše razvita od drugih, povprečni-ne pa so za vse občine enake ... Pri lanskem zadolževanju občine za okoli 60.000 evrov gre za potezo države, ki nam sredstev po 21. členu Zakona o financiranju občin ni dala, temveč nam zgolj omogočila, da se lahko na račun tega zadolžimo...« Primerjava zaključnih računov Občine Zavrč 2015 (v evrih) 2016 (v evrih) Prihodki 1.678.452 1.388.866 Odhodki 1.643.924 1.370.035 Od tega investicijski odhodki 301.842 173.217 Vir: Občina Zavrč Občina Zavrč je bila uspešna na razpisu Eko sklada za postavitev polnilne postaje električne energije. Postajo bodo še ta mesec namestili na parkirišču ob završkem športnem parku, do nadaljnjega bo polnjenje električnih vozil tam brezplačno. Podžupan Lor-bek je dejal: »Mislim, da bomo edina haloška občina z električno polnilno postajo.« Redno posodobljen zemljevid polnilnih postaj je objavljen na spletni strani www.polni.si, kjer je mogoče celo preveriti, katere od teh postaj so trenutno proste. Najbližje Zavrču so za zdaj polnilne postaje na Ptuju in v Hajdini, na oni strani sloven-sko-hrvaške meje pa postaja v Donji Voci in tri polnilnice v Varaždinu. Letos šolski ogrevalni sistem, drugo leto mrliška vežica Završko enoto Osnovne šole Cir-kulane-Zavrč ogrevajo na plin, kar je trenutno precej drago. Lorbek je pojasnil, da bodo zato raje prešli na Delo na završki občini kljub nekajmesečni odsotnosti župana Mirana Vuka teče nemoteno. obnovljive vire energije: »Ogrevanje šole, telovadnice, občinske zgradbe in kulturne dvorane bomo uredili s toplotno črpalko. Montaža je v zaključni fazi, nov sistem že poskusno obratuje.« Sistem ogrevanja, ki bo v desetih letih prešel v last lokalne skupnosti, ureja podjetje Energija Plus, občina pa bo investicijo poplačala iz zajamčenih prihrankov pri energiji. Direktor Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje Janez Petek je ob tem opozoril, da završka šola čez poletje porabi precej moči: »Naš projektant bo pregledal šolsko razsvetljavo. Odkriti moramo, kaj se dogaja.« Toplotno črpalko naj bi uredili tudi v zdravstvenem domu, a bo najprej treba sanirati streho in fasado objekta. Na Občini Zavrč so naročili tudi projekt za temeljito prenovo završke mrliške vežice. Lorbek je pojasnil, da projektantske ocene vrednosti investicije še nimajo: »Bomo pa do naslednje seje občinskega sveta že imeli idejno zasnovo prenove starega dela vežice. Ta je stara okoli 40 let; bila je ena prvih mrliških vežic daleč naokoli. Že dolgo vemo, da je potrebna temeljite prenove, vendar bo do realizacije prišlo šele naslednje leto. Napraviti bo treba izolacijo in fasado, zamenjati okna, urediti notranje prerazporeditve, vhod, sanitarije, kuhinjski del itd.« Završki občinski svet je na zadnji seji cene uporabe mrliške vežice in najema grobov uskladil z rastjo cen življenjskih potrebščin (0,5 %), zato so se za nekaj centov zvišale. Dokončno je potrdil tudi dva odloka, s katerima bodo halo-ške občine koncesionarja za odvajanje in čiščenje odplak iskale skupaj. Eva Milošič Zetale • Konferenca TEDx Dobre idej Neodvisna skupina mladih je v žetalski ghaju, Sankt Peterburgu, New Yorku Mladi iz Žetal so se organizacije TEDx Nastopilo je sedem govornikov, ki so predstavili svoje zgodbe in zamisli. Tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez je pojasnil, da je v času številnih medijev (»plenilcev informacij«), sploh pa poplave informacij, naša edina rešitev filtriranje podatkov: »Narediti si moramo svoje interesne okvirčke.« Upokojena novinarka Nevenka Dobljekar je opozorila na (tudi nehoteno) nasilje nad starejšimi in dementnimi: »Zavedajmo se, da stari ljudje v naši družbi niso breme, ampak veliko bogastvo. Ne samo zaradi svojega znanja in izkušenj, ampak predvsem zaradi tega, ker so nas imeli radi. Imejmo tudi mi njih.« Politolog Andrej Pešec je razložil, kaj je ključna težava s ču- Foto: EM petek • 5. maja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 čistilne naprave naprav na območju občine. Podrobnosti sicer še niso dorekli, vendar naj bi Foto: EM svetniki še razpravljali. Hujše prometne nesreče na gradbišču ni bilo Podlehniški občinski svet seje na zadnji seji seznanil s poročilom Policijske postaje (PP) Podlehnik za preteklo leto. Policisti so lani v tej občini obravnavali 45 kaznivih dejanj (predlani 28), predvsem na področju premoženjske kriminalitete. Komandir PP Podlehnik Boštjan Hlišje pojasnil, daje bila skoraj polovica omenjenih kaznivih dejanj izvršenih na gradbišču avtoceste: »Po mojem mnenju je to zelo dobro; Policijska postaja Ptuj je namreč na gradbišču ptujskega dela avtoceste obravnavala 100 do 150 kraj letno.« Šlo je predvsem za tatvine strojnih delov in goriva, so policisti zapisali v poročilu: »Zato smo začeli aktivnosti v obliki zased in opazovanj s civilnimi patruljami, s čimer nam je ta kazniva dejanja uspelo v večji meri zajeziti.« Policisti so takoj ob začetku gradnje avtocestnega odseka od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje začeli izvajati vrsto aktivnosti, da se varnostne razmere zaradi gradbenih del ne bi bistveno poslabšale. Lani je bil v gradbišče spremenjen celoten avtocestni odsek, zato seje prometni režim ves čas spreminjal. Kljub temu se lani v podlehniški občini ni zgodila niti ena prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, tudi smrtnih žrtev ni bilo. Ena lanskih pomembnejših nalog podlehniških policistov je bil tudi nadzor oz. varovanje državne meje. V poročilu so zapisali, da so tujsko problematiko odkrivali tudi v notranjosti - »predvsem s področja zakonitosti prebivanja in zaposlovanja s poostrenim izvajanjem nalog po akciji Migrant na območju gradbišča nove avtoceste«. e se širijo tudi v Halozah večnamenski dvorani pripravila drugo TEDx konferenco. Žetale je tako postavila ob bok Šan-in še 44 drugim mestom po vsem svetu, ki so TEDx konference gostila istega dne. Foto: TEDx Žetale konference lotili že drugič. stvom strahu: »Ne znamo ga koristiti kot kompas, ampak ga dojemamo kot težko situacijo.« Raziskovalec Domen Mongus je predstavil prihodnost pametnih predmetov: »Priče smo novi stopnji evolucije: skušali bomo doseči, da se bo narava prilagajala nam.« Pravljičarka Liljana Klemenčič je navdušila s pravljico o zaljubljenem žabcu: »Zgodbe, branje in knjige so edino, kar nas loči od živali.« Podjetnik Marko Kolarič je predstavil svojo življenjsko in podjetniško pot: »Prepričan sem, da je rešitev v dobrem.« Znanstvenik Rok Gajšek je pojasnil, da je svobodna volja morda le iluzija: »Samo občutek, slutnja ali upanje, da obstaja ne- kaj nadnaravnega, omogoča, da smo šoferji lastnega življenja.« Podobno konferenco so v Žetalah gostili že pred dvema letoma. »Takrat še povsem sveži in neizkušeni smo se podali na pot novih izzivov, a vedeli smo, da delamo nekaj velikega. Nismo si niti predstavljali, da lahko tako majhen dogodek sproži toliko pozitivnih konkretnih učinkov, splete toliko novih poznanstev in spodbudi toliko novih projektov,« je dejala Nina Jazbec, ena od organizatorjev. Poudarila je, da so tudi tokrat poskrbeli za raznolikost govornikov, ki pa imajo vseeno nekaj skupnega: »Čeprav ne prihajajo vsi iz Haloz, so z njimi vsaj malo povezani ali pa vanje vsaj malo zaljubljeni.« Na letošnjem brezplačnem dogodku so našteli več kot 150 obiskovalcev, ki bodo predstavljene zamisli gotovo širili še naprej. »Čeprav so Haloze eno izmed ekonomsko manj razvitih območij v Sloveniji, smo prepričani, da ima tako lokalna kot širša regionalna skupnost veliko zanimivih idej, ki bi jih bilo vredno predstaviti širši javnosti. Obiskovalce želimo motivirati k spremembam, jih spodbuditi k razmišljanju in odkrivanju potencialov, pa tudi mreženju in povezovanju,« so povedali organizatorji. S konferencami želijo prispevati tudi k prepoznavnosti Žetal in širše regije. Eva Milošič Ptuj • Skupščina Društva generala Maistra Ptuj Za tesnejše sodelovanje in povezovanje z mladimi V Narodnem domu na Ptuju je 26. aprila potekala 6. skupščina Društva generala Maistra Ptuj. Na njej so predstavili delo v mandatnem obdobju 2012/2017, razrešili dosedanje člane upravnega in nadzornega odbora ter izvolili nove organe društva, predsednika in tajnika UO. Davorin Jukič (levo) je vodenje Društva generala Maistra Ptuj predal novemu predsedniku Štefanu Čelanu. Dozdajšnji predsednik Davorin Jukič je izpostavil skrb za društveni prapor, spominsko ploščo in spomenik generalu Maistru. Društvo je v tem obdobju sodelovalo na vseh proslavah ob praznikih v MO Ptuj in državnih svečanostih ob Dnevu Rudolfa Maistra. Vsako leto je ob tem prazničnem dnevu organiziralo tudi koncert z učenci vseh ptujskih osnovnih šol in dijaki Gimnazije Ptuj. Sodelovali pa so še Komorni moški zbor Ptuj, Komorni zbor Glasis, Za-vrški fantje in Pihalni orkester Ptuj. Nadvse uspešni pa so bili v teh letih dijaki Gimnazije Ptuj, ki so pod vodstvom mentorice prof. Jelke Kokol Plo-šinjak osvojili najvišja mesta na tekmovanju o poznavanju življenja in dela Rudolfa Maistra, ki ga organizira Skupnost slovenskih gimnazij. Društvo generala Maistra Ptuj uspešno sodeluje tudi z drugimi društvi generala Maistra in domoljubnimi društvi. Svoje delovanje financira iz letne članarine v višini 12 evrov in dotacije MO Ptuj v višini 600 evrov. Tudi v novem mandatu društvo osnovnih smernic svoje- ga delovanja ne bo bistveno spreminjalo, okrepilo pa bo sodelovanje z Zvezo društev generala Maistra Slovenije, v katero je vključenih 25 društev z okrog 1600 člani, ki jo vodi Milan Lovrenčič. Ptujsko društvo lahko računa tudi na sredstva Zveze, če bo le pripravilo zanimiv program. To bi lahko bila tudi promocija novih Maistrovih pesmi na Ptuju glede na glasbeno tradicijo, ki jo mesto ima in odlične pevske skupine oz. ansamble. Natečaj za uglas-bitev Maistrovih pesmi bo zaključen v teh dneh. Pri tem pa naj bi se društvo povezalo z Mitjem Gobcem, s katerim je Zveza že uspešno sodelovala, je predlagal. Če bo društvu to uspelo, bodo v Zvezi zagotovili tudi TV-prenos. Predvsem pa je treba najti programe, ki bodo zanimivi za mlade, tudi zato se zavzemajo za tesnejše sodelovanje s šolami. Program zveze je že tak, da ima široko podlago za sodelovanje z mladimi, je prepričan Milan Lovrenčič. Društva naj bi v prihodnje več pozornosti posvečala tudi samemu druženju in zabavi. Na skupščini so se za dosedanje delo zahvalili Davorinu Jukiču in vsem drugim, ki so delovali v organih društva. V novem mandatu ga bo vodil Štefan Čelan, tudi njegov ustanovni član, ki se je zahvalil za zaupanje. Zaveda se, da s tem prevzema veliko odgovornost za to, da se bo društvo z nadaljevanjem aktivnosti dostojno poklonilo za vse, kar je general Rudolf Maister naredil za slovenski narod. Pri tem računa na vse člane oz. organe društva. Za tajnika so izvolili Radoslava Simoniča, blagaj-ničarka bo Silva Razlag, v UO pa bodo delovali še: Davorin Jukič, Franc Hliš, Samo Plo-šinjak, Jožef Ekart in Majda Goznik. Nadzorni odbor bo vodil Marjan Ostroško, člana pa ste še Franc Vreže in Franci Predikaka. V imenu MO Ptuj se je skupščine udeležil mestni svetnik in častni občan Milan Krajnik. Prinesel je tudi pozdrave župana Mirana Senčarja. Društvu je zaželel uspešno delo tudi v novem mandatu ter se zavzel za dobro obojestransko sodelovanje. MG Ideje, strnjene v 18 minut Prvo konferenco z zaščitnim znakom TED (angleška kratica za tehnologijo, zabavo in oblikovanje) so organizirali leta 1984 v Kaliforniji. Zdaj jih pripravljajo vsako leto, oznako TEDx (x pomeni eksterno) pa nosijo neodvisno organizirane konference, za katere morajo organizatorji pridobiti licenco. Dogodki so sestavljeni iz niza predstavitev povabljenih govorcev. Predavanja so omejena na 18 minut, vsebinskih omejitev pa skorajda ni: govorniki lahko govorijo o znanosti, umetnosti, politiki in vsem drugem. Predstavijo lahko svojo idejo, inovacijo, spoznanje, zamisel ali življenjsko izkušnjo. »Gre za samostojno organizirane dogodke na lokalni ravni, namenjene združevanju ljudi in deljenju idej, vrednih širjenja,« so pojasnili organizatorji žetalskega TEDx dogodka. V Sloveniji se je doslej zvrstilo že več kot 50 TEDx konferenc, vendar v Spodnjem Podravju doslej samo v Žetalah, tem najbližje pa v Mariboru. Od leta 2006 so vsi govori z dogodkov po vsem svetu (sicer z nekajmesečno zamudo) objavljeni tudi na spletu in brezplačno dostopni vsakomur. Do danes se je nabralo že nekaj tisoč video posnetkov v več ko 110 različnih jezikih. Foto: MG 10 Štajerski Kultura petek • 5. maja 2017 Ormož • Nagrada za delo ravnatelja glasbene šole Slavko Petek dobitnik prestižne Gerbiceve nagrade Zveza slovenskih glasbenih šol je nagrado Frana Gerbiča za življenjsko delo ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja letos namenila ravnatelju Glasbene šole Ormož Slavku Petku. V začetku aprila so v Kulturnem domu Cerknica najzaslužnejšim glasbenim in plesnim pedagogom podelili nagrade in priznanja Frana Gerbiča. Nagrado za življenjsko delo sta prejela dolgoletni ravnatelj glasbene šole Ormož Slavko Petek ter pianist in pedagog s Konserva-torija za glasbo in balet Ljubljana Sijavuš Gadžijev. Prejemniki priznanj Frana Gerbiča pa so: pianistka in korepetitorica s Konservatorija za glasbo in balet Maribor Maja Mancini Seni-ca, violončelistka mlajše generacije s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Karmen Pečar Koritnik, dirigent in pedagog z glasbene šole Logatec Marjan Grdadolnik ter Zoran Lupinc kot promotor diatonične harmonike z glasbene šole Ilirska Bistrica. Slavko Petek Glasbeno šolo Ormož uspešno vodi že od leta 1980. Njegovo življenje je tesno prepleteno z glasbo, že kot osemletni deček se je zaljubil v trobento. »Že kot otrok sem si rekel, da bom igral trobento. Po končani osnovni šoli je moja profesorica fizike in matematike želela, da bi šel študirat matematiko in fiziko, ker sem se na državnih in drugih tekmovanjih na teh področjih dobro odrezal, a sem si zadnji hip premislil. K temu me je nagovoril takratni ravnatelj Glasbene šole Ormož Alojz Krajn-čan, ki je videl moje navdušenje za glasbo in mi svetoval vpis v srednjo glasbeno šolo ter me tako usmeril v glasbeni poklic,« pripoveduje Petek, ki je v ravna-teljske čevlje (sprva v čevlje v. d. ravnatelja) stopil že kot mladenič, kljub temu da si to sprva niti ni želel: »Prvič sem funkcijo v. d. ravnatelja prevzel 1975. leta, star 21 let. Potem sem iskal ravnateljico za glasbeno šolo, nagovarjal k temu ljudi. Seveda mi je uspelo dobiti ravnateljico, ki je potem po dveh letih odšla, pa sem bil spet v. d„ Zgodba se je ponovila in potem mi je bilo tega počasi dovolj. Sam pri sebi sem si rekel: ali sem res samo za krizne situacije? In tako sem se sam prijavil za ravnatelja ter hkrati postal tudi dirigent orkestra, kajti to je v Ormožu vedno sovpadalo.« Pobudnik in gonilna sila državnega tekmovanja slovenskih godb Kot še priznava, je v vseh teh letih tudi pihalni orkester postal velik del njega. Sicer pa ima Petek med drugim velike zasluge za razvoj in popularizacijo pihalnih orkestrov v Sloveniji, so zapisali v obrazložitvi nagrade: »Slavko Petek je bil tudi pobudnik in gonilna sila pri organizaciji državnega tekmovanja slovenskih godb v zabavnem Ptuj • Petnajst let Literarnega kluba V krogu z desetimi literati V petek, 21. aprila, so nas člani Literarnega kluba Ptuj povabili v malo dvorano Narodnega doma na svoj tradicionalni literarni večer, ki so ga tokrat poimenovali V krogu. Na večeru, ki ga je vodil mentor Literarnega kluba David Bedrač, se je predstavilo deset literarnih navdušencev: Ivo Ban, Cecilija Bernjak, Mirko Ja-ušovec, Janko Keček, Erika in Mirko Kotnik, Karmen Pulko, Matilda Simonič, Melita Vido-vič in Katja Zadravc. V klubu so nekateri že vse od njegove ustanovitve pred 15 leti, ko sta se za tovrstno literarno druženje »dogovorila« David Bedrač, pesnik in profesor slovenskega jezika, ter pesnik Mirko Kotnik, ki se je sicer do takrat družil v mariborskem literarnem združenju, a je pravilno zaslutil, da je tudi na Ptujskem dovolj ustvarjalcev, ki bi jih zanimalo druženje v Ptuju. Pri tem so našli vso podporo tudi pri ptujski Zvezi kulturnih društev in njeni predsednici Nataši Petrovič. Doslej so vsakih pet let izdali literarni zbornik; prvi je bil Zlivanka (2007), drugi Podoba in beseda (2012). Letos bi moral biti na vrsti tretji, pa se nekoliko zatika pri njegovem financiranju. A če bi bili potencialni financerji na tokratnem literarnem večeru, bi zagotovili denar še za četrti zbornik, tistega leta 2022, ne le za letošnjega! V krogu (pravzaprav je bil, če smo pošteni, polkrog) so svoja dela brali zelo različni avtorji, od pisateljev do pesnikov, od tradicionalistov, ki se še oklepajo rime, do tistih, katerih pesniška govorica je zelo svobodna, od avtorjev, ki pišejo v knjižni slovenščini, do tistih, ki si upajo (in znajo!) ustvarjati v narečju (le zakaj si samo Prekmurci »drznejo« na umetniško raven povzdigniti svoj govor, drugi pa se domače govorice sramujemo?) ... Morda za pokušnjo pesem Ormožana Janka Kečka, ki je bil letos polfinalist Pesniškega turnirja Založbe Pivec: Teniška žogica Izvlečejo jo iz teme, ujete v valjastopločevino. Nič ne vprašajo, ali želi okusiti svetlobo. Servis jo požene v igro: n Foto: Zasebni arhiv Letošnji dobitniki nagrad in priznanj Frana Gerbiča, med njimi tudi dolgoletni ravnatelj ormoške glasbene šole Slavko Petek (drugi z leve). programu za pokal Ormoža (sedaj Vinka Štrucla), ki bo letos potekalo že dvaindvajsetič. V svojem dvainštiridesetletnem strokovnem in organizacijskem delovanju pri vodenju Pihalnega orkestra Ormož, vzgoji mladih glasbenikov in pri organizaciji državnih tekmovanj slovenskih godb v zabavnem programu je pomembno prispeval k dvigu kakovosti glasbenega življenja v severovzhodnem delu Slovenije. S svojo predanostjo, strokovnostjo, odgovornostjo in ljubeznijo do glasbe se je zapisal v srca številnih ljubiteljev glasbe v svojem kraju in širše. Pihalni orkester, ki deluje v sklopu Glasbene šole Ormož, je pod njegovim vodstvom napredoval do današnjega velikega in kakovostnega pihalnega orkestra, ki je eno najuspešnejših ljubiteljskih kulturnih društev na širšem območju, brez katerega ne mine noben pomemben dogodek.« Med najodmevnejšimi in tudi najbolje obiskanimi prireditvami ormoškega orkestra pa so vsekakor novoletni koncerti, ki jih organizirajo tradicionalno 28. decembra. Kot nam je prejemnik prestižne glasbene nagrade še zaupal, se letos namerava upokojiti, a bo igral na trobento, dokler bo le lahko. Njegova velika želja pa je še, da bi letošnji, 40. novoletni koncert še potekal pod njegovo dirigentsko palico ... Monika Levanič forhend, bekhend, volej ji določajo pot. V njenih genih je volja do odboja. Z okroglimi stopinjami riše obraz peščenega igrišča. Poljub na črto rodi krik zmagoslavja. Po pristanku v mreži se uči kletvic. /.../ Ne glede na iztisnjen znoj nikoli ne doseže velikosti košarkarske sorodnice. Postaja vse težja. Odboj slabi. Zadnji udarec jo zabije tako globoko, da je nobena roka več ne doseže. Tepih zabriše vse poteze na obrazu. Igra se nadaljuje. Z novimi žogicami in starimi udarci ... In tako se nadaljuje tudi delo v Literarnem klubu Ptuj. Z novimi avtorji in starimi literarnimi veščinami... jš Na tokratnem literarnem večeru so se predstavili (od leve): vodja večera David Bedrač ter pesniki in pisatelji Karmen Pulko, Matilda Simonič, Ivo Ban, Mirko Jaušovec, Janko Keček, Katja Zadravc, Melita Vidovič, Cecilija Bernjak, Erika in Mirko Kotnik. Ptuj • Dan OŠ Breg Cilj osnovnošolcev je Luna Dnevi pred prazniki so bili na OŠ Breg izjemno pestri. Minuli teden so obeležili dan šole, v sredo pa so se odpravili še na 11 kilometrov dolg medgeneracijski pohod. Številni so cilji, ki jih imajo učenci OŠ Breg, in številni talenti, s katerimi jih bodo skušali uresničevati. To so dokazali tudi v četrtek, ko so s slavnostno prireditvijo obeležili dan šole. Letos so ga izvedli pod geslom Naša prihodnost. „V scenariju smo zajeli življenje in delo naše šole ter razmišljanja učencev na temo Naša prihodnost, ki so jih podali v razredih in šolskem parlamentu. Predstava je nastajala počasi. Sestavljali smo jo delček za delčkom, učitelji in učenci skupaj. Dokler nismo dodali zadnjega, na proslavi ob dnevu šole," je idejno zasnovo prireditve opisala Mojca Vodušek, ko-ordinatorica letošnjega dneva šole. Kot je dejal ravnatelj OŠ Breg, Milan Fakin, so učenci pokazali zelo veliko talentov: pevskih, plesnih, športnih, igralskih ... „Prireditev je bila izjemna, eden izmed obiskovalcev me je celo vprašal: 'Kaj več nam lahko sploh še pokažete v prihodnje,'" pravi Fakin. In kaj bi si želeli pokazati oziroma kakšno prihodnost si želijo breški šolarji. Ob koncu prireditve so svoje želje strnili v naslednje besede: „Sledili bomo misli, ki nas je spremljala ves čas ustvarjanja. Za cilj si zmeraj izberi Luno. Če ti ne uspe, še zmeraj lahko pristaneš med zvezdami." V sredo se sicer niso odpravili na Luno, so pa si ta dan rezervirali za pohod. Udeležili so se ga učenci šole ter okrog 150 drugih spremljevalcev. Skupaj s člani Planinskega društva Ptuj so se podali na 11-kilometrski potep do Spuhlje. Dženana Kmetec Breški osnovnošolci so v čast svoji šoli skupaj z učitelji pripravili čudovito prireditev. Foto: CG Foto: CG Nogomet Odločilnih že prvih 45 minut Stran 12 Motokros Gajser na Škednju do nove zmage Stran 12 Nogomet V lepotici prvenstva Drava do točke Stran 13 Nogomet Praznik po vijoličastih notah Strani 13 Rokomet Odličen odpor premalo za uspeh Strani 14 Atletika Na polmaratonu zmaga ostala doma Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis • Mednarodni turnirji 8 dni, 8 tekem, 8 zmag -Rola iz kvalifikacij do naslova Blaž Rola je dokončno nazaj! Kraj njegove »teniške vrnitve« je Tallahassee na Floridi, kjer se je igral turnir na zeleni peščeni podlagi, Ptujčan pa je tokrat odšel do konca in visoko v zrak dvignil zmagovalni pokal (natančno: srebrni pladenj). Za 26-letne-ga Ptujčana je to tretja turnir-ska zmaga v karieri, a prva po letu 2015. Z osvojenimi 80 točkami se je močno povzpel po ATP-lestvici - iz 271. mesta je poskočil znotraj najboljših 200, na 198. mesto! Posebnost Blaževe zmage je predvsem način, na katerega je do nje prišel - začel je namreč v kvalifikacijah. Ko so najboljši v glavnem žrebu šele začeli nastopati, je imel 26-letnik iz Ptuja za sabo že tri precej naporne dvoboje (proti Kolumbijcu Galanu je v tie breaku 2. niza slavil 17:15). Verjetno se je odločilni klik za to, da je začel verjeti v naslov, zgodil po izločitvi 5. nosilca, Leonarda Mayerja (131.), nekdaj že 21. igralca sveta. Sledili sta zmagi proti dvema mlajšima, 23-letnima Američanoma, Dennisu Novikovu (191.) in Denisu Kruegerju (180.). Blaž je pri tem kljub utrujenosti odlično odigral zaključek 3. niza proti Kruegerju, najboljše pa je sledilo za konec, v finalu. Tam je bil Blažev tekmec 22-letni Ramkumar Ramanathan (264.). Indijec je imel ob igrišču glasno in številčno podporo, kljub temu pa je Blaž odlično odigral uvodni niz in ga prepričljivo dobil. Boljši je bil tudi v drugem, a pobude proti vztrajnemu tekmecu ni uspel kronati z breakom. Na koncu se je odločalo v podaljšani igri, ki jo je v svojo korist obrnil Indijec. Blaž je v 3. nizu pokazal nekaj, kar ga je doslej velikokrat izdalo - veliko psihološko trdnost. Enostavno je pozabil na zapravljene Blaž Rola, turnirske zmage: 1. Guangzhou (Kitajska) - marca 2014 2. Santos (Brazilija) - aprila 2015 3. Tallahassee (Florida, ZDA) - aprila 2017 Challenger turnir, Tallahassee (ZDA) (75.000 dolarjev): 1. krog: Rola - Marcos Giron (ZDA) 6:2, 6:4; 2. krog: Rola - Leonardo Mayer (Argentina, 5.) 6:2, 6:4; četrtfinale: Rola - Denis Novikov (ZDA) 6:1, 6:2; polfinale: Rola - Mitchell Krueger (ZDA) 6:3, 5:7, 6:4; finale: Rola - Ramkumar Ramanathan (Indija) 6:2, 6:7(6), 7:5. priložnosti v 2. nizu ter še naprej pritiskal na tekmeca. To se mu je dokončno izplačalo pri rezultatu 5:5, ko je odvzel servis Ramanathanu. Pribor-jeno prednost je nato zadržal in se po dobrih 2 urah in pol razveselil izjemne zmage, za katero mu je iskreno čestital tudi Indijec. Kakovostno je bil dvoboj na zelo visokem nivoju, oba igralca sta točke gradila in osvajala z dobrimi potezami, neizsiljenih napak ni bilo veliko. Glavno Blaže-vo orožje je bil nedvomno servis, ki ob igri z osnovne črte postaja resnično močan steber njegove igre. „8 dni, 8 tekem, 8 zmag - to je več, kot sem lahko pričakoval. Z dosežkom sem več kot zadovoljen, ne samo zaradi osvojenega naslova, ampak predvsem zaradi iger, ki sem jih prikazal. To mi pomeni res veliko in je kazalnik, da sem na pravi poti, po kateri se želim vrniti na mesta, ki sem jih v preteklosti že zasedal. Ko se sedaj ozrem na konec lanske sezone in na manjšo poškodbo, ki me je doletela, vidim v tem več pozitivnih kot negativnih stvari. Brez pritiska sem se v miru pripravljal na novo sezono, tako fizično, tehnično kot psihološko, rezultati dobrega dela pa se sedaj že kažejo. Zares se iskreno zahvaljujem vsem, ki zame delajo v zakulisju, da lahko na igrišču prikazujem takšno dobro igro. Skozi vse dni sem dobival številna vzpodbudna sporočila, zahvala tudi vsem tem, ki me spremljajo in vzpodbujajo - zaradi njih je zmaga še bolj posebna," je Blaž Rola sporočil iz ZDA, kjer ta teden že igra na naslednjem challenger turnirju v Savannahu (75.000 dolarjev). TE U-16 v Brnu: Planinšek do finala! Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) je pretekli teden nastopal na turnirju TE U-l6 v Brnu na Češkem. Po četr-tfinalu v Srbiji je tokrat na Češkem stopil še dva koraka Blaž Rola s trofejo za osvojeni turnir v glavnem mestu Floride Tallahasseeju. dalje - uvrstil se je v finale. Kot 7. nosilec je imel zelo težak žreb, saj se je po dveh uvodnih zmagah po vrsti pomeril s kar štirimi nosilci. Najprej je v 3- krogu ugnal 9. nosilca, Poljaka Jasza Szajrycha, v četrtfinalu 2. nosilca, Čeha Martina Krumicha, v polfina-lu pa še 3- nosilca, Avstrijca Lukasa Neumayerja. To je pomenilo zasluženo uvrstitev v finale močnega turnirja, kjer ga je pričakal 1. nosilec, domačin Vitek Horak. Ta zaseda mesto med najboljšimi 30 na lestvici TE, podobno kot tudi 2. nosilec Krumich. Čeh je bil tokrat premočan, Planinšek pa je zabeležil največji mednarodni uspeh doslej. Rezultati: četrtfinale: Planinšek (7.) -M. Krumich (Češka, 2.) 6:2, 6:2; polfinale: Planinšek (7.) - L. Neumayer (Avstrija, 3.) 6:2, 6:3; finale: Planinšek (7.) - V. Horak (Češka, 1.) 2:6, 3:6. TE U-14 v Zagrebu: Straškova najboljša izmed Slovenk Nika Strašek in Taja Lon-čarič (obe TK Terme Ptuj) sta pretekli teden nastopali na turnirju serije Tennis Europe (TE) v Zagrebu (ZABA memorial Viktora Grilla). Turnir je imel oznako visoke 2. kategorije, na njem pa je v glavnem žrebu nastopilo 64 igralk. Nika je bila 15. nosilka, svoj status pa je povsem upravičila s prebojem med 16 najboljših. V prvem krogu je ugnala Norvežanko Milico Mitrovič (6:4, 6:0), v 2. pa ji je domačinka Daniela Hun-cak dvoboj predala. Preboj v četrtfinale ji je preprečila 2. nosilka Elena Karner iz Avstrije, ki je slavila 2:6, 1:6. Straškova je bila s tem rezultatom najboljša Slovenka na turnirju. Taja je izgubila v 1. krogu, ugnala jo je 4. nosilka Daniela Glanzer iz Avstrije (4:6, 1:6). Jože Mohorič Tallahassee, Florida Tallahassee je glavno mesto ameriške zvezne države Florida in šteje približno 180.000 prebivalcev. Tam domuje flo-ridska državna univerza (Florida State University), ki skupaj z nekaterimi drugimi manjšimi univerzami (Florida A&M University, Tallahassee Community College ...) pod svojim okriljem združuje skoraj 70.000 študentov, zaradi česar Tallahassee pogosto označujejo kot »študentsko mesto«. Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj, desno) se je na turnirju serije TE U-16 v Brnu prebil vse do finala. 3. OP U-18 v Mariboru: Vidovič ugnal 1. nosilca Na igriščih TK Branikje potekal 3. odprti turnir za starostno kategorijo U-18. Po daljšem času je na igrišča znova stopil Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj, letnik 2002). Bil je zelo uspešen, saj se je prebil do polfinala, na poti med štiri najboljše pa je izločil 8. (Mark Andrejič-Goljar, Domžale) in 1. (Gašper Bezjak, Branik) nosilca. Odmevna je predvsem četrtfinalna zmaga proti dve leti starejšemu Bezjaku, ki na lestvici TZS U-18 zaseda visoko 4. mesto. Turnirje osvojil 4. nosilec Nick Cmagner (ŽRK Maribor, letnik 1999), ki je v polfinalu ugnal prav Vidoviča. FIN A U-14 v Kopru: Straškova dvakrat do finala V Kopru je potekal finalni A-turnir za deklice do 14. leta, 1. nosilka je bila Nika Strašek (TK Terme Ptuj). Prebila seje do finala, kjer pa je predala dvoboj Brini Šulin (Radomlje, 2.) zaradi poškodbe. Posledično ni igrala niti finala dvojic, kamor se je uvrstila skupaj s klubsko kolegico Ano-Tejo Tabor. 12 Štajerski Šport petek • 5. maja 2017 Nogomet • 1. SNL, 31. krog Odločilnih že prvih 45 minut Aluminij - Kalcer Radomlje 3:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Kramer (12.), 2:0 Škoflek (26.), 3:0 Kramer (35.), 3:1 Cerar (49.). ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Kocič, Damiš, Turkalj, Muminovič, Mensah (od 78. Petrovič), Vrbanec (od 66. Tahiraj), Škoflek, Bizjak, Kramer (od 74. Mesec). Trener: Slobodan Grubor. KALCER: Ivačič, Jazbec, Karamatič, Marinšek (od 46. Primc), Ba-lič (od 57. Nunič), Hlede, Jugovar, Jankovič, Kovjenič (od 46. Roka-vec), Cerar, Šipek. Trener: Adnan Zildžovič. IGRALEC TEKME: Blaž Kramer (Aluminij). Nogometaši Aluminija (32 točk) so proti Radomljanom (11) pričakovano vknjižili tri točke, s katerimi so na tako želenem 8. mestu prehiteli Krško (31). Blizu je tudi Rudar (35), ki ima pred Ki-dričani le še tri točke prednosti. Varovanci Slobodana Gruborja so levji delež dela proti Kalcerju opravili že v 1. polčasu, ko so trikrat zadeli v polno. Pri vseh treh je sodeloval Blaž Kramer, dvakrat kot 1. MARIBOR 31 20 8 3 58:22 68 2. DOMŽALE 31 16 6 9 60:34 54 3. OLIMPIJA 31 15 8 8 42:28 53 4. GORICA 31 13 10 8 41:35 49 5. CELJE 31 12 9 10 39:35 45 6. KOPER 31 10 12 9 34:37 42 7. RUDAR 31 9 8 14 41:44 35 8. ALUMINIJ 31 8 8 15 32:51 32 9. KRŠKO 31 6 13 12 33:46 31 10. RADOMLJE 31 1 8 22 22:72 11 Blaž Kramer, Aluminij: „Tekma je bila dobra, predvsem prvi polčas je bil z naše strani zelo soliden. V igri so se nam pojavljale tudi pomanjkljivosti, a so ob treh doseženih zadetkih nekako ostale v senci." Luka Celar, Radomlje: „Ne znam pojasniti, zakaj smo tako slabo igrali v prvem polčasu, bili smo povsem 'mrtvi'. V drugem smo igrali tako, kot bi morali že od začetka, a je bilo po visokem zaostanku to premalo za izenačenje. Zaslužena zmaga Aluminija." strelec, enkrat kot podajalec. Uvod tekme je bil kar živahen, sodniki so že v uvodnih 15 minutah na obeh straneh razveljavili po en zadetek zaradi prepovedanega položaja, v 12. minuti pa je domačim vendarle uspelo doseči tudi regularen zadetek za vodstvo z 1:0. Tega je s strelom iz kazenskega prostora dosegel Blaž Kramer po prodoru in natančni podaji Žige Škofleka. Ista naveza je znova Prestavljena dokončna odločitev Večni derbi v Ljubljani teoretično še ni okronal novega prvaka, odločitev je prestavil na enega od prihodnjih krogov. Maribor ima novo priložnost v soboto zvečer na tekmi z Gorico, tokrat na domačem stadionu Ljudski vrt. Če osvojijo vsaj točko, bodo imeli pred zadnjimi štirimi krogi neulovljivih 12 točk prednosti ... Razburljivo je v boju za 2. mesto, kjer imajo sedaj Domžale točko prednosti pred Olimpijo. V boju za 4. mesto Celjanom ni uspelo izkoristiti spodrsljaja Gorice, ki je na domačem stadionu remizirala s Krškim. Aluminij in Krško sta v tem krogu osvojila tri, oz eno točko in se približala Velenjčanom. Ti nikakor niso mirni na 7. mestu ... REZULTATI 31. KROGA: Aluminij - Kalcer Radomlje 3:1 (3:0); Olimpija - Maribor 0:0; Domžale - Rudar Velenje 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Franjič (57.), 2:0 Repas (65.), 3:0 Majer (77., iz 11-m); Gorica - Krško 0:0; rdeči karton: Mansah (71., Krško); Celje - Koper 2:2 (1:1): strelci: 1:0 Pišek (34.), 1:1 Križman (42.), 2:1 Volaš (56.), 2:2 Ibričič (60.). udarila v 26. minuti, tokrat je Kramer podal z leve strani, Škoflek pa je z glavo zadel za 2:0. Branilci gostov so bili ob podajah precej nezbrani, tako je bilo tudi v 35. minuti, ko so domači povedli že s 3:0. Takrat je prosti strel z več kot 30 metrov izvedel Milan Kocic, podal je visoko žogo v kazenski prostor, kjer je znova povsem osamljeni Kramer z glavo še enkrat premagal Ivačiča - 3:0. „Prvi polčas smo odigrali fenomenalno, saj smo dosegli tri zadetke, ob tem pa izpeljali še veliko lepih akcij. Igralci so bili agresivni, taktično disciplinirani, vse je bilo na res visokem nivoju. Med polčasom sem opozarjal igralce, da se ne smejo povsem sprostiti, saj bi lahko tekmeci to izkori- Medsebojne tekme: 5. krog: Aluminij - Krško 3:0 (1:0): 14. krog: Krško - Aluminij 2:2 (0:1); 23. krog: Aluminij - Krško 1:1 (0:1); stili in naredili pritisk;" je povedal domači trener Grubor. Prav to pa se je v uvodu drugega polčasa res zgodilo: Luka Cerar je v 49. minuti znižal zaostanek z lepim strelom s približno 20 metrov, ko je zadel desni zgornji kot gola - 3:1. Domači so posest žoge prepustili gostom, ki pa niso bili posebej nevarni za dosego zadetka. Domačini bi lahko povišali vodstvo v 76. minuti, ko je Škoflek prišel v kazenski prostor pred Ivačiča, ki pa je njegov strel zaustavil. V zadnji minuti rednega dela srečanja je imel Bizjak po podaji Škofleka t. i. 100 % priložnost, a je žogo poslal mimo praznega gola. Minuto kasneje je iz ugodnega položaja še enkrat streljal čez vrata. JM rn^^Ë Mm pF KgjE : M pflJ W ' i m v , i C vi Ù Blaž Kramer in Lovro Bizjak sta bila med najboljšima posameznikoma 1 pomemben delež k zmagi Aluminija. 1. SNL, 32. krog: Krško - Aluminij, petek, 5. maja, ob 20.00 na stadionu Matije Gubca V Krškem prva zaključna žogica V boju za obstanek bo najzanimivejši dvoboj 32. kroga v petek potekal na stadionu Matije Gubca v Krškem, kjer se bosta tekmeca za neposreden obstanek - Krško in Aluminij - pomerila med seboj. V dosedanjem delu sezone sta že odigrala tri tekme, uspešnejši so bili Kidričani. Posebej dramatično je bilo na tekmi 14. kroga, ko je Josip Zeba kljub dvema igralcema manj (izključena sta bila Krljanovič in Tahiraj) na 2:2 izenačil v 95. minuti tekme ... Aluminij in Krško sta v zadnjih letih stalna tekmeca, bodisi v 2. ali sedaj v 1. ligi. Še enkrat bo njuna medsebojna tek sezone. Kidričan mesto. „Vložek b ko tekmo je trel bomo tega drža mo. V Krško odh razpletu pa se la naših želja - obs zadnjih sedmih t „Recept je pri na polno, pokaz obenem pa rea uspeh," je bil jas Motokros • Dirka za DP Gajser na Škednju do nove zmage Lestvica strelcev: 15 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor), Dominik Glavina (Rudar); 14 zadetkov: Miran Burgic (Gorica); 13 zadetkov: John Mary (Rudar); 12 zadetkov: Dalibor Volaš (Celje); 11 zadetkov: Filip Dangubič (Krško); 9 zadetkov: Milivoje Novako-vič, Dare Vršič (oba Maribor), Žiga Škoflek (Aluminij); 8 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor), Slobodan Vuk, Marko Alvir (oba Domžale), Leon Benko (Olimpija); 7 zadetkov: Lovro Bizjak (Aluminij), Miha Zaje (Olimpija). Nogomet • 1. SNL Aluminij brez težav do želene licence, Koper ostal brez nje Komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov je v sredo objavila rezultate licenčnega postopka za klube 1. SNL za sezono 2017/18. Na prvi stopnji je bilo uspešnih devet prvoligašev, komisija je zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti zavrnila le Koper. Sedem klubov je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne licence UEFA, z izjemo Kopru so vsem podelili tudi licenco UEFA (Maribor, Olimpija, Gorica, Celje, Rudar, Domžale). Za to niso zaprosili Aluminij, Krško in Kalcer Radomlje. Koper ima možnost pritožbe na licenčno komisijo za pritožbe, in sicer do 15. maja 2017. Na stezi Škedenj pri Slovenskih Konjicah so se na drugi dirki državnega prvenstva pomerili najboljši slovenski motokrosisti. Tim Gajser (Motocross-ski Gajser Team) je slavil z dvojno zmago v razredu MX ope. Vseh 78 tekmovalcev je startalo tudi na novi, inova-tivni plastični startni podlagi, kar je bila novost na tokratni dirki. Tudi drugo dirko državnega prvenstva si je ogledalo veliko število navijačev, ki so prizorišče zapolnili do za- dnjega kotička. V kraljevem razredu MX open je Gajser vozil na polno in to dirko izkoristil za dober trening. »Tokrat sem imel zaradi nove posebne podlage na startu nekaj težav, saj enostavno nisem vedel, s koliko plina naj začnem, zato tudi v prvi vožnji nisem prišel na prvo mesto že v prvem ovinku. Ampak potem sem odpeljal v dobrem tempu in užival v vožnji. V drugo je šlo po mojem načrtu in sem povedel že takoj po startu. Proga sicer ne dopušča veliko različnih linij, a vseeno je bil to zame dober trening,« je povedal Gajser, ki po dveh dirkah v seštevku državnega prvenstva vodi. V obeh dirkah je bil drugi Klemen Gercar (AMD Brežice), na tretjo stopničko je stopil Luka Kutnar (AMD Šentvid). Naslednja dirka za državno prvenstvo bo v nedeljo, 14. maja, v Stranski vasi pri Semiču. Dirka bo štela za skupno državno prvenstvo Slovenije in Hrvaške. sta i- ■ tí ÍPSS" _ ■ •■• ■ Foto: Peter Kavčič Pod viaduktom Skedenj se je ob motokros progi zbralo veliko gledalcev. Kolesarstvo Jure Majnik tretji v Prekmurju Kolesarski klub Tropov-ci je v nedeljo, 30. aprila, pripravil 9. Pokal občine Tišina. Tudi dirka na skrajnem severovzhodu naše dežele šteje za Pokal Slovenije, le da za spremembo to ni bila dirka na končni cilj, ampak so fantje tekmovali v kriteriju. Dirka je bila krožna, krog je bil dolg 2,4 km, točkoval pa se je vsak drugi krog. Tako so dečki B in A imeli tri sprinte. Pri dečkih B je bil najboljši kolesar Perutnine Ptuj Jan Svenšek na 10. mestu. Mesto boljši je bil pri dečkih A Andrej Majnik, ki napreduje iz dirke v dirko. Največ uspeha so imeli mladi Ptujčani pri dečkih C, kjer je Jure Maj-nik na dirki, kjer so fantje za točke sprintali dvakrat, osvojil odlično 3. mesto in tako stopil na zmagovalni oder. Dvanajst krogov so morali prekolesariti mlajši mladinci, ki so imeli šest sprintov. Gašper Pušnik je kot najboljši perutninar končal na 10. mestu. tp petek • 5. maja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 13 r W i H Nogomet • 2. SNL, 23. krog Foto: Črtomir Goznik tekme proti Kalcerju in sta prispevala ma imela velik vpliv na končni razplet ii so odločeni, da zadržijo trenutno 8. 10 velik, a nas to ne sme zavesti. Vsa-ba pokazati željo po zmagi, in če se 11 tudi tokrat, potem jo lahko doseže-ajamo z jasnimi željami, ob ugodnem ahko že močno približamo uresničitvi ;tanku," je dejal Blaž Kramer, ki je na ekmah dosegel 4 zadetke. eprost: v tekmo moramo iti odločno, ati moramo 100 % svojih zmožnosti, lizirati priložnosti. Verjamem v naš ;en tudi Denis Vezjak. V lepotici prvenstva Drava do točke Triglav Kranj -Drava Ptuj 3:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Križaj (13.), 2:0 Poplatnik (38.), 2:1 Bašič (40.), 2:2 Šporn (49.), 2:3 Križan (70.), 3:3 Poplatnik (82., z 11 m). DRAVA: Domjan, Gajič, Kuko-vec (od 69. Kukec), Šalamun (od 85. Panikvar), Marcius, Šporn, Čeh, Bašič, Petek, Roškar, Križan. Trener: Simon Sešlar. RDEČI KARTON: Gajič (90.). Triglav in Drava sta na predpraznično nedeljo v 23-krogu 2. SNL odigrala pravo lepotico prvenstva, na koncu pa so gledalci videli remi. Padlo je kar šest zadetkov, tekma je bila polna dinamike in preobratov in je ponudila vse, kar lahko ponudi nogomet. Dravaši so dokazali, da je njihova forma v vzponu. Bili so dopadljivi, trenerja pa skoraj zagotovo najbolj veseli vztrajnost njegove ekipe. Modri so zaostajali že z dvema zadetkoma (2:0) in zdelo se je, da ni več izhoda, toda nato so vstali kot feniks iz pepela, uprizorili popoln preobrat, na koncu Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so proti vodilnemu Triglavu odigrali odlično srečanje in se veselil osvojene točke. pa so domačini s strelom z enajstmetrovke vendarle prišli do točke. Tako morda celo ostaja nekaj grenkega priokusa, saj so bili Ptuj-čani zelo blizu popolnega presenečenja in vseh treh točk. Forma ptujske ekipe na zadnjih tekmah je prava in modri enakovredno kon- kurirajo prav vsem ekipam lige - pred tem proti Dobu so bili vsaj enakovredni, a ostali brez točk, delno pa so izpad točk nadoknadili v gorenjski prestolnici, kjer so si poleg treh zadetkov priigrali še kar nekaj nadvse obetavnih situacij. Naslednja priložnost za osvojitev točk bo že v soboto, ko Dravo čaka domača preizkušnja z Veržejem. Z zmago bi modri tudi teoretično potrdili Dob še dve točki bližje Triglavu Največ zanimivega dogajanja je s sabo prinesla tekma v Kranju, kjer so gledalci videli kar šest zadetkov, na preostalih treh tekmah pa skupaj le dva. Varovanci Damijana Romiha so še dve točki bližje Triglavu, v spodnjem delu lestvice pa Ver-žejci na domačem igrišču niso izkoristili priložnosti za beg iz „ogroženega položaja". REZULTATI 23. KROGA: Triglav - Drava Ptuj 3:3 (2:1); Farmtech Veržej - Brda 0:0; rdeča kartona: Franciosi (62., Brda), Ciglarič (90., Veržej); Roltek Dob - Krka 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Kunstelj (41., z 11 m); Ankaran Hrvatini - Brežice Terme Čatež 1:0; strelec: 1:0 Štromajer (17.). 1. TRIGLAV KRANJ 21 16 3 2 49:17 51 2. ROLTEK DOB 22 15 5 2 52:18 50 3. ANKARAN-H. 22 14 2 6 41:21 44 4. BREŽICE ČATEŽ 21 8 6 7 28:29 30 5. DRAVA PTUJ 22 7 4 11 38:46 25 6. KRKA 21 7 3 11 38:32 24 7. BRDA 22 4 7 11 17:32 19 8. ZARICA KRANJ 21 6 1 14 18:46 19 9. FARM. VERŽEJ 21 4 5 12 14:37 17 10. ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5 obstanek v ligi, kar bi moštvo še bolj razbremenilo. TP Simon Sešlar, trener Drave: »Zares je bilo srečanje v Kranju dobro in dinamično. Mojim fantom lahko le čestitam, saj so spet odigrali odlično tekmo in pokazali, da je forma na visokem nivoju. Glede na prikazano bi si zaslužili še kaj več, a tudi točka proti vodilni ekipi lige ni kar tako. Tekma je dobra spodbuda za naprej in z optimizmom zremo na tekmo z Veržejem, ko si bomo tudi teoretično skušali zagotoviti obstanek v ligi. S trenutno formo lahko nedvomno upamo na nov uspeh.« FARMTECH VERZEJ - BRDA 0:0 FARMTECH VERZEJ :Andrejč, Srnec, Vin-diš, Derviševic, Karlovčec, Koprivica, Ciglarič, Trstenjak (od 59. Vok), Lah (od 46. Morec), Cvrtila,Vokic. Trener: Marko Lešnik Tudi z igralcem več v zadnjih 30 minutah tekme nogometaši iz Veržeja niso uspeli zmagati in si priboriti dragocenih treh točk v boju za obstanek v ligi. Osvojena točka je slaba popotnica pred zadnjimi štirimi krogi prvenstva. Čeprav so imeli napadalci obeh vrst kar nekaj priložnosti za zadetek, sta mreži ostali nedotaknjeni. Gostom bi zmago v 85. minuti lahko zagotovil Miha Simčič Zuljan, a njegov strel ni bil dovolj natančen, v izdihljajih dvoboja pa je Amirju Derviševicu veselje preprečil gostujoči branilec Matija Kompara, ki je žogo odbil z go-love črte. Sodnik je podelil kar osem rumenih in dva rdeča kartona; prejela sta ju Italijan v vrstah Brd Franciosi in Luka Ciglarič (F. Veržej). NŠ Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Praznik po vijoličastih notah 3. SNL sever REZULTATI 22. KROGA: Šmarje pri Jelšah - S.Rojko Do-brovce 2:3, Rogaška - Korotan Prevalje 2:0, Dravograd - Mons Claudius 1:2, Fužinar Ravne Systems - AjDAS Lenart 4:1, Dravinja - Šampion 0:1, Videm - Maribor B 1:7, ZU-VIL Brunšvik - Šmartno 1928 4:0. 1. MARIBOR B 22 18 3 1 79:18 57 2. ROGAŠKA 22 12 6 4 59:23 42 3. MONS CLAUD. 22 10 5 7 45:37 35 4. DRAVOGRAD 22 10 5 7 32:34 35 5. KOR. PREVALJE 22 10 4 8 48:36 34 6. DRAVINJA 22 10 3 9 31:28 33 7. FUŽINAR RAVNE 22 9 5 8 38:32 32 8. ŠAMPION 22 10 2 10 42:43 32 9. ŠMARJE PRI J. 22 9 5 8 29:33 32 10. DOBROVCE 22 8 5 9 37:46 29 11. VIDEM 22 6 4 12 28:47 22 12. BRUNŠVIK 22 5 5 12 38:61 20 13. AJDAS LENART 22 4 6 12 29:51 18 14. ŠMARTNO 28 22 3 2 17 13:59 11 VIDEM - MARIBOR B 1:7 (1:3) STRELCI: 1:0 Pintarič (17.), 1:1 Hajric (22.), 1:2 Karničnik (25.), 1:3 Vujčic (35.), 1:4 Karničnik (51.), 1:5 Lipušček (58.), 1:6 Sirk (75.), 1:7 Ahmedi (86.). VIDEM: Žuliček, Koren, Murko, Cafuta, Kostanjevec, Muric, Tement, Plajnšek (od 68. Hliš), Krajnc, Pintarič (od 60. Bračič), Božak (od 68. Kovačič). Trener: Primož Gorše. Dolgo pričakovan obračun med Vidmom in Mariborom B je na tribune Športnega parka ob Dravinji končno privabil večje število gledalcev. Blizu 300 se jih je nagnetlo na tribune in imeli so kaj videti. Na koncu sicer visok poraz domačih, toda le-ta se glede na prikazano zdi previsok. Ob salvah »topovskih udarov« na pomožnem igrišču so domačini krenili odlično in celo povedli. Zdi se, da jih je »presekal« izenačujoči zadetek pet minut kasneje. Do konca polčasa so vijoličasti zadeli še dvakrat, čeprav so imeli tudi domačini še kakšno zrelo situacijo. »Zdi se mi, da smo bili kaznovani za sleherno napako. Menim, da sploh v prvem polčasu nismo igrali tako slabo, kot kaže izid,« je po srečanju dejal domači strateg Primož Gorše. Na trenutke se je zdelo, da so se domačini ustrašili renomiranega tekmeca, ki je bil tokrat kljub kar sedmim danim zadetkom ranljiv. Vsaj s tribune se je zdelo, da vijoličasti niso bili pretirano agresivni in da so igrali, kolikor je bilo pač potrebno. »Manjkala nam je zadnja podaja, drugi in tretji zadetek gostov, ki sta dokončno obrnila tekmo, pa smo prejeli ob pomanjkanju agresivnosti. Škoda, da kakšne situacije v prvem polčasu nismo boljše realizirali, kajti remi ali celo naše vodstvo ob polčasu bi nam veliko pomenilo,« je o vzrokih za poraz še dodal domači trener. Nadaljevanje je bilo nato le še formalnost, nekaj zadetkov mladih Mariborčanov je bilo zelo lepih, številno občinstvo je lahko uživalo: »Res je bil končno tudi v Vidmu pravi praznik, publika je lepo podprla mlade fante, ki rabijo podporo. Navijači so prišli gledati tudi Maribor in tako je prav, nam pa je v čast, da smo imeli priložnost igrati s tako ekipo,« je zaključil Gorše. TP Ziga Tement, kapetan Vidma: »Približno prve pol ure smo rezultatsko zdržali, nato pa je v ospredje prišla kakovostna razlika v prid Maribora. V polju smo izgledali še kar dobro, razlika je bila v kazenskem prostoru, saj so vijoličasti kaznovali praktično vsako našo napako. Sicer pa je bilo lepo igrati v am-bientu pred toliko gledalci.« Superliga: Silvo Meznarič zadel kar štirikrat REZULTATI 18. KROGA: Hajdina - Apače 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Tramšek (16., ag.); Bukovci - Skorba 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Brodnjak (20.), 1:1 Antolič (37., z 11 m), 2:1 Zagor-šek(58.); Središče ob Dravi - Cirkula-ne 0:2 (0:2); strelca 0:1 Osterc (33.), 0:2 Josipovič (42.); Gerečja vas - Kety Emmi Bistrica 0:0; Podvinci - Stojnci 1:4 (1:2); strelca: 0:1 S. Meznarič (4.), 1:1 Karo (34.), 1:2 S. Meznarič (45.), 1:3 S. Meznarič (48.), 1:4 S. Meznarič (73.). 1. GEREČJA VAS 18 13 2 2.STOJNCI 18 11 2 18 9 3 18 8 4 3. ŠD HAJDINA 4. BUKOVCI 5. APAČE 6. CIRKULANE 7. K. E. BISTRICA 8. SREDIŠČE 9. NK PODVINCI 10. SKORBA 9 1 7 4 6 4 5 4 4 3 11 4 1 13 57:19 36:18 33:34 32:31 33:37 26:23 24:26 23:35 24:48 28:45 Končan je redni del Superlige, ki je prinesel dokončno razvrstitev glede lige za prvaka in lige za obstanek. V bitki za naslov prvaka sta ostala praktično le še Gerečja vas in Stojnci, napeto pa bo še glede obstanka v ligi, saj zadnje tri ekipe (Središče, Podvinci, Skorba) pred ključnimi štirimi tekmami loči le šest točk na lestvici. tp I 'flflNHHL^rou PjIHMR Foto: Črtomir Goznik Silvo Meznarč (Stojnci) 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 28. aprila 2017 Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek Odličen odpor premalo za uspeh Dobova - Drava Ptuj 25:23 (13:12) RK DRAVA PTUJ: Rosic, Rajič 2, M. Žuran, Reisman 1, Bračič, Maroh 3, Hrupič 4, Gregorc 3, Jensterle 3, Krasnič, Lesjak 7, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. Oslabljeni rokometaši Drave so v gosteh v Posavju nudili domači Dobovi sila močan odpor, toda na koncu vendarle ostali praznili rok. Ptujčani so resnično odigrali dobro tekmo, toda nekaj črnili minut v zaključku tekme je najverjetneje odneslo točko(i). Domačim je zmaga praktično že prinašala obstanek med prvoligaši, tako da je bila tekma za Dravo še težja. Matej Bračič, rokometa! Drave: »Za nami je dobra predstava v Dobovi, toda nekaj nezbranosti je povzročilo, da smo na konci klonili. Škoda, kajti pogumno in borbeno smo se kosali z domačini, za kar nam je po tekmi čestital tudi naš trener. Upamo, da bomo vse to prenesli tudi na lokalni derbi proti Ormožu, ki nas čaka v naslednjem krogu.« Foto: Črtomir Goznik Žiga Lesjak (Drava) Kljub temu se mlado gostujoče moštvo favoritov ni ustrašilo, igralo je neobremenjeno. Plod tega je bila dobra predstava in praktično skozi celoten prvi del igre rahla pobuda. Prav ob koncu prvega polčasa so domačini šele drugič na tekmi povedli. Ptujčani so tudi velik del nadaljevanja imeli vse niti igre v svojih rokah, trikrat so vodili tudi za tri zadetke, a tudi to na koncu ni bilo dovolj za zmago. Pri vodstvu 19:21 v 49. minuti so sledile »črne minute«, serija Dobove 5:0 in tekma je bila odločena. 1. A SRL (m) -končnica za prvaka 6. KROG: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 28:22 (18:13), Riko Ribnica - Gorenje Velenje 27:23 (12:9), Krka - Koper 2013 27:27(18:15). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 6 5 1 0 49 (38) 2. GORENJE VELENJE 6 4 1 1 47 (38 3. RIKO RIBNICA 6 3 1 2 43 (36 4. KOPER 2013 6 1 2 3 42 (38 5. URBANSCAPE LOKA 6 2 0 4 33 (29 6. KRKA 6 0 1 5 29 (28) Liga za obstanek 9. KROG: Dobova - Drava Ptuj 25:23 (13:12), Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik 35:30 (18:12), Trimo Trebnje - Maribor Branik 31:32 (17:17), Slovenj Gradec 2011 - Istrabenz plini Izola 26:23(13:9). 1. MARIBOR BRANIK 9 7 1 1 41 (26) 2. JERUZALEM ORMOŽ 9 7 0 2 37 (23 3. TRIMO TREBNJE 8 6 0 2 35 (23 4. DOBOVA 8 4 0 4 31 (23 5. SLOVENJ GRADEC 9 4 2 3 25 (15 6. DOL TKI HRASTNIK 8 2 1 3 20 (15 7. DRAVA PTUJ 8 1 0 7 10 (8 8. ISTRABENZ IZOLA 9 1 0 8 2 (0) Pred modrimi je sedaj prost konec tedna, nato pa bo med ljubitelji rokometa na našem območju spet završalo, saj se bosta v sredo, 10. maja, na Ptuju pomerila lokalna rivala Drava in Ormož. Kljub temu da bo dvoboj štel praktično le za prestiž, naboja prav gotovo ne bo manjkalo. tp Namizni tenis • Zagiping Kiara Seguía slavila med najmlajšimi Vsako leto se praktično vsi najboljši mladi igralci in igralke namiznega tenisa v Slovenijo odpravijo v Zagreb, na Zagiping. Tako je bilo tudi letos, ko se je že 64. izvedbe turnirja udeležilo več kot 700 igralcev iz 17 evropskih držav. Zaradi močne mednarodne konkurence je vsak uspeh vreden toliko več. Prav zaradi tega je zelo razveseljiv pogled na končni vrstni red pri najmlajših kadetinjah, kjer se je na vrhu znašla Ptuj-čanka Kiara Šegula, ki je za nameček leto mlajša od večine tekmic v tej kategoriji. Do finala je nanizala 7 zmag, v zaključnem dvoboju pa je bila s 3:0 uspešnejša od še ene Slovenke, Primorke Sare To-kič. Skupno je v tej kategoriji nastopilo 60 igralk. Dvojica Šegula-Tokič je združila moči v ekipni konkurenci najmlajših kadetinj (16 ekip), tudi tukaj sta bili zelo prepričljivi in sta na koncu dvignili v zrak zmagovalni pokal. V finalu sta ugnali ekipo Katalonije (3:1), 3. mesto sta si razdelili ekipi BiH in Zagreb/Srdoči. Drugo medaljo za ptujski namizni tenis je osvojil Marcel Šegula v ekipni konkurenci mladincev (11 ekip), kjer je združil moči z Rokom Trtnikom (Vesna). Ptujsko-ljubljanska naveza se je veselila bronastega odličja. Zmagala je ekipa Ackworth Granthama, ki je v finalu ugnala ekipo Banja-luke. Iz NTK Cirkovce se je Maja Belaj uvrstila med 32 najboljših pri najmlajših kadeti-njah, Lara Belaj je podoben uspeh dosegla med mlajšimi kadetinjami, med kadetinja-mi pa sta se Nika Belaj in Ina Unger prebili med 16 najboljših. JM Sara Tokič in Kiara Šegula - finalistki Zagipinga v konkurenci najmlajših kadetinj in zmagovalki v ekipni konkurenci i AFRODITA COSMETICS STAJERSKIVAl* '«tfío <*oN srca AFRODITIN TEK s Štajerskim valom sobota, 3. junij 2017,10.00 Evropska ploščad, Rogaška Slatina INF0 & PRIJAVE: www.stajerskival.si & www.kozmetika-afrodita.com Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 32. KROGA - PETEK, 5. 5., OB 20.00: Krško - Aluminij; SOBOTA, 6. 5., OB 16.00: Kalcer Radomlje - Celje, OB 18.00: Koper - Domžale; OB 20.15: Maribor - Gorica; NEDELJA, 7. 5., OB 16.55: Rudar - Olimpija. 2. SNL PARI 24. KROGA - SOBOTA, 6. 5., OB 14.00: Brežice Terme Čatež - Roltek Dob; ob 17.00: Drava - Farmtech Veržej, Krka - Triglav Kranj; NEDELJA, 7. 5., OB 17.00: Brda - Zarica Kranj. 3. SNL SEVER PARI 23. KROGA - SOBOTA, 6. 5., OB 13.00: Maribor B -ZU-VIL Brunšvik; OB 17.00: Dravinja - Šmarje, Šampion - Fu-žinar Ravne Systems, AjDAS Lenart - Dravograd, Mons Claudius - Rogaška; OB 18.00: Korotan Prevalje - Videm; NEDELJA, 7. 5., OB 17.00: Šmartno 1928 - S. Rojko Dobrovce. 1. MLADINSKA LIGA 23. KROG - SOBOTA, 6. 5., OB 17.00: Aluminij - Gorica. 1. KADETSKA LIGA 23. KROG - SOBOTA, OB 15.00: Aluminij - Gorica. LIGA U-15 VZHOD 23. KROG - SOBOTA, 6. 5., OB 11.00: Aluminij - Rudar; Gerečja vas Hajdina - Kety Emmi Bistrica; NEDELJA OB 17.00: Šampion - Drava. SUPERLIGA LIGA ZA PRVAKA, 19. KROG - SOBOTA OB 16.00: Gerečja vas - Bukovci; NEDELJA OB 16.00: Stojnci - Apače, prosta je ekipa Hajdina. LIGA ZA OBSTANEK, 19. KROG - SOBOTA OB 16.00: Cirku-lane - Podvinci, Kety Emmi Bistrica - Skorba, prosta je ekipa Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ LIGA ZA PRVAKA, 19. KROG - SOBOTA OB 16.00: Markov-ci - Podlehnik; NEDELJA OB 16.00: Pragersko - Rogoznica, prosta je ekipa Gorišnica. LIGA ZA OBSTANEK, 19. KROG - SOBOTA OB 16.00: Boč Poljčane - Dornava; NEDELJA OB 16.00: Ormož - Leskovec, prosta je ekipa Tržeč. 2. LIGA MNZ PTUJ 15. KROG - SOBOTA OB 16.00: Slovenja vas - Grajena, Zgornja Polskava - Hajdoše; Majšperk - Lovrenc, NEDELJA OB 16.00: Makole bar Miha - Pohorje Oplotnica. Prosta je ekipa Polskava avtoprevozništvo Grobelnik. VETERANSKE LIGE VETERANI 35 VZHOD 12. KROG - PETEK, 5. 5. OB 18.00: Gorišnica - Tržeč, Dornava - Podlehnik, Markovci - Podvinci, Borovci - Grajena. VETERANI 35 ZAHOD 12. KROG - PETEK OB 18.00: Gerečja vas - Hajdina, Leskovec - Spodnja Polskava. Srečanje Pragersko - Skorba je bilo odigrano v četrtek, prosta je ekipa Lovrenc. VETERANI 40 12. KROG - PETEK OB 18.00: Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica; ob 18.30: Majšperk - Videm. Srečanje Ormož -Hajdoše je bilo odigrano v četrtek. 16. Ptujski triatlon Tekaški klub Maraton v sodelovanju s Termami Ptuj v nedeljo, 7. maja 2017, organizira 16. Ptujski triatlon. URNIK TEKMOVANJA: 7.30-11.00 dvig čipov in zapestnih trakov za vse udeležence. 9.30 start TRIATLON ZA VSAKOGAR 10.30 start SUPER SPRINT 10.45 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za TRIATLON ZA VSAKOGAR 11.15 start AKVATLON 11.45 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za SUPER SPRINT 12.30 start SPRINT TRIATLONA 1. skupina 12.45 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za AKVATLON 13.15 start SPRINT TRIATLONA 2. skupina 14.00 start SPRINT TRIATLONA 3. skupina 15.45 zaključek tekmovanja 16.30 razglasitev rezultatov in podelitev priznaj za SPRINT V času od 9.30 do 14.30 bo popolna zapora kolesarskega dela triatlona, dostop do Term Ptuj ne bo možen, zato organizatorji naprošajo udeležence, naj bodo pravočasno v Termah Ptuj. Po 9.30 bo možno parkiranje na novem parkirišču pred peš mostom. INFORMACIJE: www.tkm-ptuj.si, info@tkm-ptuj. si ali Marko (051 780-612) Bowling • 2. slovenska liga Bowling center Ptuj bo v nedeljo, 7. 5., s pričetkom ob 9. uri, gostil zadnji, 8. krog 2. slovenske bowling lige. JM petek • 5. maja 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Atletika • 16. ormoški mali maraton ORMOŠKI MARATONSTARtji Na polmaratonu zmaga tretjič zapored ostala doma Zaradi slabega vremena čez cel teden so imeli v AK Ormož kar nekaj skrbi glede izpeljave že 16. ormoškega malega maratona. Na srečo se je mati narava usmilila organizatorjev in dogodek je potekal v dobrih vremenskih pogojih. V tekih na 5, 10 in 21 km je sodelovalo 107 tekačic in tekačev, v otroških tekih pa 73 tekmovalk in tekmovalcev. Na polmaratonu je pri moških zmaga ostala doma, saj sta z istim časom (1:15:09) v cilj pritekla Blaž Orešnik in Danilo Magdič: »Na domači tekmi res uživam od starta do cilja. Še posebej, če tečem s klubskim kolegom Blažem. Res je lepo zmagovati, vendar sem v prvi vrsti začel teči zaradi druženja. V Ormožu sem si našel družbo in uživam z njo na treningih, tekmah in skupnih druženjih. Zmage so tako le pika na i. Z doseženim časom sem zadovoljen, vendar še nisem v popolni formi. To si želim biti v Radencih, zato je bila tekma v Ormožu test moje pripravljenosti,« je vedno veselega razpoloženja povedal član AK Ormož Danilo Magdič, ki ga po državnem prvenstvu na 21 km v Radencih čaka še vojaško svetovno prvenstvo v Kanadi. Zadovoljen z doseženim je bil tudi Blaž Orešnik: »Pred začetkom teka se nisva dogovorila, da bova skupaj pritekla skozi cilj. Celo pot sva šla skupaj, nekje isto sva pripravlje- V soboto, 22. aprila, je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo Državno prvenstvo veteranov v streljanju z zračnim orožjem, na katerem so bili zelo uspešni strelci iz Ptuja, Kidričevega in Miklavža pri Ormožu, saj so osvojili številna posamična in ekipna odličja. Pšajd in Simonič do odličja s puško V konkurenci veteranov s puško nad 70 let se je naslova podprvaka veselil kidriče-vski strelec Ludvik Pšajd, ki je s 175 krogi za zmagovalcem Ervinom Korbarjem iz Trbovelj zaostal le za dva kroga. Velikega uspeha pa se je z bronastim odličjem veselil tudi prvi mož ptujskih strelcev Franc Simonič s 170 krogi. V mlajši skupini veteranov nad 60 let je Kidri-čan Zvonko Mlakar dosegel 180 krogov in posamično odličje na 4. mestu zgrešil le za krog. Zmago je slavil Ka-mničan Marjan Repič s 184 krogi. Preostala kidričevska strelca Marjan Gajzer in Alojz Ličen sta s 167 in 151 krogi osvojila 22. in 35. mesto, Ptujčan Alojz Raušl pa se je s 153 krogi uvrstil na 32. mesto. V ekipni konkurenci nad 60 let so zmagali Kamničani s 527 krogi, bronasto odličje pa so si priborili Kidričani s 522 krogi. S pištolo dvojna zmaga za miklavška strelca V najmlajši konkurenci veteranov s pištolo nad 50 let sta se dvojne zmage veselila miklavška strelca Boštjan Si-monič s 190 krogi in Miran Miholič s 185 krogi, tretji član miklavške ekipe Simon Simonič pa je s 180 krogi osvojil 7. mesto. Med Ptujčani je najvišjo uvrstitev dosegel Borut Sagadin s 165 krogi na 10. mestu, Jernej Luže-vič in Stanko Kozel sta s 163 in 121 krogi osvojila 12. in 17. mesto. Tudi v ekipni konkurenci se je zmage veselila favorizirana miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, ki je dosegla visokih 555 krogov in premagala Grosupeljčane (538) na drugem in Kamnik (522) na tretjem mestu, Ptuj-čani so dosegli 444 krogov in osvojili 5. mesto. Pšajd s pištolo do zmage V starejši konkurenci veteranov s pištolo nad 60 let je posamično odličje le za krog zgrešil večkratni prvak Alojz Trstenjak (176) iz Miklavža pri Ormožu, njegov moštveni kolega Dragoljub Poledica je s 163 krogi osvojil 14. mesto. Drugo zmago na prvenstvu je dosegel Kamničan Marjan Repič (183). Kidri-čevska strelca Jurček Lamot Najboljši v teku na 21 km Foto: Stefan Hozyan Strelstvo • Veteransko prvenstvo 2017 Odličja za spodnjepodravske strelce na in šele v zaključku tekme sva se odločila, da istočasno prečkava cilj. S časom sem zadovoljen, sploh glede na to, da sem imel nekaj težav s poškodbami in z izpadom treningov. Upam, da to ni bil moj vrhunec, saj me čaka še nekaj zanimivih tekem. Glavni cilj je državno prvenstvo v Radencih, kjer bova skupaj z Danilom tekla na 21 km,« je zaključil Orešnik, ki se je drugič zapovrstjo (2016, 2017) veselil zmage na 21 km dolgi preizkušnji v Ormožu. V ženski konkurenci se je zmage na polmaratonu veselila Sonja Sukič (1:33:48). Na 10 km dolgi progi sta zmagala Vesna Pliberšek (44:41) in Vito Kunstek (35:28), na 5 km dolgi progi pa Maja Novak (28:18) in Zoran Nedog (18:27). Na otroških tekih so bili najhitrejši naslednji: Maša Pola-nec in Lucas Vočanec na 300 m, Eva Rakuša in Klemen Modrijančič na 600 m, Teja Glavica in Filip Janežič na 1200 m. Zmag na štafetnih tekih (4 x 300 m) sta se veselili OŠ Ormož pri dekletih in OŠ Sveti Tomaž pri fantih. Gostitelj enega večjih športnih dogodkov na ormoškem si znova zasluži pohvale za odlično izpeljano prireditev. »Od organizatorja Štajer-sko-koroškega pokala smo dobili za izpeljavo dogodka vseh petnajst možnih točk in seveda smo zelo veseli ter zadovoljni. To pomeni, da so bili zadovoljni tudi sodelujoči, kar nas še posebej veseli. Seveda pa bi si želeli, da bi bila številka sodelujočih še višja in bi štela vsaj okrog 300 sodelujočih. Prav tako smo zadovoljni tudi z rezultati naših članov, ki marljivo trenirajo in nastopajo na številnih tekih po Sloveniji. Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem za vso pomoč pri izpeljavi teka,« je ob uspešnem zaključku že 16. ormoškega malega maratona povedal Aleš Jurčec. Atletski klub Ormož pa junija, na dan državnosti, čaka nova velika preizkušnja - 14. ormoški nočni ulični tek 2017. ku Športni novički Foto: Simeon Gčnc Uspešni ptujski veterani na prvenstvu v Ljubljani, z leve Franc Simonič, Jernej Luževič, Darinka Moj-zer, Alojz Raušl in Stanko Kozel. in Marjan Gajzer sta s 170 in 154 krogi osvojila 9. in 16. mesto. V najstarejši konkurenci veteranov s pištolo se je naslova posamičnega prvaka veselil tudi kidriče-vski strelec Ludvik Pšajd, ki je s 168 krogi srečno in z enakim rezultatom premagal večkratnega prvaka Škofje-ločana Henrika Peterne-lja, od katerega je bil boljši po številu desetič s 3:2. Brez drugega odličja pa je tokrat ostal predsednik ptujskih strelcev Franc Simonič, ki je s 160 krogi osvojil 4. mesto in bronasto odličje zgrešil za pet krogov. V ekipni tekmi so zmagali Sevničani s 498 krogi pred Kidričani s 492 krogi in Škofjeločani s 471 krogi. Na stopničkah tudi Darinka Mojzer V ženski konkurenci s pištolo je Ptujčanka Darinka Mojzer s 152 krogi osvojila 2. mesto v kategoriji veteranke nad 60 let, zmagala je Škofjeločanka Ivanka Prezelj s 165 krogi. V mlajši konkurenci strelk nad 50 let je tekmovala le miklavška strelka Romana Habjanič, ki je dosegla 84 krogov. Med veterankami nad 40 let pa je z najboljšim rezultatom dneva (174) zmago slavila Trzinka Andreja Gorjup. Ormoška strelka Vesna Mele se tokrat veteranskega prvenstva ni mogla udeležiti. Simeon Gonc Zmagovalna ekipa turnirja v Gabrniku: Jagoda všečka Mali nogomet • V Gabrniku presenetljivo zmagala Jagoda všečka iz Juršincev Društvo Športni park Gabrnik je organiziralo 7. Tradicionalni prvomajski nogometni turnir na travi, na katerem je sodelovalo 18 ekip iz štajersko-pomurske regije. Turnir z bogatim spremljevalnim programom je potekal od 10. do 23. ure. Pred finalom je potekalo tradicionalno streljanje penalov 1-1 - med 32 igralci je zmagal Mitja Budja. Po zelo razburljivih četrtfinal-nih tekmah so se v polfinale prebili Zvone team, FC Mihovci, Mesarstvo Valenko in Jagoda všečka. V prvi polfinalni tekmi je majhno presenečenje pripravila ekipa FC Mihovci, ki je po zelo razburljivi tekmi izločila Mesarstvo Valenko. V drugi polfinalni tekmi pa je za res veliko senzacijo poskrbela mlada ekipa Jagode všečka, ki je sploh prvič premagala Zvone team in se tako uvrstila v finale. Tudi v finalu so mladi igralci iz Juršincev prikazali borbeno igro in se zasluženo veselili zmage na turnirju. Ekipe so dobile pokale in denarne nagrade. Rezultati, četrtfinale: Zvone team - Snejke 1:0, FC Mihovci - ŠD Juršinci 5:0, ŠD Polenšak - Mesarstvo Valenko 0:1, Turistično društvo Vitomarci - Jagoda všečka 0:5; polfinale: FC Mihovci - Mesarstvo Valenko 2:2 (p), Zvone team - Jagoda všečka 1:1 (p); tekma za 3. mesto: Zvone team - Mesarstvo Valenko 0:0 (p); finale: Jagoda všečka - FC Mihovci 2:1. Vrstni red: 1. Jagoda všečka, 2. FC Mihovci, 3. Zvone team, 4. Mesarstvo Valenko. Jagoda všečka: Dejvis Kajnih, Valentin Kokol, Domen Marčič, Domen Matjašič, Rok Koren, Marko Brest, Mitja Vuči-na, Davorin Matjašič, Mitja Divjak. Manager: Kristjan Lovrec. Organizatorji že sedaj vabijo na 7. tradicionalni »NOGOMET FEST« (5 + 1 in 5-m goli), ki bo letos potekal 24. in 25. junija. UR Nogomet • Mura pred gostitelji ŠD NK Veržej je ob 1. maju pripravil tradicionalni, že 52. nogometni turnir, na katerem sta ob gostitelju Farmtechu (2. SNL) sodelovala še člana 3. SNL - Mura (Murska Sobota) in Avto Rajh (Ljutomer). Ekipe so se pomerile med seboj v igralnem času enega polčasa (45 minut). Nekoliko presenetljivo so zmagovalci postali igralci Mure, ki so v boju za 1. mesto prepričljivo ugnali Veržejce. REZULTATI: F. Veržej - AR Ljutomer 2:0, AR Ljutomer -Mura 1:0, Mura - F. Veržej 3:0. VRSTNI RED: 1 Mura, 2. Farmtech Veržej , 3. Avto Rajh Ljutomer. NŠ 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 5. maja 2017 Vurberk • Več kot tristo udeležencev pohoda Na dva slovenjegoriska vrhova Na praznični 1. maj Turistično društvo Vurberk tradicionalno organizira pohod na Grmado, najvišji vrh osrednjih Slovenskih goric in tudi letos je bilo tako, že trinajstič zapored. Pohodniki na Grmado, najvišji vrh osrednjih Slovenskih goric Na startu, ki je bil ob grajskem obzidju na Vurberku, je rekordno število udeležencev (krepko preko 300) pozdravil Mitja Horvat, župan občine Du-plek, jim čestital ob prazniku ter jim zaželel prijeten pohod in lep dan. Po prejemu posebnega kartončka so pohodniki krenili na pot, ki je dolga 9,3 km in vodi preko Krčevine pri Vurbergu na Grajenščak, mimo Dolgega kamna, najvišjega vrha mestne občine Ptuj, na Grmado (462 m) in nato do cilja - gradu Vurberk. Kartonček so pohodniki morali potrditi na treh kontrolnih Prejeli smo točkah, kjer so jim ponudili organizatorji osvežilno pijačo, na drugi kontrolni točki pri Gajzer-jevi kapeli v Jiršovcih pa so jih čakali obloženi kruhki. Na poti iz Grajenščaka so si udeleženci pohoda lahko ogledali tudi atelje in razstavljena dela slikarja Marjana Špinglerja, nasproti ateljeja pa je za osvežitev samoiniciativno poskrbel domačin, sicer član vurberškega turističnega društva, Maks Gajšek, ki je z zajemalko iz vedra ponujal svoj lanskoletni vinogradniški pridelek. Po prihodu na cilj so pohodniki ob predložitvi potrjene- _ES*«* Foto: Ivan Žižek ga kartončka s treh kontrolnih točk prejeli spominsko majico in toplo malico. Prizadevni organizatorji pa so za popestritev dogodka na praznični dan pripravili še bogat srečelov. »Letos smo z udeležbo izjemno zadovoljni, slednje pa zagotovo lahko trdim tudi za večino udeležencev pohoda, ki so nam čestitali za izvedbo uspešno organizirane rekreativne prireditve, ki se je, kot radi rečemo, dobro prijela,« nam je povedal Ivan Žižek, predsednik turističnega društva. Janez Toplak Izobesil sem zastavo na zvonik Danes 83-letni Franček Veit iz Štukov pri Ptuju se še dobro spominja 7. maja izpred 72 let, tako rekoč konca druge svetovne vojne. Sediva pred njegovim skromnim vikendom na Turškem Vrhu. Franček mi z roko pokaže na drugi breg in pravi: »Vidiš, tam, na tistem hribčku, sem kot otrok izobesil našo novo zastavo«. Franček mi pripoveduje o svoji mladosti. Spomni se, kako so se ob hiši in na posestvu veleposestnika Bogomira Mikla iz Velike Nedelje srečevali aktivisti OF in partizanski kurirji na območju Vzhodnih Haloz. Bili so to bratje Majcenovič, Martin Zebec, Franc Bratuša, Anton Veit, Franc Bratuša, Avgust Furjan, Franc Hrnčič - aktivist OF - organizator zbiranja, hrane, streliva, sanitetnega materiala ... in drugi. Ni nenavadno, da so razmišljali tudi, kako bodo dočakali svobodo, ki je bila že na pragu. Kako bodo obeležili zmago nad nacifašizmom. In akcija se je začela. Bratuša je prinesel načrt za novo zastavo, Veit modro blago, Zebec rdeče, Hrnčič belo rjuho, Trezika Majcenovič pa je sešila več kot meter in pol veliko zastavo z rdečo zvezdo. Bilje 7. maj, pisalo seje leto 1945. In kaj bi zdaj s to zastavo. Možje so takoj našli rešitev: »Obesili jo bomo na zvonik, nadzidek Miklove zi- danice na Goričaku št. 45, kjer je bila tudi kapelica. Danes ni več kapelice niti zvonika, ki ju je odstranil po nacionalizaciji novi lastnik. Kako pa priti na zvonik? Vhodnih vrat niso želeli poškodovati, zato so se odločili, da bodo poskušali skozi močno zamreženo okno v klet pod zvonikom. Z železnim drogom so razširili kovinske križe, toda za može še vedno ni bila dovolj velika odprtina,« pripoveduje Franček Veit. Franček se spominja: »V bližini sem pasel krave. Poklicali so me, me podučili, kako naj zlezem skozi okno. Zlezel sem, po lojtri najprej v staro klet, nato po lojtri navzgor v prešo, od tod pa na zvonik. Točno po navodilih sem izobesil zastavo, ki je veselo zaplapolala. Vsi smo bili srečni«. Toda veselja je bilo kmalu konec, zastavo je opazila predhodnica prodirajočih osvobodilnih vojska. Trije konjeniki. Dva s kučmo in peterokrako zvezdo in eden v partizanski uniformi. Pozanimali so se, kdo je izobesil zastavo, ki je bila vidna do Ormoža čez hrvaško stran. Možje so odgovorili in pokazali name. »Bravo momče,« je dejal eden od jezdecev in me pobožal po glavi. »In na ta podvig sem še danes ponosen,« zaključi pripoved Franček Veit. Stanko Lepej Franček Veit pred propadajočo zidanico njihovega nekdanjega delodajalca Mikla Foto: Lepej Ptuj • Osrednja proslava ob 1. maju Boj za delavske pravice nikoli Letošnjo osrednjo proslavo 1. maja s kresovanjem na Panorami si bomo zagotovo zapomnili prvomajski proslavi v samostojni Sloveniji zbralo toliko ljudi, kot jih je bilo 30. aprila zvečer m visok mlaj in kjer nastaja ptujski arheološki park. Tudi slavnostnega govornika Edvarda je za Spodnje Podravje, je poslušalo več ljudi kot na dosedanjih tovrstnih proslavah, vsaj v Boj za osemurni delovnik je bil oster in dolg. Prvi maj je postal mednarodni praznik dela, praznik delavskega upora proti kapitalizmu. Kot znak zmage sta se kmalu pojavila tudi mlaj in kurjenje kresov. Ta dva simbola zmage pa nista le zgodovinski pomnik, ampak tudi tleči in goreči opomin, da borba še ni končana. 'Silita' v stalno razmišljanje o pravicah zaposlenih, nezaposlenih in upokojencev tudi danes. Na našo jezo, ogorčenje in žalost je stanje takšno, da se pravice zmanjšujejo kljub gospodarski rasti. Slavnostni govornik Edvard Kupčič je še posebej opozoril na štiri oblike dela: prekarno delo, pogodbeno delo za določen čas, delo na domu, s. p., za katere sindikati odločno zahtevajo sprejem takšne zakonodaje, da bo pravno urejen njihov status in pravice iz dela ter zaposlitve. „Da bi dobivali manj, ni govora. Sindikati na to vižo ne bomo in ne bodo nikoli priznali," je poudaril in izpostavil tudi anomalije pri prenizko in togo postavljeni minimalni plači, neplačevanju prispevkov za ZPIZ, zaviranju plačil za nadure. Anomalija je tudi armada brezposelnih. „Predsednik vlade se hvali, da jih je vedno manj. A ta armada se v resnici izkorišča kot pritisk na zaposlene, kot konkurenca, da so zaposleni tiho, kar delodajalci močno izkoriščajo. V občinah ptujsko-ormoškega območja odgovorni premalo naredijo za večjo zaposlenost, za hitrejšo rast gospodarstva in razvoj, da bi bilo več delovnih mest," je opozoril Kupčič. Kršenje človekovih pravic in pravice do dela so tudi predolge čakalne dobe v zdravstvu. Zaradi tega smo Slovenci manj zdrav narod, več je stroškov, več pa je tudi nezadovoljnih državljanov. Zakon o minimalni pokojnini 500 evrov za starostnega upokojenca ali upokojenko je nepravičen in posmehljiv. Sindikati za najmanj 600 evrov pokojnine za starostno upokojitev „Poslanci in stranke prisi-ljujejo upokojence, da živijo s sredstvi pod pragom revščine, ki je 617 evrov. Sindikati smo že v letu 2016 predlagali 600 evrov minimalne pokojnine za starostno upokojitev, a našega predloga niso sprejeli. Bojim se, da bo tako tudi za zaposlene. Nekateri pa prejemajo ogromne evropsko primerljive zneske in bogatijo mimo dela. Vlada, poslanci in stranke, pa nič. Za kršitve pri bogatenju mimo dela so kršitelji kaznovani z majhnimi zneski ali pa sploh ne. A naj si zapomnijo, če so že pozabili: 1. maj je praznik delavskega upiranja. Le v množičnem združenju je moč. Za posameznike se nih- ; Ji %*£■ «T Kresovanje je na Panoramo, kjer so začeli urejati arheološki park, Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik Edvard Kupčič če ne zanima in jih ne upošteva, razen morda v dolgem pravda-nju na sodišču. Delavstvo se iz hlapčevskega služenja krutemu kapitalizmu prebuja že tudi v Evropi," je sklenil slavnostni Ptujski pihalni orkester že več kot 50 let igra prvomajsko budnico. petek • 5. maja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 dokončana zgodba po množičnem obisku. Tudi najstarejši ne pomnijo, da bi se na na parkirišču pod gradom in na Panorami, kjer so postavili 23 Kupčiča, član izvršnega odbora sindikata upokojencev Sloveni-zadnjih letih, ko se jih je zbralo le nekaj deset. privabilo številne Ptujčane in okoličane. govornik, ki je ob čestitki ob prazniku dela in za ureditev Panorame pozval tudi k odpiranju novih delovnih mest. Cilj je uresničljiv, če bo lokalna skupnost investitorjem ponudila komunalno urejeno parcelo za simbolni evro plačila. Sindikati, tudi opozicija in drugi, bodo za takšno odločitev zaploskali slehernemu županu. Ptujski župan Miran Senčar je na predvečer prvega maja povedal, da razume težave ljudi, ker je bil v podobnem položaju nekoč tudi sam. Počasi in zelo uspešno jih rešujejo. Optimizem vliva tudi gospodarsko okrevanje, pa tudi vrsta občinskih projektov, ki jih bodo do konca mandata realizirali. Foto: Črtomir Goznik Na predvečer prvega maja je množična zabava potekala tudi na Ranci. Prvomajsko jutro pa je potekalo v znamenju številnih budnic, ptujski Pihalni orkester jo je zaigral že več kot petdesetič, in številnih športnih aktivnosti. S prvim delovnim dnevom pa so se vrnili stari problemi, kako s plačo oz. pokojnino preživeti mesec. Kdaj bodo vlada, poslanci in stranke v prvo vrsto postavili težave ljudi z nizkimi plačami in pokojninami, pa je vprašanje, na katerega v kratkem ni pričakovati pravega odgovora; vse dokler se bodo le-ti ukvarjali sami s seboj, zagotovo ne. MG Foto: Črtomir Goznik Cirkulane, Zavrč • 10. Pohod prijateljstva Zgled odličnega sodelovanja Na jubilejnem Pohodu prijateljstva, največjem prazniku Osnovne šole Cirkulane-Zavrč doslej, so prekosili lanski rekord in našteli blizu 1.500 obiskovalcev. »Idealno vreme za pohod, prelepa trasa pohoda od gradu Borl do Cirkulan, mini pohod za najmlajše ter odlično pripravljen kulturni program ob dnevu šole in dnevu Zemlje s skoraj 200 nastopajočimi pred nabito polnimi tribunami so privabili ljudi od blizu in da- Foto: Sandi Kelc Photography Letošnji pohod so obogatili z jogo, aikidom, ježo in vožnjami s kočijo, boksom, mini skakalnico, frizbiji, žongliranjem, lokostrelstvom in ustvarjalnimi delavnicami ... leč,« je povedal vodja projekta Mitja Vidovič. Obiskovalci prireditve so preživeli čudovit dan: pozdravila sta jih ravnateljica cirkulansko-završke šole Suzana Petek in župan občine Cirkulane Janez Jurgec, poleg pohoda pa so se lahko preizkusili tudi v številnih drugih športnih in zabavnih aktivnostih ter poskusili dobrote z lokalne tržnice. Že tradicionalno so organizatorji prireditve vsem »naj« udeležencem pohoda podelili praktične nagrade. »Najmlajša udeleženka pohoda v vozičku je bila nekajmesečna Vita, najmlajši udeleženec dvournega pohoda je bil star le tri leta in pol. Še posebej nas je navdušil najstarejši udeleženec pohoda, 79-letni Peter Zmazek iz Gorišnice, ki je na prireditev in domov kar tekel; 33-kratni maratonec je bil nad dogodkom navdušen. Najštevilčnejša družina na pohodu, Kelčevi iz Zavr-ča, je štela kar 25 članov,« so povedali organizatorji. Prireditev je pripravilo več kot 150 prostovoljcev, omogočili so jo številni sponzorji in donatorji, sodelovalo je več društev in organizacij. Jubilejni Pohod prijateljstva je s tem dobro ime Cirkulan in Zavrča ponesel daleč prek občinskih meja. EM Vurberk • Druženje krajanov ob prazniku Postavitev majskega drevesa Krajani Vurberka ostajajo zvesti večletni tradiciji ob prvomajskem prazniku in tako je bilo tudi minuli predpraznični petek. Ob športnem igrišču so postavili majsko drevo s pomočjo lesenih drogov, »žvaple«, kot tem pripomočku pravijo v tem delu Slovenskih goric. ; -V» Postavitev majskega drevesa s pomočjo »žvapel«. Foto: jt Postavitev drevesa poteka skoraj v vseh vaških središčih, toda v večini s pomočjo strojev. Smreko so Vur-berčani dan prej, kljub muhastemu vremenu, podrli v bližini Grmade, jo pripeljali na mesto postavitve, odstranili veje in lubje, nedotaknjen je ostal le vrh, ter jo okrasili. Spletli so venec, ga pritrdili pod krošnjo in na vrh namestili zastavi, državno in občinsko. V petek pa so se popoldan ob številnih sovaščanih, več kot sto se jih je zbralo ob športnem igrišču, lotili postavitve drevesa. Možje in fantje so nato, ob »poveljevanju« Karla Kacjana, v manj kot pol ure postavili mlaj, simbol majskega praznika. Tudi letos ni manjkala nogometna tekma, pomerili so se mladi proti starim, rezultat pa je bil povsem v drugem planu. Ob kozarčku »domačega«, prispevali so ga vurberški vinogradniki, in dobrotah z žara, ki jih je prispevala občina, se je druženje krajanov ob zvokih harmonike nadaljevalo dolgo v noč. Janez Toplak Trnovska vas • Blagoslov kolesarjev Zbralo se je več kot 100 kolesarjev Belo nedeljo je v Trnovski vasi zaznamoval blagoslov koles, kolesarjev in kolesark. Kolesarsko društvo Selce ga je letos prvič pripravilo v cerkvi sv. Bolfenka. Kljub deževni noči in nizkim temperaturam je dogodek uspel, saj se je zbralo več kot 100 udeležencev, ki so na plano pripeljali okoli 50 koles - otroških, treking, gorskih in specialnih koles ter enega "sta-rodobnika". Članom prej omenjenega društva so se pridružili tudi člani nekaterih drugih kolesarskih društev in klubov ter domačini. Najmlajša kolesarka je štela šele dve leti. Domačini so dogodek sprejeli z navdušenjem in povedali, da prihodnje leto pripeljejo tudi svoja kolesa. Udeleženci so po blagoslovu skupaj vrteli pedale po dveh vnaprej pripravljenih trasah. Obiskali so razstavo pirhov v protokolarni kleti pri Sveti Trojici, Maistrov stolp, viničari-jo Kranvogl z bogato etnološko zbirko, okoliška jezera in druge lepote, ki jih nudijo Slovenske gorice. Da je blagoslov uspel, sta poleg vremena in Kolesarskega društva Selce poskrbela domači župnik Franc Mlakar in provincialni minister slovenskih minoritov Milan Kos. Z velikonočnimi dobrotami pa nas je razveselilo društvo Kmečkih žena iz Trnovske vasi. Gregor Kos Foto: GK 18 Štajerski Nasveti petek • 5. maja 2017 Zdravstveni nasveti Bolečina v kolenu 1. KOLENSKI SKLEP Kolenski sklep tvorijo stegnenica, golenica in pogačica. Pri krčenju štiriglave stegenske mišice se sila prek vezivnega tkiva (kite) prenese na pogačico, od tu pa na sprednji del golenice, ki ga s pogačico prav tako povezuje vezivno tkivo. Posledica je iztegnitev kolena. Med gibanjem kolena pogačica ves čas drsi v plitvi vdolbini stegnenice, zato je nujno optimalno prileganje. Če pogačica ni pravilno nameščena v svojem ležišču, med gibanjem kolena pritiska na stegnenico in med njima ležeči hrustanec. 2. VZROKI BOLEČIN V KOLENU? Najpogostejši vzroki bolečine v področju kolena so : - degenerativne spremembe (obrabljenost ali artroza), - vnetno dogajanje ali - poškodba sklepa. Ob bolečinah v kolenih je treba pomisliti tudi, da gre morebiti za okužbo, ki je nastala po piku klopa. Pogosto je bolečina posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev kolena (preo-bremenitveni sindromi), kar povzroči vnetje kit in njihovih ovojnic ter mišic. Neredko je bolečina prenesena iz hrbtenice ali kolka (pri otrocih in starejših), lahko nastane tudi zaradi ploskih stopal. 3. KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI? Pri že izraženih degenerativnih spremembah in težavah priporočamo blažja protibole-činska zdravila, masažo in tople obloge prizadetega kolena (20 minut), ki dvignejo prag bolečine, zmanjšajo mišično napetost in izboljšajo gibljivost kolena. Pogosto je potrebno krajše mirovanje kolena in razbremenitev pri hoji z uporabo palice. Bolnikom z artrozo kolena priporočamo udobno obutev z debelejšim in mehkejšim podplatom in elastično peto, kar prenese precejšnji del obremenitev na koleno. Nujno je tudi znižanje telesne teže, če je ta prekomerna. Pri poškodbah in pri preobre-menitvenih sindromih bolečino zmanjšata počitek in mirovanje. Pri lažjih poškodbah mehkih tkiv naj bosta kratkotrajna, da ne pride do zapletov zaradi dolgotrajne nedejavnosti. Pri preobremenitvenih sindromih pa je treba dejavnosti prekiniti, dokler bolečina popolnoma ne popusti. Bolečino si lajšamo s hladnimi oblogami in/ali z masažo z ledom (kriomasaža). Hladne obloge (lahko v obliki ohlajenih gelov) položimo nad območje, ki nas boli in je oteklo, vendar nikoli neposredno na kožo. Pod oblogo položimo tanko tkanino. Pomembno je, da začnemo hlajenje čimprej, najbolje takoj po poškodbi. S povijanjem prizadetega kolena z elastičnim povojem omejimo gibanje in s tem se bolečine zmanjšajo. Dejavnost, ki je povzročila pojav preobre-menitvenega sindroma, lahko ponovno začnemo šele tedaj, ko težave popolnoma izginejo. Če se pri izvajanju dejavnosti spet pojavijo bolečine, to pomeni, da smo začeli prezgodaj in da se bomo morali tej dejavnosti izogibati daljše časovno obdobje. 4. KDAJ JE POTREBEN OBISK PRI ZDRAVNIKU? Zdravniško pomoč poiščemo, kadar bolečine kljub našim ukrepom ne popustijo, če se nad bolečim predelom pojavita rdečina in močnejša oteklina ali če ne moremo premikati kolenskega sklepa. Obisk pri zdravniku je potreben, kadar kolena ni možno obremeniti; pri izraziti bolečini, ki je prisotna že v mirovanju in kadar se v kolenu pojavi boleče pokanje in smo v preteklosti že imeli poškodbo kolena. Prav tako je pregled pri zdravniku potreben, če je sklep razoblikovan (deformiran), če bolečino spremlja zvišana telesna temperatura in če sklep postane rdeč, otečen ali se pojavi občutek topline okoli kolena. Prav tako je potreben pregled pri zdravniku, če bolečino spremljajo otekanje, odrevenelost, mravljinčenje v mečih pod poškodovanim kolenom in če bolečina vztraja več kot tri dni kljub ukrepom samopomoči. 5. KATERE UKREPE ZDRAVNIKA LAHKO PRIČAKUJETE? Zdravnik se bo z vami izčrpno Pri kopanju živali je treba omeniti, da je še vedno razširjeno mnenje, da psov in muc ne smemo kopati, oziroma to počnemo čim manjkrat. Z gotovostjo lahko napišem, da lahko s kakovostnimi šamponi kopljemo svojo žival tudi vsak teden ali po potrebi še pogosteje. Kozmetična industrija v segmentu malih živali je zelo napredovala in kakovostni šamponi nove generacije ne razmastijo kože pri živalih in so tako primerni tudi za pogosto uporabo. Z medicinskimi šamponi, ki se dobijo kot terapija pri veterinarjih, pa lahko kopamo svoje živali tudi vsakodnevno brez kakršnekoli škode za žival. S predsodki, ali lahko to počnemo v domači kopalni kadi, pa moramo opraviti sami. To je pomembno predvsem v zimskih mesecih, ko je mraz in je nemogoče redno kopati našo žival zunaj na prostem, ali pa pri tistih lastnikih, ki živijo v bloku in imajo edino možnost, da oko-pajo svojega ljubljenčka v domači kopalni kadi. S kopanjem zelo učinkovito odpravimo neprijetne vonjave, ki izvirajo iz zanemarjenosti živali. Še enostavnejša rešitev pa je reden obisk z našim ljubljenčkom v enem od salonov za striženje in nego, kjer bodo poskrbeli za prijeten videz in higieno naše živali. O kakovosti posameznih salonov se moramo prepričati sami. Naslednje, kar zagotovo pripomore k izboljšanju kakovosti sobivanja zaradi neprijetnega zadaha, je redna ustna higiena, ki jo moramo začeti že v zgodnji mladosti živali. Neprijeten zadah je lahko zelo moteč in z redno ustno higieno ga lahko povsem preprečimo. Ušesa so naslednja, čemur moramo nameniti pogovoril o načinu in času nastanka bolečine, o njeni jakosti, lokalizaciji in trajanju bolečine ter o spremljajočih simptomih. Pomemben je podatek, ali je bolečina povezana z bolečinami v drugih sklepih, z zvišano telesno temperaturo ali kakšno drugo boleznijo oziroma poškodbo. Opravil bo klinični pregled, po potrebi osnovne laboratorijske preiskave (krvna slika, sedimen-tacija, revma faktor) in rentgensko slikanje, morebiti tudi računalniško tomografsko preiskavo ali magnetno-resonančno slikanje in se odločil o nadaljnjih ukrepih. 6. NAJPOGOSTEJŠE DIAGNOZE OB BOLEČINAH V KOLENU Najpogostejše diagnoze, pri katerih se pojavi bolečina v kolenu, so : - artroza kolena (obraba), - distorzija kolena (zvin), - raztrganina meniskusov in križnih vezi, - hondromalacija pogačice (zmehčanja hrustanca) in tendinitis (vnetje) pogačične tetive. 7. KATERI SO NAČINI ZDRAVLJENJA? Zdravljenje bolečin v kolenu je odvisno od vzroka. Prilagojeno je bolnikovi starosti, dejavnosti, teži bolezni, njegovemu poklicu in potrebam poklica in naravi spremljajočih medicinskih problemov. Najboljše zdravljenje artroze je njeno preprečevanje (zmanjšanje prevelike telesne teže, izogibanje določenim športom, poprava deformacije osi spodnjih udov pri mladostnikih, če se ne popravijo same od sebe). a. Kadar je ob artrozi koleno izrazito nestabilno, predpišemo bolniku posebno opornico, ki koleno dodatno stabilizira. b. Pri dolgotrajni in ponavljajoči se bolečini napotimo bolnika na fizikalno terapijo. Če se bolečina ne umiri, lahko damo v sklep injekcijo zdravila (intraar-tikularna injekcija). c. Pri začetnih in zmernih obrabah in pri mlajših bolnikih pa lahko ugoden učinek dosežemo tudi z zdravili, katerih osnovna sestavina je hialuronska kislina. To zmanjša bolečino, žal pa obrabljenega hrustanca ne more obnoviti. Le redko je potrebna imobilizacija z mavcem ali z opornicami. Pri hudih poškodbah (raztrganine meniskusov, vezi ali zlomi) vas bo zdravnik napotil k ustreznemu specialistu, tj. trav-matologu ali ortopedu, ki se bo na osnovi pregleda in ustreznih preiskav odločil o nadaljnjem zdravljenju. 8. ALI IN KAKO LAHKO PREPERČIMO SAMI BOLEČINE V KOLENU? Med splošne ukrepe, s katerimi lahko preprečimo bolečine v kolenu pri obrabah in preobremenitvah, spadajo redne vaje za stegenske mišice. S tem ohranjamo gibljivost kolena in vzdržujemo dobro moč mišic, ki prevzamejo pomemben del obremenitev, ki sicer delujejo na sam sklep. Ob tem priporočamo vožnjo s kolesom z visokim sedežem, plavanje z iztegnjenimi koleni in hidrogimnastiko. Med splošne ukrepe spadajo vzdrževanje primerne telesne teže, izogibanje Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, ZD Ptuj daljšim statičnim obremenitvam kolena in pretiranemu klečanju, počepanju ter prekomerni hoji navkreber ali po neravnem terenu. Pri artrozah priporočamo ustrezno obutev, pri hoji razbremenjevanje s palicami ali berglami, prilagoditev ali spremembo delovnega mesta. Kadar so vzrok bolečinam preobremenitve, je treba dejavnosti zmanjšati, omejiti ali jih povsem prekiniti in si izbrati drugačno športno udej-stvovanje. Bolečine omilijo tudi posebne opornice za pogačico, oziroma opornice, ki razbremenijo pogačično vez. Če se bolečine v kolenu pojavijo po starejši poškodbi, sta potrebna čimprejšnja diagnostična obdelava in vzročno zdravljenje (ponavadi Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Tačke in repki Neprijeten vonj in kopanje psa Več lastnikov psov in mačk sprašuje, ali je kopanje njihovih ljubljenčkov dovoljeno in smiselno. Tako bom v današnjem prispevku poskušal odgovoriti glede kopanja in hkrati tudi na vprašanja lastnikov, da imajo njihove živali neprijeten vonj ali zadah ali močno izpuščajo neprijetne smrdeče pline iz črevesja. Foto: osebni arhiv pozornost. V specializiranih trgovinah in pri veterinarjih dobimo čistila za sluhovod, s katerimi očistimo sluhovod svoje živali, odstranimo nakopičeno ušesno maslo in tako poskrbimo za odstranitev neprijetnih vonjav, ki izvirajo iz ušes. Pri kužkih, ki imajo težave z obanalnimi vrečkami, je priporočljivo, da pripeljejo psa na praznjenje vrečk k veterinarju vsaj vsakih 6 tednov ali še pogosteje, če je potrebno. Spontano izločena vsebina iz pasjih obanal-nih vrečk nam lahko zelo neprijetno zasmrdi v prav neprimernem trenutku. Pri prepogostih težavah svetujemo operacijo, s katero se vrečke odstranijo in težave z neprijetnimi vonjavami in tudi srbenjem kože in ponavljajočimi se vnetji bodo končane. Ostane nam še izbira pravilne prehrane, ki bo v popolnosti ustrezala našemu ljubljenčku in ne bo prihajalo do nadležnega plinjenja pri prebavljanju. V vseh sumljivih situacijah, ko nam ni jasno, zakaj naša žival oddaja neprijeten vonj, je priporočljivo, da preventivno obiščemo veterinarja in zadevo razčistimo. Kot sem že večkrat omenil, zdrav in negovan kužek ali mucek ne oddaja prav nobenih neprijetnih vonjav, saj nima žlez znojnic, ki so pri ljudeh glavni razlog za težave z neprijetnim vonjem. Emil Senčar, dr. vet. med. Pomagajmo si Z molitvijo in dobrimi deli proti slabemu svetu Od 25. do 27. aprila je na Ptuju in na Ptujski Gori potekal duhovni kapitelj bratov minori-tov. Udeležili so se ga bratje Slovenske minoritske province sv. Jožefa iz slovenskih samostanov kot tudi bratje, ki bivajo v tujini, iz Italije in Danske. Osrednja tema je bila Manjši Frančiškov brat minorit in njegova pobožnost do Marije. „Naš ustanovitelj sv. Frančišek je imel navado sklicati brate, da se je z njimi pogovarjal o Božjem kraljestvu. Sv. Frančišek je prav tako provincialne ministre spodbujal k srečevanju z brati, da se pogovorijo o vsem, kar se nanaša na Boga. Takšna priložnost je bila v teh dneh dana tudi nam bratom, ki smo se zbrali na duhovnem kapitlju. To je bil izredno močan čas našega duhovnega in bratskega življenja v slovenski minoritski provinci. Zanj smo se odločili v letu, ki je na poseben način za- znamovano z Marijansko pobo-žnostjo. Zato tudi osrednja duhovna tema z naslovom Manjši Frančiškov brat minorit in njegova pobožnost do Marije. Bratje minoriti se v letošnjem letu hvaležno spominjamo tudi 80-letnice naše prisotnosti v Marijinem romarskem svetišču na Ptujski Gori. Letos pa je tudi 100. obletnica ustanovitve Vojske Brezmadežne pod vodstvom p. Maksimilijana Kolbeja, ki jo je ustanovitelj opisal kot 'globalno vizijo katoliškega življenja v novi obliki', odprto za laike, klerike in redovnike. Vojska Brezmadežna so verniki, ki se posvetijo Mariji Brezmadežni in se želijo z molitvijo in dobrimi deli boriti proti slabemu v svetu," je po končanem duhovnem kapitlju povedal prov. p. Milan Kos. Predavatelji so bili p. Raffa-ele di Muro, generalni asistent v imenu generalnega ministra iz Rima, p. Josip Blaževič, prov. minister Hrvaške minoritske province, gospod Ciril Čuš in prof. Bogdan Kolar iz Slovenije. MG Foto: Črtomir Goznik V minoritskem samostanu na Ptuju in na Ptujski Gori je od 25. do 27. aprila potekal duhovni kapitelj bratov minoritov. petek • 5. maja 2017 Za kratek čas Štajerski 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: AFRIKATA = sestavljen glas, zlitnik, BRLEZ = vrtavka, brglez, ERB = dedič, erbič, HAI = danski ribiški čoln, MKRTCJAN = armenska šahovska velemojstnca (Lilit), OBOTE = ugandski politik (Milton), STAŠEK = češki pisatelj (Antal), TRAN = olje iz ribjih jeter, ZAHARIAŠ = slovenski kipar (Aladar). ■vsvs 'issoa 'vioaisvvi 'ivia 'svnv 'obiaibnbsa 'viaav 'aaa 'vinviv 'oo 'viao 'aaaoaoid 'in 'zva 'ivh 'ivimoiAi 'wisi '330 'aH Masvis ivinv 'rnaz 'jvione» 'oiai 'arNvaao 'vzoibnivi 'oivnaaa 'NvroiaviiAi 'Nvai 'aaias 'aioao 'isviis :ouabjopoa 'bmnvziidi ai Aausaa Markovci • Župan sprejel krvodajalce Zahvala darovalcem Občina Markovci že nekaj let ob občinskem prazniku v sodelovanju z občinskim Rdečim križem prireja sprejem pri županu za krvodajalce. Tako se jim želimo tudi z občine zahvaliti za nesebično darovanje svoje krvi, da na ta način pomagajo ljudem, ki to našo življenjsko tekočino potrebujejo, krvodajalci pa se tudi z veseljem udeležijo sprejema. Letos je priznanje prejelo 35 krvodajalcev. Posebne zahvale pa so prejeli še Franc Prelog za 50-krat darovano kri, za 60-krat Stanislav Kitak, za 80-krat darovano kri pa sta zahvale in priznanji prejela Marjan Kirbiš in Janko Štum-berger. Vsem krvodajalcem želimo zdravja, da še bodo lahko naprej darovalci. Marija Prelog Foto: Arhiv občine Ptuj • Andrej Golobanov, ruski glasbenik „Življenja brez glasbe ne poznam ..." „Glasba je velik del mojega življenja. Živim z glasbo, ne vem, kako je brez nje," pravi ruski glasbenik Andrej Golobanov, ki je glasbeno akademijo obiskoval v Samari. Po glasbeni akademiji je veliko potoval in igral, kot glasbenik je delal v Avstriji, Grčiji, na Slovaškem in Češkem. Sedaj pa že 15 let živi in nastopa v Sloveniji, zadnjih sedem let živi z družino v Žalcu, ženo Julijo, pevko, in dvema otrokoma, Katjušo in Sergejem. Družina je njegova inspiracija. Preden se je v Sloveniji za stalno naselil, je pet let stalno potoval v Rusijo in nazaj. Ne moreš se odločiti v trenutku, pove, to ni enostavna odločitev, da se nekje za stalno ustališ. Andrej Golobanov nastopa povsod, tudi na festivalih, v „slovenskem" ruskem bandu igra kitaro, v kranjskem ansamblu, kjer je klaviaturist, se predaja rok'n'rolu. Nekaj posebnega pa so nastopi na ulici. Na Mestnem trgu na Ptuju je prvič nastopil lani, rad se vrača. „Nastop na ulici je spontani nastop, vsaj zame osebno. Zjutraj se zbudiš, vidiš, da je vreme lepo in enostavno greš. Posebnost uličnega nastopa je tudi v tem, da ni omejen na določen repertoar, pač igraš, ker želiš razveseliti ljudi, jim podariti nekaj lepili trenutkov, predvsem pa jih spomniti na to, da je v življenju potrebno uživati, se veseliti, odganjati skrbi. 'Terapija' za to pa je tudi glasba, ne glede na to, kje jo poslušamo. Ulična glasba tudi ni nekaj slabega, tudi zato ne, ker jo najpogosteje izvajamo izobraženi glas- beniki," je povedal Andrej Golobanov, ki je pred dnevi nastopil tudi v The Legend Pubu na Ptuju, kjer so ga tako kot povsod doslej na Ptuju izjemno toplo sprejeli. Njegova harmonika je tudi z ruskimi ritmi poskrbela, da je bil večer druženja z igralko Urško Vučak Mar-kež in njenimi „ženskami" sproščen in vesel. MG Foto: MG Andrej Golobanov: „Nastopam povsod. Na Mestnem trgu na Ptuju sem prvič igral lani. Ptujčani so me dobro sprejeli." 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 5. maja 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 6. del Proti Petri Še vedno sem se nahajal v puščavi Wadi Rum, kjer smo tokrat v večji družbi malo ponočevali. Tam to sicer izgleda malo drugače kot pri nas, saj smo se do jutra nalivali s čajem, naš vrli kuhar Mihdi pa je iz proste volje v zemlji skuhal še eno rundo hrane. Torej, čisto po domače, a vendar posebno. Pohod po Wadi Musa do Petre Po neštetih nočnih sprehodih smo se zjutraj zbudili že ob šestih, da smo ujeli še sončni vzhod, nato pa sem se po zajtrku z Norvežanoma odpravil proti vasici Rum Village. Norvežana je tam čakal šofer-taksist, jaz pa sem se oglasil še pri mojem pravem gostitelju Mohamedu, da sva ruknila še en čaj, nato pa me je pobral minibus za naprej. V Jordaniji je prav lahko dobiti šoferja, ki te vozi en dan ali celo več dni, saj so zelo fleksibilni. Norvežana sta plačala okoli 80 evrov na dan in ju je možak vozil, kamor sta si pač zaželela. Poleg tega jima je služil tako kot tolmač kot tudi kot turistični vodnik. Če je bila država zame zelo poceni, sta morala Norvežana pri njihovem standardu vriskati od radosti. Na minibusu proti Petri smo morali čakati še kar kakšne pol ure, da se je nabralo ljudi, tam sem pa spoznal Američana Kyla in Avstralca Duncana, s katerima sem se kasneje še nekajkrat srečal. Oba sta bila čista avanturista, ki sta po svoji zunanjosti seveda malce izstopala, vendar sta bila prav prijazna poba. Kyla so sicer pri karti za minibus malce namočili, saj mu je njegov stanodajalec obljubil, da je karto poravnal, vendar jo je moral Kyle plačati še enkrat in je malo bentil okoli tega. Splošno gledano, jaz glede teh dvojnih cen za domačine in tujce že nekaj časa nisem imel nekih težav, je pa res, da sem velikokrat pustil napitnino za kak prevoz in potem se mi je skoraj vedno kakšna zadeva izšla nepojmljivo ugodno. Kakršen je človek do sveta, takšen je svet do človeka, pravim jaz. Petra je starodavno mesto in največja znamenitost Jordanije, do tja pa smo imeli približno tri ure vožnje. Potniki vmes prihajajo in odhajajo, tudi v kakšnih neoblju-denih krajih. Vmes smo se ustavili za kavo in prvič sem poskusil kavo, kot jo pijejo v Jordaniji. Poleg običajne arabske kave vedno dodajo tudi začimbo kardamom, ki je sicer zelo zdrava in draga, ker pa je tudi zelo aromatična, h kavi sploh ne paše. Tako so dobro kavo pravzaprav pokvarili in malce hudomušno sem si mislil, da potem ni čudno, da vsi raje pijejo čaj. Kraj, ki je najbliže Petri, se imenuje Wadi Musa. Ta kraj je precej razpotegnjen, zato ni čudno, da pri svo|em opisu večina prenočišč navaja, koliko so oddaljeni od vhoda v Petro. To seveda pomeni, da bi moral človek včasih za vsako smer ubrati taksi, kar sicer ne stane veliko, nabere se pa, če tam ostaneš nekaj dni. Do Wadi Musa smo prispeli čez hribe province Ma'an, kjer poteka t. i. 'kraljeva avtocesta', ki je sicer sekundarna pot od severa do juga Jordanije. Glavna avtocesta se imenuje 'puščavska avtocesta', a je kljub svojemu imenu dobro urejena. V Wadi Musa me je na avtobusni postaji naprej napadel kup ljudi, ki je vsak zase hotel, da pri njem prenočim - sicer ne zaradi tega, ker bi bil jaz kakšna filmska zvezda, ampak iz preprostega razloga, ker v tem obdobju tam ni veliko turistov in se tako borijo za vsako rit. Enemu človeku sem se pustil prepričati, da me je peljal do svojega hotela, čeprav sem imel prenočišče že zmenjeno. Mikalo me je namreč, da si kraj ogledam v avtu, ker je zelo razpotegnjen, leži pa na hribu, zato so sprehodi lahko kar naporni. Na koncu me je možak pustil pred mojim hotelom, ki na Jutrovem, kot so včasih OVEN (21.3. - 20.4.) Blesteli boste v govornem izražanju, toda ne boste se smeli prehitevati. Na delovnem mestu se vam bo vrnilo nekaj iz preteklosti in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste to sprejeli ali ne. Rdeča nit tedna bodo pogovori, ki prinesejo ugodne iztočnice za o in duhovno rast. ¿BIK Foto: Dani Zorko imenovali dežele ob vzhodni obali Sredozemskega morja v notranjost, včasih tega imena ne zasluži. Že od zunaj se je videlo, da stavba ne more biti veliko stara, ko sem stopil v avlo, pa sem se moral kar začuditi, saj je bilo vse čisto novo in dokaj stilno urejeno. Kombinacija kamna, lesa in ogledal je napravila prijeten vtis, da sem kar strmel. Lastnik hotela je bil Sulaiman, star okoli 30 let, ki je vse družinske prihranke vtaknil v ta posel. Bil sem neučakan, kakšna neki je potem soba - in bil prijetno presenečen. Prvič v življenju sem bil v hotelu, kjer je bilo vse novo: dve postelji, nova kopalnica, invertna klimatska naprava, na tleh čista preproga in LCD-televizija. Neverjetno za ta denar ... V trenutku sem se odločil, da bom tu ostal nekaj dni in opravil še nekaj stvari, ki jih je drugače moje delo terjalo od mene. Stuširan sem se odpravil na orientacijski sprehod, nekaj pojest, nato pa sem že koval načrt za obisk zgodovinskega čudesa, ki je bilo samo streljaj od mene . (21.4. - 20.5.) Teden, ki prihaja, prinaša notranjo moč in povečano drznost. Končno boste tudi sami morali znati reči bobu bob. Čeprav se boste nekoliko obremenjevali, bo pravilno, da se odločite, kaj vas veseli. Nekaj nejasnosti bo v povezavi z denarjem. Varujte se mrzlih pijač! DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Dokazali boste, da se znate zelo dobro preleviti. Srčni izvoljenec vam bo podal roko in tako boste našli tudi notranjo moč in upanje. Vikend bo primeren za nakupe in da se odločite, kaj vas veseli in kaj ne. Sprehod po gozdu vas bo spomnil na preteklost in tam si zapišite svoje TEHTNICA ! (23.9. - 2310.) f Prav gotovo ne boste imeli lahkega dela. Problemi iz preteklosti se bodo kopičili in tako ade bo vaša naloga, da najdete rešitev. v!a Tudi zvezde so prepričane, da lažjih "§ poti ni in so zgolj zavajajoča iluzija. dni p Ravnovesje in diplomacija bosta šli ezZv z roko v roki. Rešitev vam bo ponudil srčni izvoljenec. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Pogumno boste stopali po svoji poti. Uvideli boste tudi dobre priložnosti in uspehe. Nekaj zdrave previdnosti kljub temu ne bo odveč v pogledu partnerskega življe- O nja. V ljubezni bo na delu Amorjeva puščica. Tako čaka sreča samske kot tudi vezane. Dejstvo ostaja, da iz majhnega raste veliko. STRELEC R v (23.11. - 21.12.) V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo pokazali pravo pot. Želeli si boste drugačnosti in po omenjenem stremeli. Toda vse se zgodi ob pravem času. O Tako tudi dogodkov ne gre prehitevati. Romantika in kreativnost bosta šli z roko v rok A RAK (21.6. - 22.7.) Hiteli boste naprej po svoji poti. Pri tem bo jasno, da boste imeli polne roke dela in opravil. Pravzaprav vam bo v tem času zelo dobro služila intuicija in zdi se, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu bo vse tako, kot mora biti. Izpolnitev in srečo boste našli v svetu duhovnosti. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Sledili boste tistim navdihom, ki so vam pomembni že dolgo. Naredili boste korak naprej in uvideli, kaj vas veseli v pogledu službe. Iz preteklosti bo nekaj nerazrešenih zadev in tako bo čas, da daste stvari na svoje mesto. Kmalu najdete izzive in prosti čas namenite umetniškim dejavnostim. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Iskali boste svoje sanje. Blesteli boste v svojih retoričnih sposobnostih. Če boste v tem tednu imeli kakšen pomemben sestanek bo to priložnost, da se izkažete. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in vnaprej si boste morali postaviti meje. Odločno greste naprej po svoji poti in tako najdete tudi moč. bodo nove priložnosti. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Jasno in glasno se boste znali postaviti zase. Od tistega, kar menite, da je pravilno, ne boste odstopali. Praviloma boste našli smisel in se poglobili v tisto, kar vam pričara izziv. Čeprav boste želeli K izstopati, se omenjeno ne bo zgodilo. Ljubezen: slediti boste morali, sebi in glasu svojega srca. VODNAR (21.1. -18.2.) o po svoji poti. Vendarle boste morali pred tem razrešiti nekaj, kar je vezano na preteklost. Prav gotovo ne bo dobro bremen prelagati, ampak se bo treba odločiti. V pomoč vam bo p partner. Koristne iztočnice bo imela narava in sveži zrak. Pogovori so ključ do uspeha. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) J Naredili boste osebno o spremembo in se prilagodili duhu JT časa. V tem tednu bo veliko pozitiv- g ne energije in volje. Na delovnem "g mestu se boste znali obračati tako, & da se bodo koristi odvijale same od 2 sebe. Seveda vam bodo blizu tudi ^ trenutki tišine in notranjega miru. § Bodite ustvarjalni! P Foto: Dani Zorko Delček moje nove sobe, ki je bila prilagojena štajerskemu žepu. Iz sveta • Slovenija, Avstrija Obisk delegacije iz Seebodna Mesti povezujeta Drava in želja po medsebojnem sodelovanju. Očitno so se na ptujski občini z željo po izkoriščanju turističnega potenciala najstarejšega slovenskega mesta intenzivneje lotili navezovanja stikov s predstavniki nekaterih evropskih mest. Med delovnimi srečanji, ki so jih v zadnjem času organizirali na Mestni občini Ptuj, je tudi obisk župana avstrijskega mesta Seeboden Wolfganga Klina rja. Na Ptuju se je sestal z županom Miranom Senčarjem, direktorico Javnega zavoda za turizem Ptuj Katjo Gonc ter destinacijskim menedžerjem ZRS Bistra Ptuj Matijem Brodnjakom. Govorili so predvsem o točkah, na katerih bi lahko vzpostavili tesnejše sodelovanje. „Ugotovili so, da iz Seebodna na Ptuj redno prihajajo skupine turistov in da mesti družijo številne podobnosti: kolesarstvo, pustne maske, šport, glasba, turistične aktivnosti ob vodi in na njej ter močan turistični potencial v edinstvenih podrobnostih. Oba župana si želita, da bi mesti še tesneje sodelovali, si izmenjevali primere dobrih praks in skupaj oblikovali ideje za rešitev izzivov, pred katere stopata obe. Eden izmed omenjenih je bil mestni promet, tako Foto: arhiv občine z vidika občanov kot turistov," so zapisali v sporočilu za javnost. V tem tednu je župan Miran Senčar sprejel delegacijo iz Seebodna. Dženana Kmetec petek • 5. maja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! PETKOV VEČER Bodite nocoj ti družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tedmk.si DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si TEDNIK Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, Sprejem nizozemskega veleposlanika v Mestni hiši, Položitev venca na grob ruskemu oficirju, Osveščanje mladih fantov z vojaško dolžnostjo, Podjetniška konferenca-Markentiški klicaj 2017, V Galeriji mesta Ptuj, razstava slik Albina Lugariča, Odprtje razstave likovnih del Franceta Miheliča, 100 let najstarejšega vina - Zlate trte 1917, Društvo Zreli vedež na pohodu ob polni luni, Blagoslov konjev pri cerkvi Leopolda Mandiča, Prireditev otrok ob 33. prazniku Vrtca Ptuj, Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. I 08:00 Dan OŠ Gorišnica 09:00 Praznik občine Sv. Jurij 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert vrtčevskega PZ Kamenčki 20:00 Plesni festival na OŠ Gorišnica SIP I— 0 v 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja I 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNI K vot na spletnih straneh www.llp1tr.il 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Hajdina - Revija CPZ 11:00 Revija MPZ 2. del 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Plesni festival na OŠ Gorišnica 17:00 Revija mladinskih PZ: 1. de K118:30 Koncert vrtčevskega PZ Kameni ki (j 20.00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra Uredništvo www.siplv.si 02 754 00 30: into@siptv.si Marketing: 02 TA9 14 27:031 627 340 08:00 Kronika iz občine Markovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Koncert vrtčevskega PZ Kamenčki 12:00 Video strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 18. praznik Občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka program VZlVO tudi preko spleta www.5iptv.si 08:00 10 let ljudskih pevcev DU Videm 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00Revija MPZ, 2. del 20:00 18 praznik Občine Markovci 21-15 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani Mestni kino Ptuj Petek, 5. maj: 17:00 Pasji smisel življenja; 19:00 Mama; 21:00 V mreži. Sobota, 6.maj: 17:00 Pasji smisel življenja; 19:00 Neznanka; 21:00 V mreži. Nedelja, 7. maj: 17:00 Pasji smisel življenja; 19:00 V mreži; 21:00 Neznanka. Ponedeljek, 8. maj: 20:00 Filmski teden Evrope: Dobrodušni velikan. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCTSki TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in RADIOPTUJ se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vik^ 89,8-98,2-104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK. Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo. NAROČILNICA ZA Štajerski č>taiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA'PRlDOBIT||UDIPiU^ • 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti • Avtobus zvestobe (izbrani izleti pOugOanijsm ce? • vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in • praktična darila za nove in obstoječe naročnike zanimivosti iz sveta glasbe in filma • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike 20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v štajerskem tedniku postati NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 28. aprila 2017 Znamka Letnik Oprema Barva RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 8.990,00 € avt. delj. klima bela CITROEN C51.6 DHIT0URER DYNAMIQUE 2010 6.800,00 € avt. delj. klima kov. Črna CHEVROLT LACETT11.616V SW 2010 3.990,00 € 47.307 prev. kov. sv. modra renault megane 1.5 dci dynamique plus gt 2008 4.500,00 € prvi last. kov. siva nissan qashqa11.5 dcitekna 2007 8.490,00 € serv.knjiga kov. srebrna renault modus grand 1.216v expression 2008 4.490,00 € redno serv. kov. viola citroen c5 2.0 hdi sx limuzina 2004 2.390,00 € avt. delj. klima kov. srebrna bmw 320 d limuzina 2006 7.400,00 € serv.knjiga kov. srebrna VW SHARAN 2.0TDI BLUEM0. C0MF0RTLINE 2011 13.990,00 € serv.knjiga kov. črna fiat panda 4x41.28v 2006 4.150,00 € serv.knjiga kov. srebrna bmw 3181 coupe 2000 2.990,00 € avt.klima kov. modra citroen c5 2.0 hdi sx break 2007 3.550,00 € avt.klima kov. srebrna FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC 2003 1.990,00€ redno serv. sv. modra renault megane 2.0 dci gt line 2008 4.990,00 € avt.klima kov. črna peugeot partner 1.6 hdi tepee active 2013 10.690,00 € prvi last. bela toyota yaris 1.0terra 2011 6.490,00 € 68.675 prev. kov. srebrna ssangyong kyr0n 2.7 d avt. xdi awd 2008 6.500,00 € serv.knjiga kov. siva RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE LUX GT 2006 3.690,00 € serv.knjiga kov. siva SEAT ALHAMBRA 1.9TDI STYLANCE 2006 5.900,00 € 7 sedežev kov. črna skoda rapid 1.4tdi ambition 2015 12.800,00 € 23.570 prev. rdeča PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj ZNAMKA LET BMW 525 D KARAVAN 2008 7.990 ODLIČEN VW SHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SSANY0NG KYR0N 2006 4.290 ODLIČEN VWT0URAN 1.9 TDI 2009 8.990 ODLIČEN FORD C-MAX 2005 2.790 ODLIČEN PEUGEOT 206 2005 1.690 1.LASTNIK PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODLIČEN BMW 520 2015 33.990 KOT NOV FORD GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 I0HRAN. PEUGEOT 508 2.0 HYBRID 2013 13.990 ODLIČEN Letnik Cen^ Oprema Barva RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 2013 CITROEN C51.6 DHITOURER DYNAMIQUE 2010 CHEVROLT LACETT11.616V SW 2010 RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQUE PLUS GT 2008 NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA 2007 RENAULT M0DUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 CITROEN C5 2.0 HDI SX LIMUZINA 2004 BMW 320 D LIMUZINA 2006 VW SHARAN 2.0TDI BLUEM0. C0MF0RTLINE 2011 FIAT PANDA 4X41.28V 2006 BMW 3181 COUPE 2000 CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 2007 FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC 2003 RENAULT MEGANE 2.0 DCI GT line 2008 PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE ACTIVE 2013 TOYOTA YARIS1.0TERRA 2011 SSANGY0NG KYR0N 2.7 D AVT. XDIAWD 2008 RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE LUX GT 2006 SEAT ALH AMBRA 1.9 TDISTYLANCE ŠKODA RAPID 1.4TDI AMBITION 2006 2015 8.990,00 € 6.800,00 € 3.990,00 € 4.500,00 € 8.490,00 € 4.490,00 € 2.390,00 € 7.400,00 € 13.990,00 € 4.150,00 € 2.990,00 € 3.550,00 € 1.990,00€ 4.990,00 € 10.690,00 € 6.490,00 € 6.500,00 € 3.690,00 € 5.900,00 € 12.800,00 € AVT.DELJ. KLIMA AVT. DELJ. KLIMA 47.307 PREV. PRVI LAST. SERV. KNJIGA REDNO SERV. AVT. DELJ. KLIMA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA AVT. KLIMA AVT. KLIMA REDNO SERV. AVT. KLIMA PRVI LAST. 68.675 PREV. SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA 7 SEDEŽEV 23.570 PREV. bela kov. Črna kov. sv. modra kov. siva kov. srebrna kov. viola kov. srebrna kov. srebrna kov. črna kov. srebrna kov. modra kov. srebrna sv. modra kov. črna bela KOV. SIVA KOV. SIVA KOV. ČRNA RDEČA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. Bi AUDI A4AVANT 2.0 TDI 2010 10.790 BMW 318D SPORT 2015 27.890 FORD B-MAX 1.6 TDCI-DIESEL 2014 11.990 FORD FIESTA 1.2516V TITANIUM 2012 7.990 FORD FIESTA 1.4 TITANIUM 2010 6.290 FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST trend 2014 11.980 FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST trend 2014 11.980 FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2013 15.490 FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM 2011 14.890 HYUNDAI H-1VAN 2.5CRDI,6 SED. 2008 8.900 OPEL INSIGNIA SPORTTOURER 2014 14.490 PEUGEOT EXPERT 2.0HDIFURG0N 2008 7.918 RENAULT TWINGO 70 EXPRESSION 2014 8.490 TOYOTA YARIS 1.0 WT TERRA 2008 5.490 VW GOLF CABRI01.9 TDI 2001 3.990 ODLIČEN, REDNI SERV. ODLIČEN, SAMO 19.646KM 1.LASTN., ODLIČEN ODLIČEN, SAMO 43.800KM ODLIČEN, VIN JETA, TRAJNIK SERV.KNJIGA, ODLIČEN 1.LAST., ODLIČEN, 125KM ODLIČEN, 1.LAST. ODLIČEN, SLOV. 1.LAST., SK-POTRJENA ODLIČEN, AVTOMATIC 1.LAST., POVRAČILO DDV ODLIČEN, SAMO 50.409KM ODLIČEN, SAMO 68.311 PLATNENA STREHA KOV. ČRNA BELA HOTMAGENTA KOV. ČRNA KOV. SIVI KOV. T. SIVA KOV. SIVA KOV. T. SIVA KOV. SREBRNA KOV. T. ZELENA BELA KOV. RJAVA KOV. ČRNA TJ ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr "I" * ■ (rS * • • i J [C* j «.t v w PI i A hI Ù. . JuBflVHt . A if TU A I Ui PETEK 5. maj 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon. 8;00§KLS03E301pon. 8:25 5oJa da se t uota: OS Sele - vrhe, poti, pon. 9:30 Kuhinj ica, pon. 9:55 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 10:25 Športno): Anja Cvim, pon. 10:55 Cista umetnost ■ maj 11:20 Glasba za vsej pon. 11:50 Film Campus, pon. 12:00 Ptujska krorika, pon. 12:25 Poetovio Cup 2017, pon, 12:55 Koncert učiteljev GS KP Ptuj 1, pon. 13:20 Koncert učiteljev GS KP Ptuj, 2, pon. 13:55 Sekvenca, por. 14:15 Videcstrari 17:35 Kuhirjica 18:00 Ptujslca kronika 13:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica [tuja}, pon, 19:05 Povabilo na kavo: Urška Horvat, por. 19:35 Pogled nazaj, por, 20:00 Ptujska knorika, pon. PrtAsI por. NEDELJA 7. maj 7:30 Glasbera osmica (sbl pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 SKuSČ)i3E31 K x 8:50 Koncert učiteljev GS KP Ptuj 1, por. 9:15 Korcert učiteljev GS KP Ptuj 2, por. 9:40 Glasba za vse, pon. 10:20 Povabilo na kavo: Urška Horvat, por. 10:50 Sport[no); Anja Cvim, pon. 11:20 Sekvenca, pon. 11:40 Pogled nazaj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Poifal pon, 12:35 Poetovio Cup 2017, pon. 13:05 Gostilna »Pr Francet« 14:05 Videostrari 16:10 Reai Gorišnica 17:10 Kurinjica 18:00 Ptujska kronika, pori. 18:25 Pogled nazaj 18:50 Cista umetnost - maj, pon. 19:15 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:50 Risanka, por. 20:00 Preqled tedna, pon. 20:25 Minuta za MS MOP, Si.f J IVIlIlULd IYIJ mur, pon. 0:05 Videostrani SOBOTA 6. maj 7:30 Glasbera osmica (tuja), pon. 8:00 SKLS03E30t pon, srJj rlj i^i Ti 7rnl 3 • ivmiuw « iwi-j i 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 RFlA, pon. Virlprsmrani pon. uiiku lruid; uj jtile-Vrhe, pcii, por. 9:30 Koncert učiteljev GS KP Ptuj 1, pon. 9:55 Koncert učiteljev GS KP Ptu] 2, pon. 1fl-5<; Sportfno]: Ania Cvimr pon. PONEDELJEK S. maj 7:30 Glasbera osmicattuja) por. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 SKL S03E31. pon. Mimitn ra MS MOR por. jfjuruinuj: Milja V-VITM, 10:55 Pogled nazaj, por, 11 On Pnuahiln na t^un- I Iri1 maj, pon. Jih j i .t J ruvauuu no novo. urana Horvat, pon Irska Horvat, por. 12:00 Ptujska kronika, pon, ^ 12:25 Nosferatu, pon. 13:55 Videostrani 17:10 Kuhirtjlca, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Poetovio Cup 2017. pon. 18:55 Glasbena osmica (sta,), por, 19:25 Sport[no): Anja Cvim, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Cista umetnost - maj, pon. 20:50 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 21:20 Charlie Chapliri Shangheid, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Darfur: Vojna za vodo, pon. i ru^duntj iid isdvu. t 11:50 Film Campus, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 G|asba za vse, pon, 12:55 Cista umetnost- m 13:15 Sekvenca, pon, 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjfca, por 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:25 Portal, por, 13:35 Sekvenca 13:55 Tabu por, 20:00 Pregled tedna. pon. 20:25 Minuta za MS MOR pon. 22:05 Ptujska knorika, pon. 22:30 Glasbena osmica [slo.), pon, ->■■>.rVi i i J___i___i r Ptuiska televiáia PETV T: 02 &90 880 2&. infoíSDeTv.tv. www.Detv.tv PREDMET STAROST UČENCA ŠT. PROSTIH MEST KLAVIR 7-9 9 ORGLE ll-l8 2 HARMONIKA 7-9 12 VIOLINA 7-9 3 VIOLONČELO 7-9 2 KITARA 8-lO 9 FLAVTA 9-ll 6 KLARINET 9-ll 3 SAKSOFON 9-ll 4 TROBILA (trobenta, pozavna, bariton, rog, tuba) 9-l8 9 TOLKALA 9-l8 2 PETJE l7-24 1 PLESNA PRIPRAVNICA 1 ó 10 PLESNA PRIPRAVNICA 2 7 2 BALET 1. RAZRED 9 1 BALET 2. RAZRED lO 3 BALET 3. RAZRED ll 6 BALET 4. RAZRED l2 12 BALET 5. RAZRED l3 13 BALET 6. RAZRED l4 10 PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA s 15 GLASBENA PRIPRAVNICA ó 22 PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur. Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v enem od naslednjih terminov: TERMIN LOKACIJA-DRAVSKA ULICA 11, I. NADSTROPJE OPOMBA Sreda, 24. maja 2017, od 17:00 do 19:00 učilnica št. 6 učilnica št. 7 učilnica št. 10 Četrtek, 25. maja 2017, od 17:00 do 17:30 Osnovna šola GORIŠNICA samo za harmoniko Petek, 26. maja 2017, od 17:00 do 19:00 dvorana šole Sobota, 27. maja 2017, od 10:00 do 12:00 dvorana šole Sreda, 23. avgust 2017, od 17.00 do 18:00 dvorana šole samo za morebitna še prosta mesta POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut) • Otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, • učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, • učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, • učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi. 2008 2014 2006 2009 2005 2005 2012 2010 2014 2015 2014 2013 7.990 22.990 4.290 8.990 2.790 1.690 10.900 8.990 12.990 33.990 13.900 13.990 ODLIČEN ODLIČEN ODLIČEN ODLIČEN ODLIČEN 1.LASTNIK LIMUZINA ODLIČEN ODLIČEN KOT NOV DOBRO 0HRAN. ODLIČEN 1 IMOBILI GARANCIJO À Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti I Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW 320D COUPE LCI BMW SERIE 320XD CHEVROLET AVE01,4 2013 2013 2012 2014 2009 CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI AVT.KLIMA 2012 BELI KOV. SV. MODRA ČRNA CITROEN C4 PICASSO 2012 FORD C-MAX 1,6 TDCI 2014 HONDA CMC 1,4i LS KLIMA 2003 MERCEDES BENZ B 200 2013 OPEL ASTRA SW 1,7 C0SM0 2012 OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 OPEL TIGRA 1,4 2005 PASSAT 2,0 TDI 2007 VW PASSAT 1,2 TDI 2008 VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 VW TIGUAN 2,0 TDI 2011 Vso zalogo vozil najdete na GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 16.990 1. LAST., ODLIČEN VEČ BARV 14.990 1. LAST, ODLIČEN MODRA 16.490 1. LAST., ODLIČEN BELI 17.990 1.LAST,AUT. ČRNA 2.790 2. LAST., SLOV. SIVA 7.990 1. LAST, ODLIČEN SIVA 7.890 1. LAST., 11.490 1. LAST, KOT NOV I.799 ZELO UGODEN 15.990 LEPO OHRANJEN 9.490 1 .LAST. 8.980 1.LAST, ODLIČEN 3.990 TWIN TOP 5.490 SLO 7.490 1.LAST, XENON ČRNA II.490 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA 14.990 1. LAST.. SLOV. ČRNA i: www.topavtomobili.si Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja P11-R5 Rogoznica - Pokopališče (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 28/16, v aprilu 2017. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 15. 5. 201 7, do vključno srede, 14. 6. 201 7, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 31. 5. 201 7, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-21/2016 Datum: 24. 4. 2017 Miran Senčar, župan mestne občine Pfui KITARA FLAVTA KLARINET SAKSOFON TROBILA (trobenta, pozavna, bariton, rog, tuba) TOLKALA PETJE PLESNA PRIPRAVNICA 1 PLESNA PRIPRAVNICA 2 BALET 1. RAZRED BALET 2. RAZRED BALET 3. RAZRED BALET 4. RAZRED BALET 5. RAZRED BALET 6. RAZRED PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA GLASBENA PRIPRAVNICA 9-ll 9-ll 9-ll 9-l8 9-l8 l7-24 lO l2 l3 l4 lO l2 l3 lO lS 22 PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur. Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v enem od naslednjih terminov: TERMIN Sreda, 24. maja 2Ol7, od l7:OO do l9:OO Četrtek, 2S. maja 2Ol7, od l7:OO do l7:3O Petek, 2ó. maja 2Ol7, od l7:OO do l9:OO Sobota, 27. maja 2Ol7, od lO:OO do l2:OO Sreda, 23. avgust 2Ol7, od l7.OO do l8:OO LOKACIJA-DRAVSKA ULICA ll, I. NADSTROPJE učilnica št. ó učilnica št. 7 učilnica št. lO Osnovna šola GORIŠNICA dvorana .šole dvorana šole dvorana šole OPOMBA samo za harmoniko samo za morebitna še prosta mesta POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut) Otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi. JAZZ ODDELEK PREDMET IA77 KIAVIR JAZZ SAKSOFON JAZZ TROBENTA JAZZ KITARA JAZZ BOBNI JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA JAZZ PETJE ŠTEVI! O PROSTIH MEST Predmeti jazz oddelka se izvajajo kot nadstandard. NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO 2 SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...). Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v soboto, 10. junija 2017, med 12. in 13. uro. Poleg glavnega predmeta (instrumenta) so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete: • jazz teorija • rhythm & reading • big band • combo zasedbe Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere nove učence. NOVINCI - VARIIENI V ČUDOVITI SVET GIASRE IN PIESAI www.tednik.s petek • 5. maja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 23 amnosek Boštjan ZEMLJAK s.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b r spomeniki potice stopnice Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ..., prevozi do tono in pol. Tel. 031 733 1 12, Srečko Turk, s. p. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIM teličko za nadaljnjo rejo. Tel. 031 558 596. DOM STANOVANJE UGODNO oddamo na Ptuju v najem opremljeno garsonjero, zaželeno upokojenki. Tel. 041 469 578. ODDAM 2,5-sobno stanovanje v Kidričevem za obdobje do enega leta. Tel. 040 747 400. NEPREMIČNINE NA LEPI sončni legi blizu Term Ptuj prodam komunalno urejeno parcelo velikosti 520 m2. Tel. 041 646 662. K SODELOVANJU vabimo terenske komercialiste. Nudimo samostojno, zanimivo in razgibano delo, redna mesečna izplačila, dodatno nagrajevanje na osnovi rezultatov. Če bi se nam radi pridružili, si želite biti uspešni in imeti stimulativni zaslužek, nas pokličite po telefonu 070/846 784 ali nam pišite na e-mail andrej.skrabl@ vecer.com. ZENITNE PONUDBE MOŠKI, star 58 let, upokojen, z avtom, išče žensko od 50 do 60 let za skupno življenje, slika in telefonska številka tudi v režiji., ne kadim in ne pijem alkohola. Zato iščem resno žensko za skupno življenje. Tel. 031 773 301. RAZNO BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com. PRODAM lepe železniške tramove - švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305. PRODAM industrijske šivalne stroje: Pfaff , ent-larico, 6-nitno, robilko. Info na tel. 041 667 614. PRODAMO - visokopritlična hiša na Ptuju, letnik 1990, obnovljena 2013, 211 m2, ravna parcela 735 m2, ¿tjs r 115.600 EUR, $¡1 R&iVffcC tel: 041 933 151, V 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM bikca simentalca in kosilnico SIP 165. Tel. 041 848 359. PRODAM kokoši nesnice, stare eno leto, Janko Šoštarič, Sodinci 19, tel. 051 895 195. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, in purane, 3 kg, prodaj-mo Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. PRODAM dva bikca, težka 150 kg, stara tri mesece. Tel. 031 532 785. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM prašiče domače reje, težke od 120 do 140 kg, cena 1,60 €/kg. Telefon 041 394 192. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com v digitalni knjižnici: www.dlib.si Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe) SPOMIN 3. maja so minila tri leta, odkar nas je zapustila Mira Donaj IZ MEZGOVCEV OB PESNICI Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji Šele, ko nekaj dokončno izgubimo, se zavemo, koliko in kaj od tistega, kar imamo, je resnično pomembno v življenju. V SPOMIN 2. maja 2017 je minilo eno leto žalosti, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, ati, dedi in tast Franci Petek IZ LANGUSOVE UL. 1, PTUJ Kako zelo te pogrešamo, kako prazen je naš dom brez tebe. Si in boš za vedno živel v naših srcih. Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete Stanislave Fogec, roj. Časek 10. 11. 1938-14. 4. 2017 ZAGOJIČI 26 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku Ivanu Holobarju za mašo in opravljen obred, govorniku Janezu Prelogu in pevcem. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Prireditvenik Petek, 5. maj 08:00 Jurovski Dol, pri OŠ, Dan odprtih vrat Učnega čebelnjaka, do 17:00 09:00 Jurovski Dol, vrtec, Jurjevi dnevi, Dan odprtih vrat vrtca pri OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol, do 11.00 17:05 Ptuj, slavnostna dvorana na ptujskem gradu: dobrodelni predmaturitetni recital violinistke Simone Korošec 19:00 Ptuj, Gimnazija, Večerna pesem 2017, 43. območna revija pevskih zborov Sobota, 6. maj 09:00 09:00 09:00 09:00 09:00 09:30 10:00 12:00 17:00 17:30 19:00 19:00 19:00 19:30 20:00 Podlehnik, izpred večnamenskega kulturno-turističnega centra, 18. tradicionalni pohod po občini Podlehnik (Jablovec-Rodni Vrh-Gorca), zaključek pri Etnološkem muzeju na Gorci, hrana, pijača in glasba, podelitev priznanja za ocenjevanje vin in pogostitev za udeležence čistilne akcije Ptuj, velika dvorana Narodnega doma, otroška plesna ustvarjalnica Slovenska Bistrica, Grajski park, humanitarna prireditev Za sočutje Kebelj, večnamenski prostor, pohod po Kebeljski transverzali Ptuj, pred mestno hišo: prireditev ob 13. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo Slovenska Bistrica, Partizanska ul. 24, dan odprtih vrat društva Fridina Mišnica Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul. 29, otroška likovna ustvarjalnica ob razstavi Albina Lugariča Ptuj, ptujski Evropark: slovesnost ob dvigu evropske zastave Stojnci, medgeneracijski center, Markovci, 18. občinski praznik, gasilsko tekmovanje za kipec sv. Florjana Videm, OŠ, 19. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu učencev OŠ in dijakov srednjih šol Ptuj, Zavod Bodidobro, delavnica Zavedanje lastnih čustev; predava Marjan Ostroško Makole, Kulturni dom, 37. območno srečanje odraslih folklornih skupin Zgornja Polskava, Kulturni dom, koncert skupine Gemaj Ptuj, refektorij minoritskega samostana, koncert Karmen Ivančič Ženska v glasbi in besedi, pesmi Schumanna, Schuberta, Beethovna, Mozarta, Webra, Bizeja ... Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert učiteljev jazz oddelka GŠ Karol Pahor Nedelja, 7. maj 08:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, meritve holesterola in sladkorja v krvi 08:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice, Florjanova nedelja 09:00 Hajdina, prostori občine, sprejem za člane društev, sodelujočih pri začetku Florjanovih maš, v počastitev 26-letnice Florjanove maše v cerkvi sv. Martina na Hajdini, ob 10.00 maša Ponedeljek, 8. maj 11:00 18:00 18:30 Žetale, večnamenska dvorana, slavnostni zaključek projekta Za življenje se učimo, dan rušenja tabujev na OŠ Žetale in mednarodni dan Rdečega križa ter 9. maj, dan Evrope Slovenska Bistrica, učilnica OZRK, tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Zlatke Dreo poslovni bonton za vsakdanjo rabo OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustil ljubljeni mož, oče, dedek, pradedek in brat Ivan Kopušar IZ APAČ 63 Od njega se bomo poslovili v soboto, 6. maja 2017, ob 13. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Žara bo položena v vežico danes, v petek, dan pred slovesom, ob 15. uri. Vsi njegovi Bil si ljubezen, katero smo užili vsi, ki smo te imeli radi. In tam, kjer je ljubezen, ni konca. Je samo nadaljevanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Aruna Dervišija IZ KRAIGHERJEVE ULICE 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše. Zahvala tudi osebju hematološkega oddelka UKC Ljubljana. Posebej se zahvaljujemo ge. Gajšek za poslovilni govor, p. Martinu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena Majda, sin Sašo in sin Boštjan s Katjo ter vnuki Vid, Maj in Daja Ni smrti tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Jožef Žemljic 3. 1. 1935-24. 3. 2017 SKORIŠNJAK 22, ZG. LESKOVEC Hvala vsem, ki ste ga razveseljevali z obiskom na domu, z lepo besedo in stiskom dlani. Hvala tudi tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Ter hvala g. župniku Ediju Vajdi za darovano sv. mašo, Ani Vindiš za molitev, pevcem Feguš iz Podlehnika, govorniku Francu Stopajniku, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena in otroci z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi Antona Kodriča IZ MAJŠPERKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njegovi poslednji poti. Prav posebna zahvala g. župniku in cerkvenim pevcem iz Maj-šperka. Iskrena hvala tudi medicinskemu osebju kirurškega oddelka Bolnice Ptuj, Občini Majšperk in podjetju Mir. Posebna hvala dobrim sosedom za vso izkazano pomoč ob pripravi pogreba. Ostal boš v naših srcih! Vsi njegovi Ormož • Iz policijskega poročila za 2016 V mestu prosjačijo Romi iz Hrvaške V Ormožu opažajo revne Rome iz sosednje Hrvaške, ki prosijo za evrski drobiž in brskajo po smeteh. Tovrstno problematiko je na aprilski seji ormoškega občinskega sveta izpostavil svetnik Jani Ivanuša: »Zanima me glede ciganov: zakaj se ta trend brskanja po smeteh in prosjačenja od vrat do vrat ne zaustavi v našem mestu.« Ob tem je komandirju PP Ormož Edvardu Cvetku, ki je predstavil trende varnostnih pojavov v preteklem letu, še zastavil vprašanje, kako policija pri tem ukrepa oz. kakšne so njene pristojnosti. Komandir je pojasnil, da policija Romov, ki beračijo in brskajo po smeteh, ne preganja, če pri tem "niso zaznani elementi prekrška" ali drugega kaznivega dejanja: »V skladu z OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA www.naitors.si «■ BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI t NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAI/ORS,, Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 zakonodajo izvajamo postopke, ne glede na to, kakšne narodnosti, barve kože ali rase je posameznik. Če ugotovimo kršitev, ukrepamo. Če nekdo odpre smetnjak in vzame stvar, ki je bila odvržena, ne gre za nobeno kršitev. Če kdo pride do vas in vpraša, ali imate kaj drobiža, ne gre za nobeno kršitev. Če pa bo to počel na vsiljiv način, da vas bo cukal za rokav in podobno, pa gre za kršitev. Tudi če bo nekdo smeti razme-tal, potem gre za kršitev.« Župan Alojz Sok je k temu dodal, da je beračenje in brskanje po smeteh predvsem socialni problem, ki se pojavlja tudi v drugi slovenskih kraji ob sosednji Hrvaški, saj Romi k nam prihajajo kot veliki reveži. Na to temo bo ponovno pisal zunanjemu ministru: »Strinjam se, da ti ljudje ne delajo nobene materialne škode in kriminala, tudi smetnjakov ne razmetavajo. Je pa to problem, o katerem sem v funkciji župana že pisal zunanjemu ministru Karlu Erjavcu. Menil sem, da gre za problem teh revnih ljudi, zato sem postavil vprašanje, kakšne imajo možnosti, bonitete, privilegije v sosednji Hrvaški. Kar se tiče socialnih transferjev za Rome, je pri nas kar dobro poskrbljeno skozi različne oblike pomoči, ne vemo pa, kako je to urejeno na Hrvaškem. Ministru sem napisal, naj sproži to vprašanje na državni ravni, žal pa zadovoljivega odgovora na to vprašanje nisem dobil. Ponovno mislim, da gre za problem, ki bi ga država morala sprožiti v sosednji državi, predvsem se pozanimati, kakšnih socialnih transferjev so deležni Romi v sosednjem Tr-novcu in Strmcu, ker prihajajo v Slovenijo kot veliki reveži ... Eni jim pomagajo, pomagamo, eni jih naženejo, dejansko pa -kot je bilo povedano - nikogar ne izsiljujejo, pač prosijo kot prosijo revni ljudje.« Sok je v nadaljevanju še spregovoril o problematiki vozil oz. težkih traktorjev, ki se vozijo po javnih poteh (predvsem iz ormoške bioplinarne) in presegajo dovoljeno osno Največ vinjenih povzročiteljev nesreč na Ormoškem Kot ugotavlja poročilo Policijske postaje Ormož za leto 2016, so varnostne razmere v tem obdobju ugodne, saj je na vseh temeljnih področjih policijskega dela statistika ostala enako ugodna kakor v letu 2015 ali se je celo izboljšala, razen na področju kriminalitete. V lanskem letu so namreč zaznali 235 kaznivih dejanj na področju kriminalitete, kar je 21,13 % več kot v letu 2015. Po besedah komandirja PP Ormož Edvarda Cvetka so najbolj v porastu tatvine. Lani so zabeležili vsega 159 kaznivih dejanj zoper premoženje, od tega kar 84 tatvin ter 14 velikih tatvin. Zaradi spremembe zakonodaje je zabeležen tudi porast kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine. Že nekaj let opažajo upadanje števila prekrškov pri javnem redu in miru. In prometna varnost? obremenitev ter posledično uničujejo ceste. Policisti, ki merijo hitrost, skriti ... Sicer pa so svetniki v razpravi navrgli nekaj očitkov v zvezi s kontrolo prometa, saj opažajo, da so policisti, ki merijo hitrosti vozil, velikokrat skriti za kakšnim grmičevjem in podobno, s tem pa dajejo vtis, da se jim bolj kot za varnost gre za pobiranje glob. »Kako ocenjujete, da so mnogokrat policijske patrulje postavljene na takšnih mestih, da jih v prometu ne vidimo oz. jim opazimo šele, ko smo zraven njih. Če bi bili policisti na vidnem mestu, bi na tak način tudi preventivno delovali. Zdaj pa imamo občutek, da se res gre le za kaznovanje,« je menila svetnica Irma Murad. Cvetko pa je odvrnil: »Delujemo tako preventivno kot represivno. Če vozimo po predpisih, se ni treba bati, ob kateri uri in na katerih mestih je kontrola...« Monika Levanič »V letu 2016 se je na cestah na območju občine Ormož zgodilo 75 (2015: 82) prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 131 (143) oseb. V prometnih nesrečah je 1 (1) oseba umrla, 1 (4) oseba je bila hudo telesno poškodovana in 28 (47) oseb lažje telesno poškodovanih, 95 (91) udeležencev pa ni bilo telesno poškodovanih.« Kot je še razvidno iz poročila, so bili najpogostejši vzroki prometnih nesreč neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Skrb vzbujajoč pa je podatek, da je bil delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na območju celotne PU Maribor najvišji na območju ormoške policijske postaje. Možje v modrem so namreč prisotnost alkohola ugotovili pri 11 povzročiteljih nesreč. Visoka je bila tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti; znašala je 1,48, leto poprej 1,52 g alkohola na kg krvi. Foto: ML dcndéí fiad oled ... Napoved vremena za Slovenijo Če je majnika lepo, ' dobro za kruh in seno. lokalih ponaranfa Danes bo oblačno s krajevnimi plohami, predvsem na zahodu bo možna tudi nevihta. Ponekod bo zapihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 16 do 19 stopinj C. Obeti V soboto bo sončno, popoldne ni izključena kakšna manjša ploha. V noči na nedeljo se bo pooblačilo, dež se bo razširil nad večji del Slovenije in v nedeljo popoldne večinoma ponehal. Vremenska slika Nad Evropo je plitev ciklon z oslabljeno vremensko fronto, ki sega nad Balkan. Nad našimi kraji se ob šibkih jugozahodnih vetrovih zadržuje nestabilna zračna masa.