■■fSffPP" «8. Stnilta. I vmm*»I** » Mnvji MH. nuiro, »aovenakl Narod* v*Qa po p*tlli ■ knfc bNfc Avstro-Opite: a Ncnč^o: j»jo teto gfcnp*) naprej. • K 6(K- odo lito aapnf . . . . K 6fr— & leta I i:;;??" » A™**° tai r»e dn«e dežde: oi mesec . . • . • 5*50 od* leto uprej • . . . K 70-— Vladanjem glede inseretov te nij pcllofl a odgovor doplatka ali gaamka. lpmuWf (tpodaj, prtu&Je, levo). ftaafi#v« »Moa šL 39 tcMoa *L 80. hmumi §e abmajo po matMifi« mImi te ttaer 1 mm visok ter 54mm Urok prostor: eokal ao Rvte, dvafcrat po U vfcL, fetfemt po lOvta. Potlano (eoak prostor) 30 vfc, puti li labval« (eaa* pmlor) 20 vtnarjev. Pri veCJIh 1—ncJJah po dogovora. IM aaretafU uj atititj* htiUm ftm ajaay- M MfcmM ~tM Ma taa« aisacae aarttte fcrei atslatvc 4taar)a tt t» —reai alkafcar •zfrstl. „Narodna Ttskarma« tttetoa ftt Mu .Slovenski Narod- vdja t LfvMfal i dostavljen m dom ft« 6e te bodi poqp cdo lete naprej . . . . K 58 — I četrt lete aapfe| . . . . K 15 — pol lete...... 39/— | ot meiee.....K 5*— Posameuta Itevilka velia 30 vinarjev. Dopisi na) se Inuikirajo. RokopW se nevračajo. Vr*4alitv*i KmaHora *!*•* M. S (▼ I. aadstr. levo), tali— *. S4, Francosko - nemški problem. Koafcrenca je doicčila, da bodo pro-magane države (in ni težko uraniti, koga misli pod tem), pripušeene sele ob zaključku, takorekoč samo pro torma.da podpišejo pogoje. pa je bilo to previd-co, o tem ni dvomid; ali pa je konferen-ca navziic temu dosti previdna, je drugo vprašanje, saj je rekel neki nemški diplomat, da bi bili konferenco lahko preložili v Berolin, ker so Nemci tako ali tako o vsem poučeni do podrobnosti ... To je ne samo mogoče, ampak prav !ahko verjetno, z! isti če se pomisli na razne zveze. ki so se tako nerade in nekako obotavljajoče razdrle. Pa, če-tudi so Nemci o vsem poučeni, kakor pravijo, jih nišo smeli pripustiti h kon-ierenci. Nemčija se sicer imenuje deže-la filozof ov, ali v zadnjih desetih letih in zlasti med vojno se je imenovala Nemčija dežela zofi.stov, ki sicer- nišo docirali kje v Berolinu ali v Lipskem. ampak so sedeli lepo pri mizah v zujanjem nradtL Znamenite so bombe na Niirnbers ob začetku vojne, dtploniaiski kurir, ki je na švedsko nosfl bombe na-mesto diplomatskih aktov. razne izjave Flamcev Ln narodnosti v Baltiku itd. Če bi bili na konferenci nemški zastopniki. pa naj se imenufeio že Ebert. Scheide-mann. Rantzau, Šotf ali kakorkoli, bi se začeli govori dolgi kot morske kace, ne morda da bi prepričali konferenco, da je današnja Nemčija dru^a, neso je bila pred par meseci, ampak da bi opajali zunanji svet s svojim rniroliubnimi in zveličavnimi teorijami, da bi sknšali dokazati, da so oni za samoodiočbo in vse drbge mo^oče in nemogoče stvari ter da je Antanta irnperijalistična. Taki tri-ki so že znani iz Bresta Litovske^a, ali takrat ideje se nišo Imele take moči, pa je vendar prišlo v pokojni Av^striH do sitnosti, ko je povedal general Hon-mann kratko in jedrnato, da je sit takih platoničmh disknsij in da je meć tišti, ki ima edini pravico govoriti. Danes se kaj takeffa ne srne govoriti, samo misliti. Zato Nemcev nišo pripustili h konie-renci. Vendar s tem še ni rešen problem, ki obstoja že stoletja med Germani in K'omani. problem nad vi ade. Ko je vi-dela Nemčlia. da bo imela samo nepri-jetno naloga da podpiše mir, ni fatali-stično položila rok navskriž, ampak je šla tak oj na delo. Mislila si je, in to upravičeno. da bo med premirjem Antanta demobilizirala toliko in toliko vo-jaštva, da se bo antantino vojaStvo v dc!g"ern času premiria kolikortoliko de-Tnoraliziralo in 2aČ2la ie pocasi sestav-Ijati armade. Kot maska so služili Po- Uaki. Da bi bili Poljaki tako velika ne-vamost za Nemčijo, zlasti ker imajo Še fronto proti boljševikom in Rusinom, ni verjel nihće, ampak Nemčiji je prišlo to prav in kar naenkrat smo stišali, da imajo že zopet dve moiSn! armadi pod generalom Belovom in Woyrschem, a \Thovnim poveljništvom liindenburga. Konfcrenca bo do!g:a in Nemčija bi lahko nastopila kar naenkrat ne kot ponizna premasranka. ampak gfrozeća vo-jatka sila. Seveda je tukaj Foch, ki je zmešal Hindenbureku račune že v tistih časih, ko je ime! mazurski ^lavljenec več armade kot d^nes in zdi se, da mu jih misli zmešati še teir^cljitejše, kajti zahteva baje, da mora reducirati Ncm-čiia svojo \*oiaško moč na nić već in manj kot 25 divizij- A Iiir.denburg-Scheidemann ne prideta v zadrego. Brez vsakih nepotrebnih ceremonij in ozirov mislita proklamirati spojitev Nemške Avstrije z Nemćiio — in Nemčija bo zopet velika in pripravljena na revanšo. Zato je toliko povdarjal Ebcrt v \Veimaru, da Nemčija ni bila premazana, ampak samo izdana od zuvczni-kov in je morala vsled tc^a skleniii mir. Preišnja zavest mora ostati v vojaku ... Kal naj stori nasproti temu Franci-}z? Pr\'o sredstvo bi bi!a zveza naro-dav: zveza narodov je sicer !epa stvar. toaa Nemčija se ne more sprejeti v to zvezo, dokler ne da erarancij. da je opustila svoje nnlitaristične aspiracije — in kakor se zdi, za enkrnt ne misli na to — in potem, hm, kdo garantira, da se ne začno v tej zvezi zopet na tih em separirane zveze. td bodo sicer že bolj tajne kot dosedanje diplomatične intri-ge, ampak nekega Ispeta, dne. ko priđe na vrsto knko kočljivc vpra^anle — pa bodo šle skupine vsaksebi in smo zo-pet lam kot nekdaj... Tore: preostaia Franciji up na za-veznike in kolikor moroče oslabtev Nemčije. Glede prve možnosti crideta v po^tev Amerika in Ancliia. Amerika je daieć, tuđi če bi hotela pomagati ved-no Franciji — kar še ni prav nikjer zapisano — in priđe boij težko v poštev v slučaju boćocesa evropskejra konflikta, kaiti vse vojne tuđi ne trajaio po štiri leta. Ostane za sedat Ansrlija, ker v Rusiji se ie bar! kakih drugih r>rt> ^ntacij. Ai«5lija pa se je ponašala do najnovej-ših časov s svojo »splendid isolation« in Ie s težkim srcem se je cd!r>či!a za boj na življenje in smrt z Nemčijo, ker je pač veciela, da pode s Franeijo in Ca-iaisom tuđi ona, ziasti ker so Nemci ta-koi namerili svoj korak skozi Belgijo proti A.ntTverpnu. Danes pa si bo Anj^li-ja zasij?UTala vse točke, ki iih rabi v svoji inzularni poziciji in težko, da bo zlepa riskirala ivro, ki si jo je sicer primorana privošćila v tej vojni, a jo v dol- gih štirih letih najbrže včasih Ie obža-lcvala... Torcj samo aneksije v taki meri, da se Nemiija ne samo oslabi, marveč nniči na način, da ne bo mogla misliti na revanšo in posebno, je ne mogla izvesti. Tu pa so tuđi meie. kajti onostran K'ena ni inogoče iti, če noče imeti v last-nem ozemlju iredentizma, ki bi več ško-dil ne^o vse teritorijalne pridobitve, pole^ tega bo težko dobiti silneišo strategično mefO kot je bila do zdaj Ver-dun - EpinaL Kaj naj torej stori Fran-ctia. kajti borba med Francozi in Nemci ni končana, končana bi bila samo, če bi bila v tem boju podlegla Francija, kajti ona ne bi mogla nikdar več misliti na rev&nšo. Kaj pa če bi tišti narodi, ki se zdaj omenjajo Ie bolj iz usmiljenja nego iz potrebe, vendar Se prišli do ve-Ijave?... Francija stoji pred težkim problemom: Na Anglijo in Amerika se ne more zanesti, a zaveznikov išče. Zato bi rada imela za saveznike ne samo Čehe, ampak tuđi Jugoslovane, ki stojimo na izredno važni poziciji, a ne bi se rada odrekla zopet prijateljstvu z Italijo, ki je vendar Ie precei moćna — Od tod dvoumna in ne^otmra v!o-2:3. ki jo isrra francija v i unosio vansko-laškcm sporu. Ne samo za nas, ampak tuđi za Franeijo bi bil edini izhod, d a prevz-ame Wilson razsodbo in odgovornost. Snmootsiočtia m drasa. Mnogo lepih besed smo slišali v teku in zlasti proti koncu te vojne, največ hrupa je vzbudila samoodloč-ba. Proti komu je bila naperjena, ni bilo težko vganiti, tuđi če bi ne bil v začetku tak ođpor proti nji. A »mela je tak© mogočno silo, da se ji ni dalo trajno oponirati, dasi je bilo mar-sikomu takoj jasno, da je v splošnem neizvedljiva. Prvo obtežilno preizkuš-njo bi bila imela prestati v Bresfu Li-towskem, no, tam je bilo takoj jasno, da jo razlagajo na poseben način, in ni bilo mogoče viditi njenih rezulta-tov. Tako je živela, če ne povsod pri-znana, pa vsaj ne izrečno odklonjena do mirovne konference. Tu pa bo menda tuđi častivTedno pokopana, kakor je bilo in bo pokopanih drugod mnogo njenih predhod-nic in naslednic. Za primer samo to: Arabci zaiitevajo svojo Somostojno Arabijo in odklanjajo vsako nadaljnje vmešavanje tujih držav. Torej ne samo Arabijo, ampak Egipet in Mezo-potamijo naj izgube Angleži, dežele, ki nišo bile v zadnji vrsti merodajne za vstop Anglije v svetovno vojsko in ki je gledal na nje rajni Kitchener kakor hipnotiziran ter je sploh pozab-Ijai včasi, da gre v svetovni vojni za kaj drugega nego za Suez in Bagdad. Mislim, da tu sam vzgled brez Indije in drugih kolonij zadostuje, da bo Anglija, ki še vedno igra prvo vijoli-no v svetovni politiki, enkrat za vse-lej pokopala to toliko mamljivo geslo. Mi smo skromni in bi nam za-enkrat ne delalo sivih las vprašanje, pod Čigavim protektoratom bo ta i n ta kolonija, ali bo samostojna ali ne, ko bi se s tem ne delali prejudici, ki gredo tuđi nam za kožo. Vsak, kdor je poznal gospoda Sonnina — in da je velik diplomat, je znano — se je malo čudil, da ni slišal iz njegovih ust nikdar dezavuirati Wllsonovih na-čel. Ali pri Rimskem paktu skoro ni bilo več težko uganiti italijanske zu-nanje politike. Sonnino je imel lepo v žepu Londonski pakt, torej oficijelno listino, ki je toliko držala pri stari diplomaciji, spomnimo se satno, koliko je škodoval Bethmann Nemčiji z izrekom, da je garancija belgijske ne-vtralnosti krpa papirja. Kdo pa je podpisal v imenu Italije Rimski pakt? Senator Torre, torej neoficijelna in za i talijansko zunanjo politiko skozi nskoz neobvezna oseba. Tako si je mislil gospod Sonnino, da bo Rimski pakt dobra vaba za čas vojne, pozneje pa, si je mislil, borno poslali drage pred seboj v boj s samoodločbo, predvsem tište, ki so najboij merodajni in imajo največ — skoro vse izgubiti. In zdi se, da stari Sidnev dHHM kalkulirah Ne samo ob pričetku mirovne konference, ampak že preje so itali-janski listi kar prekipevali v dokazo-vanjii svetih in neomadeževanih pra-vic Italije ne samo do Soče, ampak tja do Longatica in Nauporta. ČudnO tiha pa je ostala italijanska diplomacija in te svoje rezerviranosti ni opustila tuđi na mirovni konferenci. Na prvi pogled bi bil kdo mislil, da je enkrat tuđi Sonnino v zadregi, a vse kaže, da se je pasel, če že ne na za-dregi drugih, pa vsaj na svojem uspe-hu. Ko so vkorakali Francozi v Alza-cijo Loreno, je Havasova agentura noč in dan pošiljala v šimi svet ko-munikeje o prisrćnem sprejemu fran-coskib čet v teh krajih. To bi nazad-nje niti ne bilo čudno, če ne bi bil postal preveč zgovoren M. Barres, ki je zinil v svoji preveliki gorečnosti mar-sikatero nepremišljeno besedo, čeS štiri decenije so bile prikovane te dc» žele na osovraženo Prusijo, ki jih je raznarodila, ostrašila, iztrebila mnogo autohtonega franeoskega prebivalstva in ga nađotnestila z nemškimi prise-ljetici itd., tako da so se nazadnje Ie zdeli nekoliko samljivi oficijelni ko-munikeji — zlasti ko je začela Nern-čija javno zahtevati plebiscit in se je videlo, da ga Francija odklanja. Nih-Če ne misli, da bi plebescit neugodno izpadel za Francijo, ali gotovo jet da bf se pri teh razmerah Ie našlo pre-cejšnje Stevilo glasov za Nemčijo, Francija pa hoče pokazati, da je Al-zacija-Lorena franeoska, kajti kako bi potem izgledala eventualna aneksija ali vsaj nevtralizacija celega Ievegaj brega Rena, če je že v deželi, pred štiridesetimi leti še franeoski, toliko podložnikov proti Franciji. To vse e Sidnev Sonnino dobro vedel. saj je pred leti mnogo pisal o narodnostnih vprašanjih, zato je na konierenci lepo stopil v ozadje in caka/ da si bodo nevami nasprotniki satni zamaSili usta. In vse kaže, Žalibog, da ši jih že mašijo. Angleži bodo z ozirom na svoj lastni obstoj gladko odklonifi vsako samoodločbo, ki se bo tikala »jib dežel in njih pretenzij, Francija, četudi v tem oziru v ugodnejšem položaju, več sploh ne misli na njo, ostane torej samo Amerika, da se jim lahko opre; res Je sicer vstopiU Amerika brez vsakih teritorijalnih aspiradj v svetovno vojno, seveda malo tildi v svrho priprave za eventualen obračun z Japonsko, je torej neinteresirana in nepristranska, ali ker do zdaj ni in tri mogla nastopiti odkrito proti svojima zaveznicama, je koHkortoliko že vezana — in sama tuđi ne more vsega doseči nasproti svojim za vez nikom. Sonnino je nevaren nasprotnik, to si zapomnimo! . . • Viadislav Fabjančič: Emigranti. (Vtlsi in SDomiuL) n. List >Vougoslaviec ni sicer inael skoro nobenega pristaša, vendar je ju-goslovanski stvari Škodoval v obilni meri. Vzbudil je zli duh med Srbi in Hrvati in deloma tuđi čisto nov pojav: nekako nerazpoloženje in nezaupanje Sr-bov in dela Hrvatov proti Slovencem, LISTEK. „Ljubljanski Zvon". Pred aaiiii leži 1. štev. novesra let-nika »LjubUanskesa Zvona«. S to šte-vilko začenja »Zvone svoj 39. letnik. To je zelo ćastno število. Ako danes pregledamo njegovih osemintrideset prednikov, bomo videli, da imamo v njin pravi kulturni zakiad- »Ljubljanski Zvon« nas predstavlja pred svetom, po njem presojamo razvoj in aapredek naše literature. V dobrih in nudih Časih je zvonil naš »Zvon sredi bele Ljubljane in je klical na kulturno delo. Ob njem so se zbirale od njegovega začetka naše najboljše sile. Tu se je zrcalila doba, tu smo videli, ali prihajajo v naše slovstvo nove moči — ali tavamo se po starih potih, »Ljubljanski Zvon« ima svojo tradicijo. Od L 1881. je zbi-ral okoli sebe naso literarno generacijo — podajal je prvovrstna dela naših pi-sateljev, vodil nas je v kraljestvo lepo-te in poezije in je v tihih slutnjah ozr.anjal svobode dan, V svojem 38. leta je mofcel konečno svobodno zazvoniti in naznaniti, da se je izpoinilo vse^ kar so v njem sanjali in oznanJevaH naši prvi pesniki in pisateliL Lanski let-nik je takoj v prvi Stevilki pokaza! naso samozavest Danes leži pred nano lepa, debela knjijra — 38. letnflc »L]ub-Ijanskesa Zvona«. Marsikateri poto-mec bo s spoštovanjem in radoved-nt>stjo poseeel po njem, »Kako si zvo-nil takrat v tistih dnen, v ari burrti pomladi, ko Je stal v« narod odločea sa boi na življenje in smrt, kako si se gla-sil v onem poletju, ko se je iz daljave že čul polet velike zmage, kako si pa-ziL ko je udarila ura svobode v sep-temberskih dneh? Na vsa ta vprašanja bo dobil nas potomec Ie malo odgovora, Mozoce da bo ćelo razočaran. To-da sDomnil se bo. da je bilo vse to. kar se je takrat zgodilo, preveliko, da bi bilo moglo trenutno najti izraza v umet-nosti — da smo bili mi tedaj Ie omamljeni gledale! nenavadnih doKodkov. ki bodo sele pozneje odmevali tuđi v naši književnosti. Zato ne najciemo v tem vletniku svobode* niti trenutnih slavo-spevov, niti siavnostnih popisov, niti slik Lz ćasa našega osvobojenja, pać pa se v njem dobro zrcali ona zadnja doba našega boja in upora, ki smo ga to leto pustili za seboj in smo ga predah' zgo-dovini, da ga presodi in ocem" po za-služenju. V pripovednem delu je dr. Krai-gher zaključil svojo »Mlado ljube-zen«, ki bo menda kmalu kot knjiga zagledala beli dan in bo dala prilike, da se bo o nji več izpregovorilo. Za njo je zavzelo glavno mesto Levstikovo »Gadje rrnezdo«, ki bo ostala tipično delo naše t zv. vojae literature. S krepkimi potezami nam podaja piša-teli slavensko kmečko mater, ki ii Je vojna vzela tri sinove — tri sade. Sli so vsak po svoji pori, dva kot vojaka, tretji kot politična žrtev. Koliko ena-kih mater je imela slovenska zemlja v s>'etovni vojni. In vse so nesle svoje breme, svojo tugo in bolest s trdim izrazom na licu, z jezo v srcu. Saj so ve-dele, da pada njih zarod v tuji službi. Kastelka je zdrava mati — gadica, ki ne pozna mnogo nežnih čustev. v nji divja odpor proti Y5cm, ki posegajo v njeno gadje gnezdo. Z zavestjo matere in gospodinje proklinja tujce, odpadni-ke in zločince, ln njeni sinovi so kri njene krvi. »Gadje gnezdo« iziđe v kratkem v posebni knjizi kot 2. stev. »Nar. knjižnice«. V vojno literaturo spada tuđi K o z a k o v »Marki GrolU, ki nam podaja slike iz onih krajev, kjer so se ob času vojne seznanili ljudje naj-različnejših vrst in stanov — iz avstrij-skih ječ. Marki Groll je eden iz njih. Ookoli njega nam je podal pisatelj, ki je sam prehodil Dot skozi te kraje, še nekaj drugih zadimivih tipov. Vsa povest je pisana drastično živahno in za-nimivo in nam razkriva temne neznane svetove. Poleg t©h daljših pripovednih spisov naj omenimo še Novačanovo »Krčmo Lamarjevo* in Prepeluho-vo »Kupčiio«, ki je realistično naravna kmetska slika. Pri oriDovednem delu so udeležena tuđi druga znana imena: Albrecht Ivan, Golar, Kmetova, Kozak Ferdo, Mumik, Samec. Novo ime je Bogdana. Tratnik pa je codal nekaj lepih aforizmov. V pesniškem delu najdemo pred-vsem naše znance: ŽnpančiS, Albrecht Fran, Debeljak in Grude n I g o. Doba, polna vrvenja in ori-čakovanja odmeva iz niih pesmi: Od-ločna samozavest se glasi fepod prikri-tih besedi. Proti koncu leta se ie oglasi! naš* M a i s t e r. ki je oadal par vojnih pesmi. Med drujomi najdemo tuđi Glaserja, Gangla, PastuSki-na, Kosovela in Samca itd. Par prevodov iz svetovne literature so nam podali Albrecht (BFezina), dr. Prijatelj (Brjusov), dr. Lah (Dvk. Krasno-horska). V Člankih in esejih imamo pregled raznih kulturnih in političnih dogodkov. A b d i t u s nam je oodal nekaj lepih spominov na dr. Kreka, dr. Ot Fi-s c h e r piše o jubileju »Nar. divadla t dr. Fr. i I e § i č o Podlimbarskem. JugPeter o organizacijskih silan med Slovenci, Kašanin o Petru Pre-radoviču, dr. Lah o pojavih v češki literaturi, Loboda o naših važnih ju-Koslovanskih problemili in kulturnih vprašanjih. prof. N a c h t i g a 1 o Jagi-ću, Preobraženskij o poljskem. nacionalizmu in ruskih razmerah, dr. Prijatelj o organizaciji naših Časo-pisov, Zorman o umetniških razsta-vah, prof. 2 i gon o PreŠernu, Levsti-ku, Mladiki L t d. V »Listku« in »Kul-turnem pregledu« hnamo poročila o najnovejših književnih pojavih in kulturnih dogodkih. Tako je ^Ljub. Zvon« skuša] ures-ničiti svoj program, ki ga je podal začetkom I 1918. Z veseljem bomo pride-j&H sedemintridesetim predhodnikom tuđi ta zgodovinski letnik. Redakcijo so vodiK: Oton Župančič, Milan Pugelj in Anton Loboda. Delitev dela pri na§i reprezentančni reviji je priporoč-Ufva, dasi je potrebna predvsem ena odločilna volja. Lahko rečemo, da sa letnih 20 K enake revfje nimajo niti drugi narodi. Na§e obŠinstvo se je v tem letu v polni meri zavedalo svoje dolžnosti, naročnfleov ie bilo toliko, kakor Še nikdar prej in ko je priše! konec leta, že novim naročnikom ni bilo mo-goče več postreči. Kakor povsod se }e moral tuđi 5 Ljub. Zvon« ćelo leto boriti s tehnični-mi zaorekami. zato ni mogel Iziti vse-lej točno v začetku mesca. Ta zamuda se je prenesla tuđi v novo leto. kar bo lahko razumljivo vsem, ki poznajo se-danje razmere v tiskarnah. Novi letnik je izšel z novo naslovno stranjo, ki se odlikuje po okusnostl in priprostosti. Prva Številka nam ob*-ta, da bo rudi bodoči letnik bogat in lep po vsebini. Dr. Tavčar začenja s svojo ^Visoškokronikof, ki nara kaže pisatelja še v njegovi polni sili. posebno v žanru, v katerem so pisane njegove najboljše prejŠnje stvari. Že tako! začetek je vzbudil povsod veliko zanimanje. V ^Črnem panterj u« nam je podal M. P u z e 1 j zopet eno onih svojih lepih stvari, kakršne smo čitali v njegovih »Malih ljudeh«. Po* srečena sočasna mestna slika, s pri-merno pikantnostjo in šegavostjo, ki nam kaže zopet enega iz onih, ki so šH mimo ciljev. Loboda podaja nekaj misH o našem noitatiiepojiticneni položaju, dr. Lah nam kaže V. Vodnika v sedanjl jugosIovansJd slavi. Med pe^nflei naj-demo Albrechta in Grudna in Županči-ča. Kakor se vidi, je zbral »Zvon« zo-r>et okoli sebe vse svoje sotrudnike hi upajmo, da bo v prvem letu nove svobode naš reprezetitančni literarni me* sečntk dobro predstavlja! našo kulturo pred našimi brati na severn in fusru fn tuđi pred našfmi sosed! in — gosti, \A \\h bo v tem času k nam zanesla pot Našemu občinstvu pa bo podajal po obljubi uredništva dobre duševne hrant in bo nas seznanjal z vsem! važnim! kultumhni in literarnim! pojav!. Zato ne dvomimo, da mu bodo ostali zvestl vsi, ki jim je mar naše nar. kulture. stran & „SLOVENSKI NAROD« dne 85. febraarja 1919. 48. itev. Urednik lista ie izbral taktiko, id je logično morala voditi do takega rezultata. Vehementno je napadal Sroijance radi nekega rtjihovega imperijaJizmrc na-glašal je neprestano srbsko in hrvatsko kulturno zaostalost in, kar ie najslabše, venomer je hvalisal slovenske prednosti pred našimi iužnimi soplemenjaki. To samohvalisanje, ki ie čisto v duhu germanskih metod in ki gra kulturen na- ; rod razlikuje od zaupanja vaše in od ! zmernega ponosa kakor dobro blago od i slabega, kakor taktnost od netaktnosti. | je vzbudilo pri Srbih in ftrvatih včasih ironJčen nasmeh, včasih pa pravcaio $ezo. To je čisto razumljivo; vsaj mi £e od Francoza ne bi prenašali mirno, da nam dokazuje in povdaria naše đivjašt-yo in svojo vzvišenost. Domovini ne složi oni, ki povsod in na vso moc v p i-I c o naši kulturi, temveč oni, ki kulturno d e 1 a in kulturo v svojem o b - . našaniu kažs. To bi moral se marsi- " kdo pri nas premisliti, ne- - Ie urednik ; >Yougoslavie«, ki ie rodom tuđi Slo-Venec, : Ti izlivi hvaJospevov Slovencem in preziranja Srbov in Hrvatov so z dru- ' gimi gori naštetimi metodami zanesle 2k) kri v naše emigrantske kroge. Pri-SIo je tako daleč. da so neknteri Hrvati očitali (Slovencem imperijalizem. Srbi. ki se jim je sicer za deva tuđi sabila, ni-bo jemaJi tako za hudo teh kulturnih iz-bruhov. Vendar smo imeli prečej muke. Sda prepričamo gotove kroge o tem. da ■ slovensko ljudstvo, ki je navzlic svoje- \ ntn lepemu razvoiu skromno in zmerno. ; ki ne prezira sosedov in ki zna pravilno ! oceniti svoje in ruje. dobre in slabe Iast- ; uosti, nima nikakih kulturtregerskih in j kuferaških namenov. temveC želi kot ] jednako med jednakimi žive ti v isti dr- ■ (Savi s svojimi brati Hrvati in Srbi. ! Posebno pa nam ie »You?:oslavie« I bodovala pred svetom, pred Evropejci \ in pred Amerikanci. Revija, ki je pom- ■ pozno nosila naslov »organe de la de- l roocratie independame votiffoslave« \ (organ nezAvisne iugoslovanske demokracije), ie izhajala v francoščini, sicer v prav slabi francoščini, ali vendar v rrancoščini, ki ie bila za silo razumljiva Čitateljem tnjih narodnosti. Gospod, ki je pisal >Yougoslavie< (podpiscval je svoje članke z raznimi : imeni in šiirami. da se ne bi vidclo, da • Se to ena in ista oseba) in njegovi malo- i številnj pomočniki so z velikim glasom j trdili, da imajo za seboj »široke slojec, j »vcČino našega naroda*. Sklicevati so , se posebno radi. seveda po krivici, na ! Vscslovensko Ljudsko Stranko, a naše «ocialiste (mlajšo strujo), ki so sociaHsti in torej n'majo nebenih dodirnih točk t j^iasflom največjega crnogorskega kapi- . talista. so si Jugoslavijevci vzeli kar v ; sakup. »Yon£os!avie« je prinašah na nvodnem me tu prevode člankov. ki so tesli v ljubljanski »Demokraciji« in je trdila, da stoji z njo v najožji zvezi in !?r dogovoru, da ona v tujini zastopa iliatanko to, kar ^Demokracijac v do-'Tnačiji. »Demokracijac tega seveda ni mogla de^entirati. tako da bi zvedel «vet, ker je bil prekini en redni noštnt jjromet in je nad domovino še bdelo av-JEStrijsko oko. Tako se ie »Yougoslavie« mogla dičiti s ravovtm perjem. j Kako pa je pisala »Yougos!avie« ? Ka uvodnim člankom, ki je imel pokapati njene zveze in vpliv v domovini, Iso sledili članki že zgorai opisanih kul-'turnih izbruhov, dalje slavospevi po Tniinchhausensko tolrnačeni majski de-■kiaraciji v razliki od krfskega pakta, ki da nima opravka z mnenjem mas. nato ^raskrinkavanje« srbskcga preshiroa v j^enevi. ki da širi v svet laž.ie vesti o razpoloženju v domovini in ki sistematično falsificira iziave poslaneev Jugo-slovanskega kluba, ker zamolči v svojih huletinih ona mesia v dotičnih ^ovorih, kier se omenia habsburška dinastija, in šc drugi čedni spisi. tluiskanje proti Srbiji, izticanje razlik med posamezni-tni jugoslovanskimi plerneni in zabavljanje na vse naše politićae delavce v inozemstvu, na je dajalo ton celemu pi-sarjenju »nideče« revije. Pod danimi okolsčinam: se je pri nekaterih inozemskih. navzlic opozar-janjn z druirc Jugoslovanskc strani, na konca koncev Ie pojavila mise!, da mor-da 1c kdo stoji za tem listom in da se .»Yougo:>IYongoslavie^ je mnogo pripomogla h kaosu, ki vlada v svetu ^lcde ju^oslov. ^rašanja. Nikola Petrovič - N?egiiš ie \h\ vesel in z njim vred Lahi. Srbsko ministrstvo zunaniih zadev In predsednik Ju^oslovanskega Odbora sta se gotovo kdaj pokesala, zakaj ništa v času, ko je bil urednik »Yougosla-Vie« še v njihovi službi in je zastopal tiajpristnejše centralističnc ideje in se ni mogel nahvaliti Srbije, nekoliko povijala plačo bodočemu pr/oboritelju >jugosk>vanske neodvisne demokraci-|e«. Tako bi bil moral Nikola Njegus * iskati drugega zaupnika, a obe imenovani instituciji bi si obranili zvestega siužabnika, ________________ SOKOLSKI DAVEK. Sokolski davek. TodJ češka Sokolska Sreza Je prišla vsted petlctne nedelavoostl, h kateri io ie obsodila aTStriiska vlada, v težkc liflandjelne stiske. Toda Cchi so wt Aakof ravodJJ nevarnostt kl jlm grozi tor so na sfasoTanhi Sokolske Zveze dne 2. Io tonarja 1919 z velikaoskim oavdušen}eni dttenfli vpellati sokolski davek, ia sicer za ▼safcesa člana letno S kron. Tako bo češko Sokolstvo v enem letu nabralo Čez pol mJ-BJoita kron. Slovensko Sokolstvo, oosnema] 4mH ▼ fem orim brate Čehe! Slovenska Sokolska Žveza se nabaja v velikln denarnih ^tffk^h, ker il le ostal ves veliki dol* vstod prepovedl IH. vsestovanskejE« sokoiškegs zleta v Ukibljaol leta 1914. Doklcr se fte otresemo tega dolgau je Slovenski Sokolski Zvezi skoro vsako delo onemo^očeno. Zato fcratje na plan! Zblrafte ob vsakl prltlki pro-etovolliie darove« BaroCajte In razSirjalte ^-^ m^aI^* ^te^M^L ki sa BMaejHhD delo oaiesa sOkarfa Sfarekarla. Slovenska Sokolska Zveza ima teh diplom še veliko število v zalocL Naj bo nai sokolski davek ; za letos to, da kvpl vsak brat nainwnj eno diplomo. Spomlnjajte se ob vsaki priHld Slovenske Sokolske Zveze ter zMrajte prosio-Toljne darove._________ Uoien člana Orlonloveto Slaslla „EpociT. »Epoca« naglaša v številki od 17. lebruaria, da se je sedaj v odsotnosti \ViIsona, Lloyda Georjrea in Orlanda mirovna kooferenca nekako uspavala in pravi, da za nove države. :-;i se stvar-jaio. ne bi bilo slabo, ako bi ta odmor vporabile v to, da se orijetirajo. Nato elanek konstatira navzlic pe imistom- da je vsak kaos konCan, da j > novi svet ustvarjen in da z&. bodo vUJcili zakoni Društva Narodov. ter nadaliaje: »Začnimo torej hladnD motriti položaj, predvsem naš položaj. Vodili smo vojno za londonski pakt, na podlaci lon-donskesra pakta, torej na osnovi dogovora, sklenjene^a s preJvojno rnentali-ieto in v soglasju s predvoinimi potre-fcami, ko je Avstro - O;ce ga nočemo poslušati? Vojno? Voditi vojno kot saveznik Nemčije?« Ali predno je Wilson sedel h kem-ferenci, se je podal na pot po Evtopi. V Londonu je napravil pakt na svoj na-dn; ali ta pakt drži. Čeprav ni napisan: Armija in Združene Države glasujejo na kongresu skupno. Ko se je kongres začel, se ie takoj videlo, da se Wi!son iz blizine razlikuje, pcpolnoma razlikuje od onega abstrakt-nega iilozofa. kakršen se je dozdeval po kablogramih in po opisovanju onih. ki so se zadovoljevali s tem. da ga ob-ćttdnjeio. ne da bi ga poznali. Mislilo se je. da je Wil5on idealist; na kongresu se je skazalo, da je volja. Iz zaveznika je postal nasprotnik. ka-darkoli je šio za to, da popravi poskuse oddaljirve od niegovega programa, ki je sicer bil sprejeti program- Spomnitc se govorov, ki so jih imeli po izjavah v Mont Vemonu v vsch de^elah Antante vsi odgovorni možje. In ker smo pač sprejeli \VilsonoV program radi dobro t, ki nam jih je prožal, bc>mo morali sprejeti tuđi posledice; potrebno se bo prcćvsem, predno se ta progrnm definitivno utrdi R'lede narodnostnih vnra-šanj. navaditi na to, da borno gledali na teritorijalna vprasania v duhu novega reda, ki se že ocrtava pred nami.« I AH naj pomeni ta zanimivi članek Orlandovega glasila, da so Ttalii^ni na-leteli na pretrd oreh na mirovnem kon-gresr?. da so se jim začele odpirati oči in da bo zmagala zmerna struja? Zaenkrat bo boljše, če se ne damo zavajati od lepih nad.___________________________ Froncoski skrolnl socijalisti o itaUionsko - ]ugo-i slovanskeni spora. ! Organ skrajne levice franeoske so-: cijalistične stranke »Le Populaire« je pisal 19. februarja: ^Vsakdo ve. da obstoji konflikt med Italiio in Srbijo. Italija zahteva del jadranske obale, ki je Srbijau ali bolje rečeno, država Srbov, Hrvatov in Slo-vencev smatra za slovanski. Tiče se Kike in celega obrežja, ki leži za dalmatinskim otočjem, ražen nekaterih točk. Diskusija med Rimom in Beogradom ie prav živa; nič mani oštra ili tud; v italijanskem časopisi u. kajti neka-tera glasila so občutila potrebo potec-uiti za uzdo imperijalizem, čii^r molče-či prvoboritelj je g. Sonnino. Ko se Je Bissolati proslega mes*ca posknŠal v Milanu boriti proti ekspanzrjonistične-mu toku, ki mu je v nekoliko sam pripo-mogel do razmaha s tenu da fe sodekv val pri vladi, je bil tako bočno preJđ-njen, da je moral zapustiti forooriiki oder. S tem še ni rečeno, da ie ve» narod na Poluotoku s Sonainom. Povsodi pač plava na površju Sovinistična pena, od katere se ne smemo dati varati... Beorrmdski kabinet Je podvzel za-nimivo inicijativo. Jc-H to raĆmu ie-U zaupanje v svojo stvar? On ie MhtevaL da arbitraža resi spor. Ponudil }e rax-sodišče fospodn \VUsocra. Nekateri še mislUo. da se ie hotela beogTaiska vlada ogniti razpravi, katere izhod se ji je zdel snmljiv, polaskati se predscdn!]Qi Zveze In predvsem izigrati slovito tajno pogodbo iz leta 1915., koje določbe stoje v nasprot-ju z njenimi teritorijatnimi ambicijaini. Te hipoteze, oziroma te trdltve so mo-goče, ker je treba biti vedno nezaupen napram on!rn, ki vladajo. Ali Četndi bi Srbija sla za tem. da uniči tajni pakt \z leta 1915.. še to ne bi bil zadosten razlog, da se zavrže procedura, ki io ona predlaga. Ona, nasprotno, zasluži vso pohvalo, da je naglasila ničevnost dogovora, ki je v očeh vsakega človeka, zaveda'očega se pravice narodov, bil žc v naprej neveljaven. Italija noče slišati o razsodišcu. tc-mveč se drži trditv^e. da so zavezni-ške sile istejra mnenia r. nio. Naravno, franci ja in Anslija (govarimo o vlada-joCili kropih teh držav) branita svoj tajni pakt, ker sta zanj iztrjrali zase na drujri strani koncesiie v zanieno za one, ki sta tih napravili Italiji... Protivljenje g. Sonnina pokazuje stopnjo iskrenosti diplomatov, ki se na-vdušujejo za Društvo Narodov in ki se sicer zavzemajo za razsodišča... Srbsko - hrvatsko - slovenski kabinet ki ie na dnu stvari imel sicer hudomušen namen, je pokrenil vprašanje, ki je od najstvarnefbec^a interes>i-< _________ Jtoliianšbr Trst Leta 1SS4. je izila pod naslovom »Curiosita Triestinec knjiga, ki \scbuje za nas Jujroslovane marsikatere zani-inive podatke. V tej knjigi opisuje Ctto-re Generini starejšo in novelšo zsodo-vino o tržaških ulicah. zamatah in trgih. Ni to Dovsem izvirno delo, ampak se naslanja v marsičem na Cratevev spis: Pcri^rafia dellf orisine dei nomi imposti alle androne. contrade e piazze di Trie-ste ctc. (pubi. leta 1S08) kar Generini v predgovoru odkrito prizna. Slovenska imena piše z veliko nedoslednostio: pole^ Terstenik čitamo Terstenich, Riz-manje in Rizmajoie, Reka in Reca- Izprva je nekaj tržaSke zjcodo\dne, nato >cenni statisticic. kjer čitamo, da »izjavlja, da govori slovensko v Trstu in okolici 26.263 prebivalcev« fl. 1880.). Lahko si predstavljamo, kako približno mak) Slovencev si je upalo tedaj to »izjaviti«. Dodaia statistične tabele, iz ka-terih ie razvidno: 1. 1846. I 1880. Trst in okolica: Haliianov in Furlanov 46.530 88.887 Jugoslovanov 25.300 26.389 Gorica In Gradišće: 1. 1846. 1. 1880. Italiianov in Furlanov 61.889 73.425 Jugoslovanov 128.462 129^57 Istra: 1. 1846. 1. 1880. Italijanov in Furlanov 60.040 112.701 Jitgoulovanov 166.440 164.205 Vsa Primorska : 1. 1846. 1. 1880. Italiianov in Furlanov 168.460 275.013 Jugoslovanov 320.202 320.463 2e nepristransko opazujočemu čio-veku se mora čudno zdeti. v kakšnem razmeriu raste italiiansko prebivalstvo na Primorskem. med tem. ko slovansko skoro stoji ali ćelo nazaduje. Nam ni to nikaka uranka, saj nam je vsem dobro znano, kako se je pri takih žtetjih po-stopalo Kako se ujetna vse to s trditvi-jo tržaških odresencev, ki so mnenja, da so se Jujrosiovani v zadnjih desetlet-jih t*a priselili? Ime Trst (Trieste) izvnja pisateli kar na enajst načinov; mojri>če bi bolje po^odil, ako bi dodal še dvanajsti in iz-peb'al besedo iz slovanskega trjr, trgovište, tržište. Na strani 52. pripoveduie. da je dobila zagata Jasbizza svoje ime po nekei Katri Jasbiz (Jazbe^), ki je prva začela peči leta 1751. neke iako ukusne kolače. Mo£o5e, na vsak način je to naše ime. Ulico »Brftz« so rvali po stari obitelji z goriSkih Brd. ki je imela fo dve hi-ši. V ulici »San Cilino* pripovedaje zgo-dovinar P. Ireneo. da se je imenovala »Markova Olobena«. Ljubljanski škof Tomaž Hren 5c podani leta 1623. svote zemliišče v Trstu jezuitom. Ko se je ta red raz^el, si je vlada dotično zemljo osvojila in io prodala leta 1775. očetoni Armencem. Del tega zemljišča so odstopili ti trža-Ikemu mestn. Nova ulica, katero so napravili čez ta deL so nazvali Hrenova ulica. Via Coroneo. Ko omenja Gemerini ulico »Kovač«, nam ničesar ne pove, med tetu ko raz-lasa Cratey na strani 148 in 149: Ko-vazh, kranjska beseda, ki znači kovač In pristavlja: -vNe smemo se čoditU da ima ena naših nlic kranjsko (slovensko) ime, ker ne samo. da deHmo mek> s Kranjsko, nego tuđi naši okoličani ne govore druzega jezika kakor kranjskega«. Pri nlici »Golanca« pravi Generini na strani 189: »je staro ime. najbrž slovanskega izvora« in pripominja sirodaj: Golauce, neobdelan, pust kraj. Na strani 248. pripovedujot da se «>-ve uDca Mattarizza po neki Mariji Roz-manovt iz Materije. Izvlecek tega GenerinUevegai dela Je priobča L. 2vab v mLIublianskem Zvonu« leta 1885. Marsikatero ten imen ie dandanes zginilo in zameniali so Je s »pristncjSe« ttalijanskim. Slavni tržaški magistrat flh ne pozna več, ljudstvo pa ne pozablja tako hitro Hi }ih še vedno rabi. Le vpra-š>He ▼ Trsta siuo ienko HaUmske narodnosti kfe je »vim Torrente«! Pomišljala si bode dolgo in končno se ji v glavi mogoCe zasveti: »da, da, ze vem, to je potok, via del potok.« pa ti prione na dolgo in Široko rmzlacatL (Isto v Gorici, kjer vedo za »Torrente« le tujcU domači pa zk »Potok«, »Travnik«, »Studence« itd. R- B. b razgovora i Lahi. Rfan* 1Ql letmHnL Prošloj ta meseca ovde u Rinra — nekoliko uvaženih političara — držali jedan dosta posećeni skup. Raspravljalo se je o nezavisnosti Crne Gore. Done ta je resoluclia, n kojoj se traži od talijanske vlade da na konferenciji o miru zastupa nezavisnost Crne Gore i protestiralo se protiv okupacijo dne Gore od strane jugoslavenskih trupa. Za ovo vredi ona naša: »Kaži mi da ti ne kažem.« Na ovako otvoreno istupanje protiv našega narodno« ujedinjenja nisam mogao ostati ravnodušan. Ja bi bio naj vol eo protestirati kod onih. koji su naredili, da se aranžira taj skup; ali ko će do njih?! Morao sam se zadovoljiti da protestiram samo kod nekolicine mojih poznanika, koji su bili me-dju slušaocima na tome skupu. »FratelU* — rekoh — nije dosta Što dovodite u Rim Albanase, da ih organizirate protiv nas, već i nasu ro-djenu braću Crnogorce obmanjujete. Pa to ie prosto sramotno! Mi oćemo da ostvarimo ono, Što ste vi pred pola veka već ostvarili, a vi nas na ovako sraman način u tom^ sprečavate! Lepi ste mi vi Mazzinijevi potomci.« Jedan od prisutne gospode — to vam je pravi karakter talijanski — sleg-nuvši ramenima upadne: »Nije to tako strašno i nas je naše ujedinjenje koštalo Savoju i Nizzu.« Reče, ostade žhr i ode. Ja sam Žalio ti njemu jedan ceo narod, osim iednoffa, su se trudili, da na drugi način opravdaju svoju solidarnost sa pomenutom rezolucijom. Jedan — očito monarhista — branio ie samostalnost Crne Gore s toga, što talijanski narod ne bi nikada dopustio, da tašt njihovo* kralja živi u progonstvu. Ovaj gospodin ne pozna ne samo tašta »Nikira«, nego ni svoj narod. Gospodin, koji se je još malo sa mnom zadržao, je jedan veoma retki Talijan. Taj vam govori o nekom pitanju posle no što je isto dobro proučio. Ja ga — po njegovoj ždji — moram posetifl u njegovom stanu. Na rastanku mi reče: »Onome vatrenome monarhisti, ste mogli kazati, da je >Nikita« još nekome tast.« Pre no što nastavim o ovome mome prijatelju, da vara još pokažem kako se ovde važna pitanja tretiraju sa u seja-nom glavom: Kad su Talijani uspeli kod saveznika iznuditi zabranu, da bivši austro - ugarski trgovački parobrodi nose jugoslavensku zastavu, ja sam u kruga mojih poznanika izjavio, da će Talijani — vodeći takvu politika — navući na sebe našu opštn mržnju. Naročito pak našeg primorskog sveta, s kojim će oni na zajedničkom nam moru morati dolaziti neprestano u dodir. Jer u tome. svi mi Jugoslaveni vidimo prepotenciju sličnu onoj nemackoj — vidimo, da nas u našem radjanju oče ekonomski i trgovački uguSiti — vidimo da od sinjeg Jadrana hoće da naprave željezničku prugu na svojoj teritoriji. Na ova moja prebacivanja, jedan je našao za umesno da u svom besnilu klikne: »ta to mi i oćemo, jer je to mare nostro*! Nalazio sam se u tudjij koći, aH na ovaku drskost nisam mogao prećutati. Uzeo sam lud jaka pod ruku. pravo ga gledajući u oči rekoh nm: »Vi i svi vaši sunarodnjaci, kad ste ovako ispod ruke s jednim Jugoslavenom, možete govoriti o »mare nostro«, inače ne! U kaci sam mog prijatelja — ovog retkog Talijana —. Naš ga problem veoma interesira, ali nepoznavajući nas dobro — naročito našu historiju — neusudjuie uputatt se u diskusiju, U kratko: morao sam mu u više naših sastanaka prosto predavati našu historiju. Kako bi mu bio jasniji pojam o odnosima izmedju pojedinih delova našega naroda — uključivši i Bugare — prevodio sam mu Marija-novićevu >Savremenu Hrvatsku«. — Uveren da nas je dosta upoznao, počela je diskusija — puštam prijatelja da govori: »Ako je istina što pišu naše novine izgleda mi, da ćete se vi trsko spo-razumeti o tome kakva treba da bu&e vaša nova država, Uveren sam, da kod vas sviju — ovde moj prijatelj misli na pojednije delove našeg troimenog naroda — postoji jaka volja za stvaranjem, ali nikakva za odricanjem. U vašoj novoj državi S. H. S, postoji jedan narod sa tri razna imena i tri razne vere. Ja koji sam se trudio, da vas upoznam — za što i Vama mnogo dugujem — to znam, ali kako ste se i sami mogli uveritL masa mojih inteligentnih sunarodnika veoma vas povr-sbo pozna. Ti moji sunarodnjaci drže, đa S. H. S. su tri razna naroda, a Crnogorci opet zaseban narod i da Srbija pomoću njihovom vće da se ojača. Drugim rečtma oni u državi S. ft S. vide novu Austriju«. »Pa to je vaša štampa kriva — rekoh — Što itiie io5 u početku informi-salt čitaoce kao Sto je to uradila za Ceho - Slovake«, Moj se fe prijatelj na to nasmejao. Razitmeo sam ara. Tako zahteva sadasnia slepačka politika talijanskih državnika. Čujte — nastavi prijatelj — moje Je duboko uvereaje, da se vaše Jugo- slavensko pitanje može refiti na dva načina, tako da u kući vašoj budu svi zadovoljni — osim onih, koji postavljaju svoje lične interese nad opšte narodnim — a za inozemstvo da pre-stavUtte jodnu jaku državu. Prvo bt rešenje sličilo našemu od pre 50 godina. I ml smo pre toga bili podeleni na male državice, svaka sa svojom historijom. Imali srno dođoše zajednički književni jezik, ali narod je govorio i govori razna nar jeca, što više ta nar jeca su im ala svoju literaturu, koja 1 dan danas loš sofe. Pa ipak sve te razlike nisu sprečile nal narod, da se nazove jednim imenom I da stvori pravu jedinstveno državu. — Prestonice starih državica nisu ništa izgubile 1 ako im sada kralj veoma retko dolazi. Kod stvaranja države o njima se je vodilo računa tako, da je Jedna postala kulturni centar, druga, trgovački Ltd. Vi Srbo - Hrvati govorite jednim te Istim jezikom, literatura vam je zajednička, pisana latinicom i ćirilicom, Slovenci su svoje narječje uzeli za svoj književni jezik. Da niste bili poUtifiki uvek odvojeni, ne bi ni do toga bilo došlo. Ako ste vi inače poznati pod Imenom Jugoslavena, što prestavlja vaš troimeni narod (neisključivši i Bugarski), zašto nepredate historiji ona tri Imena, koja su glavni kamen spoticanja u vašem narodnom ujedinjenju. Nazovite vašu državu Jugoslavijom, a jezik jugoslavenskt Pred takvim bi rešenjem opala bojazan o prevlasti Srpskoj. Hrvatskoj ili SlovenaČkoj. Valjda bi u Sloveniji HSlo malo teže. No ako mogu Siciliani, koje ja neza-zurnem kad govore da nauče naš književni jezik, tim pre bi morali Slovenci da nauče vaš književni jezik, jer kako rekoste vi se barem tnedjusobno raz-umete. — U takvoj JugroslasđiS — granice sadašnjih pokrajina — ne bi smele imati više onu svrhu, koju su imale do sada. Ovobi rešenje bilo, daše ojača kralj estvo, a da Še žrtvuju pokrajinske tradicije. Drugo bi bila da se žrtvuje monarhija, a da se udovolji decentralisrJč-nim težnjama pojedinih delova naroda. U ovu bi kombinaciju mogla ući i Bugarska. Na taj bi ste uačin stvorili Jednu jaku federativnu republiku. Mislite, da je za sada ovakovo rešenje nemoguće? Neuredite li državu po prvome mome »rešenjtu verujte mi, da će kroz kratko vreme biti ova drugo rešenje ne samo moguće već i nužno. Dogadjaji će vam ga nametnuti Svakako je potrebno, da se čim pre do rešenja dodte. Jer ovako ćete drazoceno vreme uirošiti na recipročna optuživanja o centralizmu 1 separatizmu, koia mogn dovesti do neagw*-nih posledica. Preostale vam energije poste ovog dugogodišnjega rata bolje je da upo-trebite na podizanju onoga što ie rat upropastio — i na oplemenjivanju naroda u koliko je od toga ratom izgnbio«. Na mesta! Na naši zemlji, zemlji, katero ie po-jil pot in kri naših pradedov. gostujejo ćanes sovražni nam tuici. Ne> oni ne gostujejo; marveč se obnašajo kakor grospodaiij. kakor bi nihće već ne imel odločevati o usodi te zemlje, kakor bi to bila njihova Iast. Neomejeni gospo-darji hočejo biti na Jadranskem moriu, na on em moriu, po katerem je že v stari davnim vozi! svoje brodove jngoskv vanski rod. A tam iz severa nam groze Nemci in izte^ajo svoje dolge prste po zeleni Štajerski in no našem Oosposvet-skem poljn, kjer ie še pred 500 leti slo-venki kmet ustoHčeval svoje vojvode. UKrabiti nam hočejo solnčno Gori-ško, naš stovanski Trst. Da, slovanski, m četudi nosi Se vedno italijansko lice. Ali kakšni Italijani so to? Privandranci, trgovci, ki so stoletja izsesavali naše ljudstvo in poturice. Koliko pravice imajo Italijani do te zemlje, govore naj gole Številke, suha dejstva. Leta 1735. je Stel Trst 3865 Italijanov in 3385 Slovencev, leta 1846. pa 43.940 Italijanov in 25.300 Slovencev, pri tem treba upoštevati, da takrat narodni čut ljudstva ni bil tako razvit in da se posebno inteHgentneiŠi krogi in meščanski nišo zavedali svojega slo-venskega pokoljenja. V poznejših letih i/kazuje »nradno štetje« znaten upadek jugoslovanskega življa. Če pa upoSte-vamo deistvo, da je Trst imel iz popol-noma slovecskega zaledja stalen dotok, uvidirao, da mm je »uradno štetjec de-lalo krivica Lep dokaz za to imamo. Leta 1900 je bilo glasom uradnega štet-ja v Trstu 116.825 Italijanov, Jugoslo-vanov samo 25.130. Istega leta so se vršUe tuđi državnozborske votitve. Vo-iilno pravico je imelo 35.614 voUlcev, volflo jih je v peti kuriji 19.440. Slovenski narodni kandidat ie dobil 8414, itali-janski pa 10.699 glasov. Kako so nas nafarbali pri »urađnem štetjuc leta 1910 je pač znano. Da tiči slovenski živelj globoko v tržaSkem življenju, nam kaže statistika šolstva iz leta 1916., t j. v času, ko je Trst trpel pod grozotami vojne in se je njegovo prebivalstvo skr-aio na oolovico. Slovenskih otrok je bilo seđaj v raznih učiliS^n 10548c. In kje leži Trst? Sredi kraških tai leži. katera se raztezajo po vsem zapadnem bafkanskem poluotoku preko čraegore. Dalmacije, Bosne - Hercegovine, Istre do Tržiča, Gradiška in Hu-mina. In vse to so naša jugosforoska tla. 4«. 5tcY. •SLOVENSKI NAROD*, dne 2o. februar]« 1019. Stran o. Minister Sonnino je pred 38 leti pisak »Prebivalstvo Trsta je mešaso, ka-kor v vseh onih krajih, ki menijo na na-šo iztočno rnejo. Smatrati.dairaa-mo pravico do Trsta, bi bilo preveliko pretiravanje oa-cijonainega princip a.c (Rasseg-ni settimanalc 29./V. 1881.) Toda ne samo Trst, tuđi po Gorički iztezajo tujci »zemlje lačni« svoje grabežljive roke. Ako izvzamemo mesto Gorico in pa slovenske manjine v Krminu, Gradiški in Tržiču, ni prebivalstvo nikjer pomesano. Pa tuđi tod ni pristne itali-janske krvi, većina ho slovenski renegati: Bombig, Pinavcig, Gorian, Moset-tig itd. itd. Sama slovenska kri. ki je izgubila svojo narodnost v tujih šolah. Gorica s predmestji Solkan, bt. Peter, Štandrež in Podgora-Pevma, ki tvorijo z mestom Gorica pravzaprav že danes eno celoto, šteie 21.063 Slovencev in 15.068 Italijanov. med tem ko je vsa okolica čisto slovenska, ražen ¥urlanije, ki pa nima z Gorico nikakega stika, vsled česar se procent slovenske-go. prebivalstva v Gorici vedno bolj dviga. In v tej zemlji gospodarijo danes Italijani vprizariajo največja nasilja, zapirajo naše ljudi, slovenskim župan-stvom zapvvedujejo uradovati v itali-lanskem jeziku, pritiskajo na učiteljstvo, zapiraio slovenske sole, napadajo naša dekleta itd. itd. Našemu ljudstvu so že napravili nešteto krivic, ki kličejo po zadoščenju, maščevanju, a naše ljudstvo mirno trpi in prenaša vse te krutosti s stisnjenimi zobm'u ter željno caka trenutka, ko se bo moglo otresti tega Jarma. Obetajo mu sicer raznih ugodnosti, če se sprijazni z italijanskimi aspiraci-jaml toda vse sladke obljube nišo v stanu premamiti ga. Ono trpi in caka, Caka... Orožje zaveznikov je zrrugalo, se-daj pa ilh caka rnorda še težja naloga: skleniti je treba mir, pravični mir. Da smo Jugoslovani mnogo pripomogli k zmagi zavezniškega orožia, o tem bo govorila zgodovina- Da pa hočejo neka-teri gospodje pri sklepanju mi~u poza-biti na nas in nas še nadalje nustiti kot robove italiianskega imperijalizma, proti temu se moramo upreti z vso močio ter glasno in odločno novedati svetu, da ne borno tega nikdar dovolili. Svet mora vecleti, da vztrajamo na braniku za svoja narodna prava, kakor smo stali že desetlerja, še danes in Še boli trdno, da borno stali neziomljivo, kakor skala, dokier nas mati Jugoslavija ne vjedini vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov v eno edino neločljivo celoto. Niti eden naših bratov ne srne ostati v robstvn. Nikaki napori in žrtve nas ne strašilo, niti milijoni italiianske armade. Se nikdar nismo vprašali po številu svojih sovražnikov. saj je že mnogokrat Jugo-slovan pokazal. kako zna umirati za svoje narodne ideale! Ce bo treba žr-tev, če že mora biti: zagrnili borno s svojimi tnipli še one čakajoČe odprte gomile, da vzide konecno tuđi nam soln-ce zlate svobode. Raje kot nova sužnost — naj pademo, izginemo, kajti »manj strašna noč je v crne zemlje krili, kot so pod svitlim solncem suzni dnevt!« Naš mora biti Trst. naša Gorica, Istra. Reka in Dalmacija! Na Gospo-svetskem polju hoćemo ustoličiti svo-}ega vojvodo-kratfa! Niti pedi svoje zemlje ne odstopimo, m enega brata ne ostavimo v robstvu! Z nam! je pravica, ker mi ne zahtevamo tujegi. ml hoćemo le svoje in zato se ne bojimo niko-gar. Proč roko od naše zemlje! Na me-sta, naSa vojska! Na mesta?__________ Politične vesti. NEMSKE GROZOVTTOSTI NA KOROŠKEM. Ljubljana. 24. februaria« Liublian-ski korespondenčni urad poroča urad-no; Pod kakšnim vnebovrujočim terorizmom Nemcev se ie vršilo erlasovanie o izberi državne pripadnosti na slo veaskem po Nemcih zasedenem ozem-liu na Koroškem. kažei© naslednii do-imon Reberaik se le opravil kot duhovnik in ie. posnema-ioč cerkvene pesmi za rainike. pel nav siroveiše in naignusneiše kletve med odobravanjem pričuioče tolpe- ^2,Mle bil mrlič že pokopan, so tolpe tulile, nai vstane iD ee še enkrat poiaurasi z niimi. — ŽupnišČe v Rudi 8O# Nemci dne 12« ianuaria popolnoma izropalv Ta dan so nemški vojaki zahtevali od kuharice orožnikov v Rudi. nai iim no ve, kie bo orožniki, ii nastavili bodalo na prsi in ii prelili, da io bodo obesili. Izropali so kovčeg orožnika- Dne ^* ianuaria so nanadli starega župnika Volavenika iz Rude. ga zagrli, «a mar čili in prepeliali v St. PaveL Tam so ka zopet na sirov način mučili in n rađl mm tU. Pokndtf m mi kooi^ »• - ▼ino in prmtt«^ — Da* 18. f •bruari* ie pritel neki nemfiki oddelek v Soho BU-to pri Sv- Petru pri Vaeiniah. kler m pretepli Marijo Svare ki se ni hotela izjaviti za Nemško Avstriio in ker ie baie vohunka. Nato so ukradli harmo-mi v vrednosti 500 K. nieni heeri 211et-no Marijo in lOIetno Nežiko pa bo neznano kam odvedli- Nemci i ima nišo niti pustili, da bi se zimsko oblekli- — Dne 12- februaria ie prišlo iz Maleea t»v. Vida 10 oboroženih civilistov t hi-so Tomaža Ka8tneria v Važenbergu. kjer so streliaii t>eli >Waoht am Rein< ter zahtevaii, nai se "»im izpoci iucroslo-vanska zastava- Kastneria so psovali, ker drži s srbsko sodreo, e tn >drha-l.1o. cigani in hudiči<. Grozili so mu, da ga bodo izgnaii v Srbijo- — Dne 13-februarja ie prišla nemska patrola, da aretira Ka^tneria v imenu voiaskega sveta. Ker so Kastnerievi otroci iokali, so zahtevali od nie^ra odknpnino 250 K% mesii, kruha in mošta- Neka druga pa-trulia iz Goselne vesi ie grozila z na-silstvi, ako bi ne šel ž nnmi proti Ju-goslovanom- — 25. februaria so ukradli neni.^ki voiaki Kastneriu čebelni nani — Dne 12. ianuaria so prišli piiani vo^aki v Vobre. kier so pri Grilu izvršili hišno preiskavo ter grozili hiSnira r>jrebivalcem z ba.ioneti in revolverii. Napram zenskaip so se obnašali ti liud-ie na najprostejši in naisuroveiii način- Sina M?>ksa Grila fo pret^pli s pu-Škinimi koniH- Grozili eo. Aa bodo hi^o \T>epelili. Sinova Maksa in Franceta Grila so aretirali In odvedli v Celovec, kier ie eden obolel na pliučnioi- Obe-ma bratorna se ie po^Tečilo. pob^imiti v Volikovee- — Dne 13- ianuaria eo po-sesrniku Grilu rekvirirali dva pitana pravica in dva konia. zakax nišo niče-sar pla^^.H. — Dno 28 ianoaria so n«m-ški voiaki aretir&li Miči Grilovo v Vo-brah ter io internirali. — Dne 12- ianuaria so do£li piiajni nemški voiaki pred hišo Andreia Rupnika v Vobrah in zahtevali %'stop- Ko iim i© đomača hči hotela odpreti ie počil strel skozi vrata. Vsakeera narodno čutočega Slovenca so aretirali in Dretepli. tako da so mnogi pobegnili- Gerentu obline Rude, Pavlu Pruntechu, vnlsro Pušni-ku, so 14, iannaiia nemški roiakl ukradli vse meso «*er so tako nasilno nastop-ali. da ie Pavel Pnint.«=ch moral pobeuniti- — Kako so pobirali podpise za Nemško Avstriio. opisuje protokol z dne 3 febrnaria Ufitelia Katnik in Koch v Rudi sta zbirala te podmse z srožnfami. da se onim ne bo dobro godilo ki bi glasovali za Srbe, ker so krali-evi morilci in roparii — Ko ie hotela priti ameriška misiia v Vobre. so groti li onim. ki bi se hoteli izreci za .Tugoslaviio. z umorom, tako da so se istega dne mnogi Slovenci zaprli v svo-ie hiSe- Ražen nose^tnikov so internirali hidi dekle. Kdor ie glasoval za Nem-sko Avetriio ie dobil pol kilograma sladkoria. kdor ee ie pa zdržal erlaeova-nia. ni dobil ničesar- To i© bilo posebno agifaciisko sredstvo ker okrai Ve-likovec že od septembra 1918 ni preiel nobenega sladkoria- V Diekšah so dobili samo oni posestniki sladkor. ki so ?e iziavili za Nemsko Avstriio. med-tem ko ie bilo izdanie eladkoria Slovencem prepovedano. Onim. ki bi se iziavili ameriški komisiii «a KemSko Avstriio. so obliubili pet kilosrramov sladkoria. Istoča^no so zaDlenili Nemci nasilno 50 glav živine v občinah Vobre in Diekše- Wurzeriu -v Vobrah 6O za^ plenili tri pitane svinje zakar so plaćali 600 kron. Svinie so poslali v Celovec v zaineno za eladkor, ki so notexi> razdelili r agitaciiske namene- Morak ie grozil onim, ki bi se ne izrekli sa Nemžko Avstrijo e konfiskacijo poseeti in izgonom- V Hudem kraiu so nemški voiaki oropali neki kaižariei vsa živila in obleko. Tamkai so ukradli tuđi Krnavsu 400 kron. nemški voiaki bo vdrli tuđi k nekemu Stupu, ter mu vee oplenili- Prebivalstvn v Rudi so nemški voiaki kradli živila Posilienia 6o izvrševali nemški voiaki zlasti na are-tiranih ženoh in dekletih. o ćemur po-ročaio iz Vober. To ie samo nekai pri-merov nasilstev. s katerimi so hoteli iz-eiliti glasovanic za Nemska AvBtriio kar ie nov dokaz, da ua nerriSki strn-^f ne gr© za disciplinirano voiaštvo. tem-v©č za boliševiško pokvariene tolpe- — Becrunski odbor ie zato eklenil. predložiti mirovni konferenci v Parizu na-stopno prošnio: I Odstranitev nemških boliševiških čet z vsega etnografskega jugoslovanskcga ozemlia na Koroškem, da se preprecijo nadalnie nasilnosti in zavanije vrnitev 300 ubogih beguncev. kakor tuđi prevzetie vse uprave po iu-goslovanski državi- II- Doloritev nev-tralnega pasu zpJiodno in eeverno od Podkloštra. severno Pliebrka. Beliaka. Trga. St- Yida. Dieka in St- Pavla-III« Razoroženie nemških tolp pod nad-zorstvom ententinih komisariev, da se obvaruie nadaline razširienie boli*e-viškega rogovilienia na Koroškem. oziroma zasedba V3e Koroske po srb-skih franeoskih četah. IV Poravnava Žkođe. ik so io povzročile nem§ke toloe iucroslovanskermu nrebivalstvu na Koroškem po povzročiteliih in vseh onih. ki so za to škodo soodgovorni« LREDITEV BOLGARSKO - JUGO-SLOVANSKE MEJE. Pariški »Journai des Debats« javlja, da so naši delegati na mirovni konferenci izročili memorandum, v katerem se zahteva, da se Bolgari store odj^v vorni za svoje zločine In da se prisililo k temu, da popravilo Škodo, ki so jo po-vzročili. Spomenica zahteva, da mora kraljevina SHS dobiti one pogoje, fci jo bodo zaščitili pred ponovnim iznenadnim napadom od strani svoje sosede. Zato na-^laša potrebo, popravke meje z Bolga-riio. Karta, ki je spomenici priložena, kaže. da bi ta nova Crta šla nekako vzporedno s staro mejo. ki je od nje oddaljena na nekaterih mestih od 10 do 60 kflometrov. Nova meia bi sledila toku Stntme do Dzermema (?), nato bi zavila nara vnost na sever po slemenu planin na levem bregu Strume, vse do dra^oman-ske soteske. Od tod bi krenifa najprei na severoiztok, a nato na severozaoad ter bi dosegla Donavo blizu Izltva Skombijc (?). Taka meia. ki je Srbom iz strategičnila ozirov neobhodno potrebna, ne ogrožava Sofije, temvoč Ie SOti moravsko, vardanfco im tiontt» ćk* Bno. Spomenica zahteva kanCao, da se mora krivica. Id io ie storil berolinski kongres leta 187&, popravitL REVOLUCUA N\ BAVARSKEM. Iz Monakovega poroćajo. da so aretirali tamkaj lcnezoškofa dr. pL Fanl-haberja in grofa Luxenburga. bivšega nemškega poslanika v Argentinci radi sondeležbe pri urnoru rainistrskega predsednika Kurt Eisaerja. NEMSKA AVSTRUA POSUJA OROŽJE PROTI NEiMCUL D u n a j, 23. februarja. Listi prina-sajo te dni poročila, da so razne nemške avstrijske niuniciir>ke tvornice, zlasti ona v Stevru, poslale Poljakom velike množine pušk in municije, ki jih bodo ti uporabi i ali za napad proti Nemčiit. Razni Časopisi se nad tem postopenjein tovarn zgražajo. Dunajska vlada te vesti sicer dementira, vendar pa v isti sapi zagotavlja, da so se gotove množine pušk in municije na zahtevo antantne komisije poslale poljski vladi. Listi pri-stavljajo temu poročilu, da je pač lahko mogoče, da se to orožje uporablja proti Kemčiji in da je tako postopanje nov dokaz za umazane špekulacije gotovih krosrov. »Ostdeutsche Rundschau«, ki izhaja na Drmaju, ugotavlja, da je muni-cijska tvornica v Ste\Tu poslala 13. t m. poljski državi 15 vagonov pušk na naslov generalnega okrožnega povelj-stva v Krakovu. List pristavlja tej konstataciji: Seveda je državni urad 2a voino bil o tej posiljatvi obvešćen in ijrformiran. ker je izda! sam izvoznico pod St 1239. z dne 6. februarja t L Ta množina popolnoma zadostuje za pohod poljske armade čez aezasiffurane meje Vzhodne Nemčije. Tvornica v Steyru je poslala poljski republiki tuđi več vagonov strojnih pušk. Vlada se izgovarja. da dela tvornica samo za to, da zaposli večjo množino brczposelnih delavcev, na dru^i strani pa trdi, da izvaža izdcl-kc te tovarnc samo za to, da dobi od poljske države kompenzacije in sicer petrolej in z i vila, v resnic! pa se izva-žajo izdelki municfjskc tovarne samo za to, da zamoreio velekapitalisti napraviti zopet nove ogromne dobičke. DUNAJSKI NEMŠKI KROGI UVIDE- VAJO BREZPLODNOST . SVOJIH ASPIRACIJ. Dunaj, 23. februarja. Dunajski nemški krogi pričenjajo polagroma trvi-devati brezplodnost svojih zahtev po nemških okrajih na Ćeškem, Morav-skem in v Slezljl. Tako so najbrže iz tega vzroka kratkomalo prekticali imenovanje vrhovnega armadnega poveU-nika za to ozemlje. Nemci so trvideti, da nikakor ne gre, da bi vladali sudet-ske dežele z Dunaja. Pričaknje se, da bo tuđi imenovanje poslancev za narodno skupščino iz teh dežel izostalo. BODOČE VOLITVE V NEHŠK1 AV-STRUI IN CEHL Da nai,-23. februaria. Termin za volitve v nižjeavstrijski dežel ni zbor Šc ni določen, pričakuje se pa, da se bodo te volitve vršile koncem aprila t U Vprašanje je še, ali se bo Dnnaj teh volitev udeležil ali ne, ker še ni dolo-čeno stališče, ki ga bo Dunaj zavzemal v Nemški Avstriji. Tuđi občinske volitve na Dunaju se bodo vršile meseca aprila ali maja t. 1. Pri vseh teh volitvah bo veljalo načelo splošne in tajne volil-ne pravice. Čehi na Nižje Avstrijskem so sklenili, da se tako volitev v đe-želni zbor kakor v dunajski občinski svet na vsak način udeleže in so v to svrho določili že svoje kandidate. NAS REGENT PRI ITALUANSKI KRALJICI? Pariz. 22. februaria. Listi poro-čajo, da je sprefela i talijanska kraljica Jelena, ki se mudi v Parizu, kamor je prišla obiskat svojega bolnesra oče ta, bivšega črnogorskega kralia Nikito 16. t. m. prestolonaslednika regenta Aleksandra (?). MIN1STRSKA NAREDBA O AGRARNI RETORML Beograd, 23. februarja. Te dnl iziđe naredba skupnega mlnistrstva o agrarni reformi. Naredba bo obsegaia naslednje točke: Razdelitev velepose-stva med sosedne kmetske nrebivalce: odprava kmetovskih odnošajev, kjer so še obstojali; prehod lastnine večjih gozdnih kompleksov na državo. Naredba bo obsegaia tuđi določbo o kolonizaciji in razdelitvt zemlje vojnim invalidom ter osirotelim svojcem padlih vo-jakov. Vsebovala bo tuđi pravico do ztmljišč po Juroslovanih iz Amerike, bodisl da so ti Jugoslovani služili v jugoslovanskih lejrijah, bodist da se na-hajajo še v Ameriki. Vse te naredbe bodo imele le začasen značaj, ker bo o radikalnih agrarnih reformah sklepalo sele narodno zastopništvo. VZROK OD5TOPA MINISTRA PREHRANE. Zagreb, 23. februarfe. »Jutarni list* piše v dopisu iz Beograda, da je treba iskati vzrok za odstop prehranje-valnega ministra Jovanovića v načelnih vprašaniih. Minister je bil prtstaš pokrajinske otnejitve trgovine t zemefl-sktmi pridelki. Ta ideja je naletela v nasprotstvo velike večine mtnistrskega sveta in ie Jovanovtć za to padet Posle ministra za prehrano bo vodit za-časno poljedelski minister dr. Zivko Petričić. Nasiednik Jovanovića bo imel milcso, da uvede po tnožnosti v okviru državnih mej prost promet z fivifi In krmilL Seveda pa se bo morala voditi stroga kontrola* da prost promet ne bo pospeševal tthotapstva preko državnjh mej. 1ZPRAZNJENA POVCRJENKiCA ME* STA NA 0RVATSOM. Zagreb, 23. febrmarja. Hrvatsko srbska koalicija je. oOpo^lala V nmrod^ nje zadevo dr. Srdaa BudisavDevfČa in poverienika za uk in bogoćastie Rojca. V političnih krogih iz tega sklepalo, da bosta imenovana politika odstopila od svojih poveijeniških mest. Ker Je priča-kovati v najkrajšem času imenovanja poverienika za pravosoćje dr. Badaja, za prec-sednika stola sedmorice, bi bila na ta f ačin izpraznjena vsa poverjeni-ška mesta pri hrvatski vladL — Centralna vlada poverjcntških mest baje ne namerava več zasesti s politiki, ampak z uradniki, ki bi postali upravitelji vlađ-nih odsekov. Vsa politična moč. pa tuđi vsa odgovornost bi bila zato koncentrirana v banskih rokah. Ban naj ti bil posredovatelj med osrecinjo vlado *n vladnimi odseki ni Hrvatskem. Tako bi bil na Hnratskem v praksi ir\-edcn princip notranje^a ministra Pribičcvića, centralizacija vlade z decentralizirano upravo. SLOVENSKI CLANI NARODNOGA PREDSTAVNIŠTVA V BEOGRADU. Jngoslovanska demokratska stranka: 1.) Ivan Kej žar, železniški urad-nik, Ljubljana, namestnik Josip Brez-nik. tajnik JDS, Ljubljana; 2.) dr. Al-bert Kramer, ministert Beograd, namestnik dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje; 3.) dr. Vekoslav Kukovec, bivši deželni poslanec, Celje, namestnik Miloš S t i b 1 e r, zadružni uradnik, Dunaj; 4.) dr. Fran Novak, bivši dcželni poslanec, Ljubljana, namestnik dr. Fran Windischer, tajnik trgovske in obrtne zbornice, Ljubljana; 5.) dr. Pavel Pestotnik, bivši poverjenik za promet, Ljubljana, namestnik dr. Ru-dolf R a v n i k, odvetniški kandidat, Maribor; 6-) dr. Dinko Puc, odvetnik, Gorica, namestnik dr. Marušič, \Va-shington; 7.) Adolf R i b n i k a r, bivši deželni poslanec, Ljubljana, namestnik dr. Fran 11 e š i č, profesor, Ljubljana; 8.) dr. Karol Triller. biv§i deželni odbornik, Ljubljana, namestnik dr. Danilo M a j a r o n, predsednik odvetniške zbornice, Ljubljana; 9.) Fran Voglar, profesor, Maribor, namestnik dr. Milko B r e z i g a r, tajnik Narodnega sveta v Ljubljani. Slovenska ljudska stranka: 1.) Brodar, posestnik, Hrastje pri Kranju; 2.) dr. Lovro Pogačnik, dosedaj poverjenik, Ljubljana; 3.) Josip Gostinčar, posestnik, Ljubljana; 4.) Jan. Štercin posestnik, Komenda - Kaplja vas; 5.) dr. Fran Schaubach, sodnik, Cmomelj; 6,) Anton Sušnik, profesor, Ljubljana; 7.) Franc Smodej, komisar za Koroško; 8.) Franc Grafenauer, bivši deželni poslanec za KoroSko; 9.) dr. Hohnjec, profesor bogoslovi a. Maribor; 10.) dr. Fr. Jankovič. zdravnik. Kozje; 11.) dr. Anton Korošee; 12.) Tranc Pišek, posestnik, Orehova vas; 13.) Anton l'urnšek, trgovec, Rečica; 14.) Ivan Ve-senjak, profesor, Ljubljana; 15.) Josip Fon, višji sodni svetnik, Ljubljana; 16.) dr. Josip Lovrenčič, profesor, Podnart; 16J dr. Ivan Svegelj, posestnik, Grimši-če - Bled, sedaj Pariz (za Trst); — na-mestniki: 1.) Jožef Ravnihar, posestnik, Njivica, p. RadeČe; 2.) dr. Izidor Cankar; 3.) Janez Krivec, tovarniški delavec Jesenice; 4.) Bogomfl Remec; 5.) dr. Jakob Mohorič; 6.) Karol škulj, Ddenja vas; 7.) Gregor Cinspieler; 8.) Janez Vošpernik, posestnik. Podravije; 9.) dr. Ivo Benkovič; 10.) Ivan Bosina, župnik, Podčetrtek; 11.) Franc Bošnjak, posestnik, Braslovče; 12.) Martin Med-vedf žnp^ Laporie; 13.) dr. Verstovšek; 14.) MIha Brenčič, posestfTik; 15.) Josip Budin, Žup., Ljubljana; dr. Ivan Pre-gelj, profesor, Kranj; dr. Fran Jež. JSDS.: 1.) Ant Kristan, poverjenik za socijalno oskrbo, Ljubljana; 2.) Mel-hior CobaJ, ravnatelj, Zagorje ob Savi; 3.) Josip Kopač, tajnik železM Ljubljana; 4.) Josip Petejan, delavski tajnik, Ljubljana; 5,) dr. Dr. Lončar, profesor, Ljubljana; — namestnik!: 1.) Etbin Kri-stan, Amerika; 2.) Albin Prepeluh, ko-misar deželne vlade, Ljubljana; 3.) Mil. Korun, odvetnik, Ljubljana; 4.) Ivan Favai, profesor, Maribor; 5.) Ignac Si-tar, rnd. tajnik, Maribor. DELEGATI SELJAČKE STRANKE IN SKUPINE OKROG »NAROONE POLI-TOCEc ZA NARODNO PREDSTAVNIŠTVO, Zagreb. 23. februarja. (n. o.) Hrvatsko srbska koalicija in starčevićanska stranka prava sta že določili dele-srate za narodno zastopstvo v Beograd. Naknadno je izvolila tuđi seljačka stranka in stranka okrog »Narodne Politike« svoje zastopnike, Zastopniki in namest-nfki seljačke stranke so Stepan Radić, Josip Predavc Dragan Kovačević in dr. Vladimir Maček. Skupina okrog »Narodne Politike« pa Je izvolila nasled-nje delegate in namestnike: dr. Simra-ka, dr. Roguljo, dr Velimlr DeŽelića mL in Stjepana Barića. PSI NAS NE SME BITI NAJMANJ-SEGA NEREDA! Ljubljanski dopisni urad poroča: Komanda dravske divizijske oblasti javlja: Vsled poročil, da se na progi Zagreb - Zemun pripravila stavka ie-lezniškega osobja. je minister za vojno in mornarico odredit, da spadajo od 19. februaria 1919 vsi železniški uslužben-ci na vofnetn teritoriju pod vojna sodi-šča za štrajk, ki se bo smatral kot opor v vojski. (Na tej progi so skoro sami madjarski železničarji. Ti nganjajo že ves čas pasivno resistenco. ki se mora odušiti, ker bi prenehanje prometa na tej glavni prometni žll pomsnilo nesrećo.) NEPOŠTENA POLEMIKA. Zares izgleda, da borno morali uvesti stalno rubriko pod tem naslovom. Ali bo to slovenski politiki in slovenski žumalisuki v čast, naj premišljajo oni, ki so te rubrike krivi. »Naprej« poroča o nekih shodib g. Lenarčtča na Vrhni-ku Mi o teh hodih nimamo poročil, pa at W(k «a toii gre, Vsefcakor pflte »Naprefc, kakor da Je šio ra katerekoli Interese proti agrarni refo.*mi in 8urne-tnn delavniku. Da bi pa stranka JDS kot takšna bila odgovorna, se »Naprej« ne sram uje poslužiti se čisto navadne laži. češ, g. Lenarčič je stric ministra dr. Krameria. Seveda si bo iz tega vsa-kdo napravil sklep, da je dr. Kramer in ćela JDS onesa mnenja, ki ga je treba pobijati. Pa sa? to je nanwn takš-nih laži. Isti list posnema iz osjsškega »Juga« členek proti apTrarni reformi in pri tem !ažo, da je »Jtigova« zahteva zahteva dernokratov. To vse zato, da potem lahko vpraša: In t« so prijatelji kmeta? Tnkšno časopis no poročanje je vredno demokratov okrog >Jugac in xNzpreja-. Kraffsvina Srbov, Hrvaiov in Slovencev. SE ENKRAT FRANCOSKA 7AfT\rALA Ljubljana, 22. februarja. (Lj. kor. ur.) Predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc je prejel od franco-skega kapetana Vaulandea iz Maribora nsstopno brzojavko: »Preden zapustimo Slovenijo, Vas prosim, da sprejmete z našim spoštovanjem inaz na^e zaJiva-lc in vzradoščenja nad Uubeznjivim sprejemom, ki nam ie bil prirejen v Ljubljani, v Mariboru, v VeHkovcu in v vseh drugih krajih, kjer budne ju-jjoslovanske čete branijo s c v c r n e meje svojega ozem-Ija proti lakomnosti in proti zadnjim nasilstvom docela premaganega sovraŽnika. Prosim Vas, blaeovolite izraziti naSo zahvalo g. dr. Z e r i a v u, ki nam Je tako Ijubeznjivo olajšal naše potovanjc. Upam, da bo z našim skupnim prizade-vanjem in nod avspicijami franeosko-slovenske organizacije osnovana srečna bodočnost mogla združiti jugoslovansld in franeoski narod v nerazdružnem prijateljstvu.« — Kapetan Vaa-lande. Dr. Reverdy. SPORAZUM MED SRBI IN ROMUNI GLEDE BANATA. Beograd, 24. februarja. Po zadnjih vesteh iz Pariza je spor med Srbi in Romuni glede meje v Banatu že toliko kj.kor poravnan. Jugoslovanski zastopniki so umeli svoje stališče tako zago-varjati, da so morale tuđi velesile pri-znati njihove argumente in sr> ▼ slavnih potezah ugodile jugoslovanskim zahte-vam. Vprašanie glede Banata bo rese-no za našo državo povsem povoUno, ManilesUcila v Pliberkn. Na nede-Ijo 2* marea ie napovedaa velik mani* festaciiski shod v Pliberkn- Po z&nimar niu. ki vlada po ćeli okolicUe sklepati. da bo udeležba zelo velika- OMeka za srtoske trptne. V SrbUl H veliko pomanjkanje obleke, kakor znano* Te dni je prispela iz Soluna v Beofrad ra-lika množina obleke pod vodstvom ansto-Ske misije, ki Jo razdell brecpla£ao ljudstvo. »ItalofofeUac receota Rimska »Tribuna« poroča, da le lastaOc hotela ^Continental v Parizu, kjer le bhral rzzent Aleksander, odpustU 14 italtlansUb nataktrjev. List označa to za »ttalofobijo* rceeota Aleksandra, Kl tri hotel Imeti »tttm s sinovi onega naroda, kateremn sm ima Sr« bHa zahvaliti za življenje in srobodo. Ha-tljanska nesramnost da je ni para! Znano fc da italiianske ladje nišo hotele prW po srbsko armado, ko le orispela po begu »tori Albanijo do morja, ampak V> morale prNI Srbom na pomoč franeoske lađje. Dalje Je znano, da so itallianskl zaveznfld dajal Srbom, kateri so imeli to nesrefio. da »ft prišli bolni v italiianske boraiSnlce, mavec namesto kinina. — Tako so skrbe« čk* vekoljabni Italijani za svobodo te ihrljenje Srbov. Zahvala polk. THmaaA—» De-želna vlada za Sloveniio je poHEoniilca Milanu TJlmanskemtt načelniku cene> ralne?a štaba II. voineira- okrotia, U se je posveti 1 civ pokliča poelala bap stopno nismo: >Ko ae poslaTliato od slovenske narodne roiske, dovoltnien si Vam po naloaru celokupne Dei. rlar de za Sloveniio z dne 17* t- n. Isrefli nafiskreneišo zahvalo in najtoplejte priznanie za Važe izredno poirtvoval-no in vzorno slnžbovanie kot načelnik ceneralnesra štaba II* voinesra okroifav Prevzeli ste to izredno odsrovomo Bie> sto v nai teži ih razmorah in t nairee-neiših dneh slove asketa, naroda. Va*e-mn neutmdliivemn deln se je sahvmli» tt da ie ostala domovina, obvarovana navala razpadle avstro - oarrske arma-de. Uspešno ste izvedi i temelie oreaoi-zacije naše narodne voisk* Tn smotre-no vodili osrrambo naee zemlie- Bodi te uvorieni, da Vam bo domovina ostala hvaležna* Za predsedoika Kalan-c Poverjenlk za Crno zoro. Beograd. 24. februarja. Poverjenikom kraljeve vlade na Cetinju je imenovan Milofad Voi9£. RazTeliaTtjena naredba o prosd pošt-nJid za časopise um Hrvatekem. Beoirađ, 24. februarja. Minlstrsk) svet le sklenil. da razveliavi svoječasnl sklep Narodneca ve-ča v Zatreba, da so časopisi na Hrvatskem poštnlne prosti. S 1. marcem je uvedena tndi na Hrvatskem zopet obvezna po&tna prtstojbina za časopisie. * Socialisticni «hod v Maribor«- Maribor, 22« februaria 1919- (Li. kor. u*-) Tn ee ie vrsil danes pod predsedstvom urednika Leskovarja v Narodnem do-nra velik shod eocialnih demokratom Poverjenik Kristan. ki se ie tn na po-tovanju na Korofiko nstaril, ie v dali« šem govoru podal sliko o današnjem politi^nem položaju stranke, evaril iH>sebno mariborske delavoe pred to-časnem brezulodnem neibanju o repu* hliki in monarhiji, posebno pa stranka kot take o republiki- ODosarial ie tište, katerim se nekatere odredbe oblasti dozdevaio oretrde, na deittva kako absolutistično postopeio v tem odjm Italiiani. Pozval ie vlado na liresobsi-ren boi proti špekulantom % *5jltt* Kakor v Liubliani. nai » tndi r w£ib6ni izvrše preiskave po skriiih iivilin. Druai eovornik sospod Erlaveo n Liubliane ie poroeal o i^°ralevato» delu ▼ društvu >Svobodac.^ Frofeeor Faval ie sknSal ovreči očllkejifth narodnoeti mritim »traak* 8MI » Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dat 25 februari* Itl9. 43 Jtcv. tfališčn: Naipreie kraha* in potem Se le narodnost! Stranka £e bori za iedna-fcapravnost vseh narodov, torei radi Ufltih, ki eo doslei nam gospodarili-wro*o obsoia vs&k šovinizem. katerej B^ je treba, tuđi mexl lasrnimi Ijndmi pobiiati. Kristan i© končno F&vajeva izvaiania v toliko popraviL da ie bilo doAlei narodu vprasanie v teh obmeinih krajih i Mari bor) ob encm tuli vpra^a-nje kraha- Priznavan da so organizacijo doelef vodili Nemci. Ia so }e sami sebe vtteii. Tranzenalua stanovanja v Maribora. Maribor. 22- februana- CL\. kor. u>) Vojaški poetaini po voljni k ie izdal sporazumno s meetnim magistratom eiede tranzenalnih ^tanovani n^vc odredbe, ki fio veliavne :>d 20- februaria naprev Po teh odredbah more vsak eastnili, voioski ali civilni uradnik in tuđi drugi upravičenci. ki prideio po službenih opravkih v Maribor in fo primorani en ali dva dni v Mariboru ostati, »aprositi nakaznice za banova-nje pri voiažkem. postainem povelini-štvu- S to nakaznico crre dotičnik k mestnemu magistratu, kier plača trait-senaJno pristojbino in dobi stanovani-Bki listek. Pripomui se, da č© oddaio tranzenalna stanovania Ie za 1 ali 2 dni in Ie v iz5emnih primerih do 8 dni- Ali ne bo konca? Maribor. 24. fe-fcmarja. (Ljub. kor. urad.- Včeraj so Nemci v večjih krajih uprizorili krvava napade na Slovence. V Ravnici ie imel zadružni nad-Tcnrizor Pnšeniak shod. Na povratku s sho-da so ga Nemci napađIL Oddali so nanj pet strelov, ne da bi Ra zadclt — Vc^ii krvavi •dogodki so se vršili v Hočah. kier so slo-Tenski dijaki uprizorili sledališko predstavo. Nefttci so se že ves teden pripravljali na napad Večina napadakcv obstoii iz bivših acvstrijJtift vojakov, ki se Izdaiajo za pripadnike Ncmškc A vs tri je in katerim ie orož-niski postajevodja. d rosi uli Praschntker, dajal potuho, da se nišo odzvaii pozivu za **top v našo vojaško služba Med večerao predstavo so prišli v gostilno pri Frangešii, kjer je bl?o zbranili več slovenskih vojakov Jb dBlakov. Pričeli so izzivati s »Keil und SJeg*. TzzvaJi sn prepir. nakar so prešli v dejanski napad. Med tem, ko so ugasli Inči. se je začelo strcljanje. Slovenci so napadal-ce zapodlli ▼ beg. PdstočtIo se ie izslediii Šest napadalcev, med njimi: dva brata Ko-vaeiča. Rečnika. kuriača iužne železnice Berdnika, Pfeiferja in Wieseija- Tuđi v Teznn pri Mariboru so Nemci v neKi ^ostii-iri napadli naše vojastvo. Tezko ranjena sta bila dva vojaka tukaišnjega topničarske?:a polica. Šolstvo a Mariboru. Maribor, 24. febroaria. (Ljub. kot. nrad.) Včeraj ?e bilo pod predsedstvom v:5je?:a šokkc^a nad-»mtika. đr. Poljanca pri okrajnem slavariu dr. Lant^ičn va^no pOT\'efovanje slovenskih SolnJkov Fti politrkov zaradi preuredi Lvc meSčanskih m ljudskih ^nl v Mari!- *ni. SMetriJo fc je* prodlasrati deželni v!a^i v Ljubljani, T»ai ss odpnste v?f nemški nad-uČitelji ljiMskih m me ^danskih šol ter nado-»rteste s s^ovensMrni. OdsfaT.ifo se ttid! nem-fStf učitelji in nčitcfjice. M ?o se i;đele:7evali »Krtacfjs proti JnjEr*slavin, predv^em tta ;*mf, M so *^e t-dele^flt demonstraciie dne 27. llamiarisu VrsTio se bo štetie slovenskih ■otrok rn na pođlatri te^a stetja osnevale 12-Ittjnčrio slovenske šnle. AH tes ni cobenesa sredstva! M a t i- l>or, 24. lebrnarja. (Ljub!J. koresp. urad.) Madžari rekviriralo na slovenskom ozetnlja ,ves živež in živino ter transportirajo v no-strtnjo Oj^rsko. Maribor. 21. februarja. (Ljtib. kor. ut.) Potniki, doš!i \r. Ljutome^a pripovcduiejo-jSfa. so madžarske tolaf. včeraj oddale na «aso stran v odseku med U atom erom in J^adenci devet strelov iz topov. Madžarskirn totpam plačuiejo oijrski magnati po 20 do 80 kron Nov naš HsL Maribor, 24. febrnar-,^. »Mariborski Delavec* je pre§el danes v ■ovo tast. (namreč v roke JDS). Nova slovenska kavama v Maribor«. Maribor. 24. icbmarja. (Lujb. kor. urad.) Kavamn »Evropo« v Vitrinski ulici je kupila jeospa ^telcer iz NaroUne^a doma za 1^9.000 kroiT. Hniskania. Maribor. 23- februaria-(Li. kor. urad ) V zadniem casn nem-ski želeKiiičarjii. si cer potorični ren^ca-tt, sistematično hui«k:uo na ulicah in v javnih lokalih r»roti Srbiii- Ker veda. da so resnoiši Xemci nvideli nparmisei-noet nadalinib demonstracii. deluioio % svoiiim hnisksniptn pri nižiih Bloiih. zl&sti med delavstvom- Pri.^topaio na ulicah k n**mško erovoreoim Erručam in »dtiraio v nemsko nnclonalnem finim-Geto s Hircripnbursrom sroze za tirbtom naMn) voialcom. Pri našem dolavstvu iml zopet poizkiišaio « affitnciio proti kralievini- Nemiri na naši severni mrti. Maribor. 23- februari a- (JA. kor- urad-*) Madžarske tolpe enkraf Mure v odsekn Ra-dencev so zor.e^: zn-c^To strelir-ti T)r*>ko Mure- Strelioli 8 stroinicami in Dnžk?> mi. Danep ie Ml ranion neki kmetski font na notu v cerkev. Prebivalstvo ie selo razburipno, kpr ni rtikdo varen *>red prosrlami ki vedno in povsod ±TiŽGTft^O- Velikovec- Ko se ie zadniič opisala parada r>rvih z^topnikov nemSkonaci-ionalne koniociie na Koroškem. izpn-ščenih ie bilo par prav interesantnih eksemrlarov. med niimi tuđi lesni trso-vec Leitsreb v Sinci vaši pri Veli-kovcu- Ta moz. ki zdai nr.pram na5im oficiriem že ubira slovensko srovorico !«— bil ie v tom okraiu središče nnihni-'iesra nornčur^kesra nnsprotstva- Oboija-tel 80 ie od slovenskih kmetov, od ka-terih ie kupoval les in deželne prodok-♦e posebno pred kakimi 20 leti in skorM do vojne za nainižie cene Ohvladal ie ćelo okolico na daleč okoli do Bele tem iažie. ker ie dobival les tndi od nemskih srai^C-ln in ve!epr>se?>tev. kate-rim ie moral plaćati seveda bolise ce-Be. Nekako za revanio bil i^ četudi v osebnem občevaniu namazano priiazers. kalcor vsi naži nemčurii. verni slnffa nemškonaciionalne gosDpde v Vcllkov-CU in CelOTca- V nietrovi prosfilni zbira-li so ^e nemSki uradniki od daleč okrogf istotako druge politične kapacitete; y niejrovi jrostilni vršili so se nailiutei"1 phodi proti Slovencem Sx>oniiniamo $e na aeki tak shod leta 1913. ki©r s=o Slovence na srd način sramotili hi koneć-no tuđi delansko napadli- Posebno izka-SlJi BO 86 njegovi otroei in nrađnikl-Za to svoje dclovanie ie žel obilo zahvalo od uplivnih nemških politikov r Celovcn in mesrova lefna inrlustriin ?c je ia-^ciio razvila. Se cl a i spada središče Seeoveea obrata pod Jnsoslavii© ia fi» Mfiila iakall ****** da m todi m 1 Jmfoslaviti isoodrival eloTenaka pod i etnike, med tem ko so nfcpirovi otroei \>r*i kot slei se st rupe ni sovrainiki Slovence v- Treba bo te dokai časa predno !?e hodo rudi iajti zakrknienri sproobr-nili; do^edai težno t>« ve\iao po D^mžki Avstriii in bi bilo dobro nairi kako sredstvo, da bi se iim pot uazai ol&i- . šala- i Slovenci v Gradcu. V soboto zvečer, smo dobili to-lc pismo: »Gradec 9. februarja 1919* Na ukaz tu-kajšnr deželne vlade preneha danes ob osmih zvečer konfiniranje svoj čas imenovanih S lovencev v Gradcu. Bil je za to že skrajni čas, kajti položaj konfinirancev je bil že več ko nezno-sen posebno glede policijske cenzure vsled katere je bila pošta večkiat v Ie čeirti dan po dohodu v Gradecše 1 stavljena. Sinešno je bio v tem o do-postopanje cenzume oblasti, kateraziru cenzurirala tuđi graške po pošti na je čene časnike, čeravno so se tišti o-vsaki trafiki dobili. ■ Odbor tukaiinje^a „ZastopruŠtva" ; je izvolil v svoji seji dne 8. t. m. za predsednika g. dr. V. Vršiča, kateri prevzame to mesto po g. Slavko Far- ka§,u ki se je že pred đaljšim časom preseiil v domovino; za predsedniko- : vega namestnika je imenovan g. Pavel Šega. : Prcskrbovanjc z živili postaja tu- ; kaj vedno slabše, njih cene pa vedno : viSje in ker se i:a tTgu redko keda-' zamore kaj kupi-, cve-.i tcmbolje v tij I hotapski trgoviiii navijani? cen. Tndi stanovanjska beda nastaja zrairaj veča, čeravno posebni organi uicstnega stan-: skega u rad a pri dno vohunijo posebno pri slovenskih strankah, če ja nima ; katera kakšno sobeo za kaj drugega ; v porabi, kakor za neobhodno po-\ trebno stanovanje, medtem ko se '. Nemci brez otrok razpolagajo čez ćela | nadstropja v stanovanjske svrhe in v i blizini mesta čtez nezasedene vile. breeverci in da so se ▼ vlado YjWM samo >taki ljadje*. ki sa počenii od hčere Masa-ryka pa do radni eca državne^a đelsvca brezverci. Na koncu litanij it »oHl Ušunt ?a cesaria tu kralja. Proti niemu so vpdia-li kazensko postopanje v smishi parafrala 3. kasenskeca zakona, Post fettua. Rotterdam* 22. Icbru-arja. (Ljub. kor. uraiubliaai 46 dni. toda š© vedno Be mora posluže vati palice- Z orožiein *iriio svojo kulturo- V Materiii v Iritri ie neki tenente zah^ev.rl od n^iteli^rra. da mora poučevati v goli ten li italijanščino; kf*r se- temu proti vi-lr*-^on in tamkai^nii kaolan. nastavil ie ucjteliu tenente revolver na prsa in mu erozil- Koko «© ie stvar končala. nam ni znano, aianak naibrže — s pro «m an s tvom. \a Rakokn prire^aio lažki voiaki srledališke predstave, katerih pa Slovenci no poFeeajo- Tuđi cirku>s nič ne po-mairo- Vođiteli eoriškiii Slovencev dr« Pođsornik in okraini crlavar noriftki Berbuc »ta ?e iavila iz preenanstva. Na dopisnici ki ie od Iaške cenzure skoro vsa precrtana, poročata. da eta zdrava-Drža\Tii pravdnik Zorzi in inž- Pod-sornik iz Gorice, ki eta v precnianstvu v iužni Italiji, sta poslala obupna oo-ročila. Kvisku srca! Vedno in vedno pri-hajaiio nova po ročila o nasilstvih. ki iih vprizariaio Italitani v naših kraiih-ItalnanoTn ne irre v crlavo. da so kraji, ki so iih oni zasedli «eto slovenski iusroslovanski; zato siliio otroke v ita-lijanske sole. liudstvu diktirajo razne udanostne iziave, obliubuieio. crroziio — toda ne ere in ne grre. povsod odpor« Narod, utrien v boi ih za svoia prava. iim ne veruile. ne da se premotiti. ne pada duhom, ker ie prepričan, da bodo kliub vsei italiianski diplomaciji zrna* gala pravična načela Wilsona> načela, katerih sila ne leži v tem, da iih ie eovoril tak mož, marneč ker iib ie eovoril ▼ imenu velikeea in >svobodne-ca naroda tam onkrai moria. in ker iz* poveduieio raisol mođerneea sveta, želio vsesa floveštva* Svobodco življenje in razvoj, mir pravice in enakoprav-nosti i© oblitibHen vsem narodom, tndi malim in nairoaniSim._______________ Slovonski sveL TwB CeH InUo tdsSme ******* Pra- ta, 22. febrnarja. CLjoh. kor. nr.) Glasom ceho - »lovaSkega tiskovne« tirada poroča večerna izdala lista »»Pravo Uda«, da fe tehant Vackarž v Ledetschab v zadnjem časti v cerkvl večkrat prfdisova! proti se* danji oblild driave, proti predseddkn in ifofl vladi. tykd !• Md *n*m dt m m Socijalizirani« ▼ AojcUJi. London, (Ljob. kor. urad.) Dunajski koresp. urad poroča: Vodje rudar i ev so se odločUi, da posijelo k narodni indu.striialni konferenc!, ! i se vrši prihodnji četrtek, svoje zastopni-ke. Izvršilni odbor rjdarjev je sprejel pred-log LIoyda Oeorgeja, da naj komisija za-de\ e> razreši in o njei izda poročilo do najdalje 31. marca 1910. Medtem Da razmotri-V3jo londonski posestniki rndokopov nacrt. ki je najveći« važnostL Nacrt vsebujc ze-dinjenje posestnikov rudokopov in delav-cev. Ta združeni svet ima nalofcO, da vodi dela in daio delavcem priliko, da z ozirorn rta režijske stroske in obrestovalne glavnice izvršujejo svoj vpliv na določitev prodajne c^ne. Upajo. da se bo na ta oačin za vso prihodnjost odvzcla prilika popustu dela in stavkam. Sociiallzacila industrijskih podjctil na A«zle>kera. »Mornin? Post« poroca, da je vojni kabinet sklenil. da se ima izvesti so-cijalizacija več industrijskih podjetij na ra-družnem temeliu pod vtadno kontrolo. Literarno društvo v Londona Išče sfl-kor z Jagoslaviio. Literarno društvo ▼ Londona je sestavilo poseben pododbor, ki se ima brisati za to, da se razvijejo veri : med Anglijo in Jugoslavije j Obnova opustošenega franeoskega '. ozemlja. V franeoskem senatu je izjavfl Lc-j brun, da bo do konca marca delalo na opa-s to šcu em franeoskera ozemliti 170.000 nem-?kih \ietnikov. Franci ja bo zahtevala tuđi povrmtev S?50.000 komadov živine, ki jo je nemška armada pokončala na tena ozemlia Churchill © Nemčiii- Ix>ndon, 22. februari :v. (L»i. kor- urađO Glasom dnn. kor- nrađa poroča >Renteriev urad: Na benketu. ki se ie vršil v čast ^stneffa dne Washin2tona, ie med drugim rekel Cburrhilf: Polofai t Nem^iii ra Rnsiii ie dal L#atinceTn tre-notno vodstvo svetovne zsodovine m v roke. ob enem pa tuđi strašno in neiz-merno odgovornost- Xemčlia se mora dovesti do novesca iivlienia. ootem. ko ie vse poravnala, kar ie bila zakrivila-Nemčiii se mora omosočiti. da se spravi s svatom- Isto velia e Rosiii. ki bo notem sopet priiateliica Velik© Britanske in Zedmienih držav- drske rahtevc Lvou, 23. februarja. fLiub. kor. ur. — BrezžiČno.) Grki hocejo pri mirovni konferenci zalitevatL da se lim ražen otekov Imbros, Teiredos* Mvtitene m DodcVaneza odstopita tući vilajeta Đinssa hi Aidin. Preračtrazli so namreč, da je v teh đveh vflatetih skupno 1.383^33 srrSkili pre-blvalcev. Venizelos stoji tia staH§čtL da W vsaka druga rešitev elede vprašanja Male Azije nasprotovala ^Vasonovim principom. nSirovnTtonfiKnca. Pariška poftvetov&nia. Pariz. 22. februaria- ("Lv kor. nrad ^ Asrence Ha-vas poroča: Ministri aliiranih in aso-ciiranih držav so se zbrali vč^rai tkj-poldne pod predsedsivom ministra Pi; ehona k seii Vprasanie o UJBtanovitvi medpasa med Komuni in transilvanski-mi Osrri se ie vrnilo vrbovnemu voine-mu svetu v Versaillesn- Minister Cle-mentel ie nr^bral eklepe komisiie. katari ie povierien delavni nacrt za pre-siledovan.ie srospodarskih vprašani- Ta komLsija ie sklenil a, da odda prehodne odredbe eospodarstvenemn sveto, ki ffa ie ustanovila po Wi!sonovpm predloeu mirovna konferenca. Odredbo trajnega značaia bo preiskala posebna komifli-ia, ki bo imenovana v prihodnii seii konference. Petorica poslancev, ki ie pripravila delavni nacrt komisije«, ie dobila nalocro. določiti način delovania v snbkomiBiiah. in bodo predlagali ef-stavo komisiie z ozirom na opazovania lorda Milneria zlede razdelitve britanskih dominiionov- Pariz. 22- februaria. CLv kor- ttM Aeence Havas poroča: Svet desetorice so ie zbral danes pod predsedstvom Pi- ehonovim, ki ie otvoril «ejo e prošnio do zastopnikov aliiranih držav. nai imenuieio namestnika Clemenoeauie- j veća* ki sedai ne more prisostrovati j seiam. Naprosili so PicJiona* nai pr©đ- : seduie on ee nadalic- Koncem seie ie I predloži 1 danski poslanik sveta zahteve ! Danske po Šlezvisra. ki iih bo preso- ■ dila komisiia. kateri ie poverieno pro- učevanje belgijskih zahtev ! Ptebon o fconiereacafe In ■** Pa" 1 rl«, 23. februaria. (Uub. kor. nr.) CHasom \ dnnajskesa koresp. orada poroča »Atence ; Havas«: Minister za ztmanle stvari Plchon i je sprejd đanes zastopnike inozemskftlj-i stor. Oonrorfl jd predvsem o rnsfcem Tpra-1 šw)n, kl se ie vsled napada ra Cletaen-ceaua odsodflo in se bo čim prej zopet ob-ncvilo. NajbrSe bo prišlo do sporazuma med zavezniki. Kar se tiče vpraSania poravnave Škode, meni Plchon. da je nalvažneid spo-rmzinn med saveznik! o cetotm vsotf, katera «a| se zahteva od NemSf)e. Ra«del!t^r te ▼sote med zavesnlld bi WU potefil papaj-nomt enosttvna stvar. Glede đoifor bfrie avstro - offrske monarhije |e iztavfl Plchon, da KTMfcatere sedanflh nmrodnfli dribnr. posebno Ceho - Slovak! za ndeleftter na dol-rovih. ki so mstaK ored vofito. 4ntfff Pt da zanflrntefo v*a*n nđctefftcv. T"lt voraSanJe, kdaj bo mirovnf dotrovor podoisan, fe od-EorroHl Pichon, da Ie fcomftehi kooference m lm lefeče, pomfitl reStrr jknđk te rrancfle omenH, da bo mosoce mirovne preUmiaarie podpisstl Ie ▼ prvi polovici meseca maja, mogoSe p* že pre]. Prcnmie bo najbrže ngotovflo končnes vojaike pego-|e. Sedaj *re samo za to, da se to premirie z NemČijo obnovi Vojaški strokovnlaki so bffl naproical, 4a. proučavajo tndi nacrt končnega premirla za Avstrijo. Z vp rađanjem potopitve MvSe nemške monuuice $e konferenca ne bavi, o tem bodo raspravljali mornarički strokovnfaki. ^_________ Iz Avstrije, Madjanke, Hemčije, Turske. Pacit. Monakovo, 22. febrnarja. (Ljub. Koresp. urad.) Dunajski kor. urađ poroča: Mintstrstvo za ztinanjc posle javlia uradno: Nasproti vestern, da so uprizorili v Monakovem pokolj, se ugotavlja: Kurta Eisnerja je umoril grof Arco Val!ey. V deželni zbornici ie bil Auer težfco ranjen. Po-slanec Orel je mrtev. Dva ministerijalna uradnika sta ranjena. Minister Rosshaupter je na vamem. Vse druge ve?ti, da so še druge osebe ranjene ali mrtve, so neutemeljene. Demonstracija proti demonstriranju. Berolin, 22. februaria. (Ljub. kor. nrad. Brczžično iz Nauena.) Kot protest proti atentatu v Mcnakovem so se vršile tam velike demonstraciie. Delavci se na leta-kih pozivljajo, da nai stopijo v stavko in da so vse nemire povzročili listi, katere naj delavci za-sedcio. Listi se zgraiajo nad atentatom. V ^Berliner TaseblattU'- piše Teodor \Volff, da ie bila iismrtitev Eisner-\* ravnotako gnusno dejanje kot usrartitcv Liebkncchta in Rože Luremb'trsove. Združenjc Nemccv. Dunaj, 22. februaria. (Ljub. koresp. ^r.) Čeho - slovački tiskovni urad poroča: Po objavi rcsolucije nemSfce tiaroduc sknp?čine> kler se izraza nedeljiv3 enotnost qjgd Nemci Nemčlie in Nem5ke Avstrije, je predsednik Seitz ?>oslal predsedništvu nemske narodne skuDšcine nastopno brzojavko: Z radostnim zado§ce-nicm je Nemška Avstrija vzela na znanje sklep nemške narodne sknpščlne. Trdna volja ncmškesa naroda v Nemčni in v Nem-Ski Avstriji bo Nemsko Avstrijo zopet združila z materinsko deželo*. Prehrana Đttnaja. Dnnaj, 22. febro-aria. V kratketn bo prcnehal dovo« antant-ne moke na Dtmaj, ker zahteva Antenta. da plača Dunai moko v nevtraltii valuti, katere pa Dtmaj nima. Pozna kesanje. Carigrad, 23. febrn-aria. (Uub. kor. nmd. — BrezžičnrO An-♦rlcšKe voja^ke oblasti so zaprTe veliko oseb. Ići so svoiećasno serdo ravnale z an-plcškJmi volnimi vjetnHd- RnsVl iteirar. Budimpešta. 24. fe-bmar'a. (LjuK kor. nrađ.) Ojrr^ki koresp. tirađ poroča: Do oroCa ^Agenzia Ste* lani«: Kraljevi ođlok določa »Hfcanje zbornice \n senata na 1. ma^ca 1919. L^M «miie$tin»lo. Rim, 22. februar}«. (Lftib. kor. rrađ.) Glasom đnnaf. kor. trrađa poroča »Atrenzia Stefairt«: Kralj Je podtnsad odtok o daleko<;e5nf amnestffl ▼ prrtd x>ri-TJadniTrmrt armade in mornarice In onih 21a-nor dmzin. W sa bili rad! rjorftfčnft! fn ?r.o-spodarskh zločmm*. radi tzđafstva in radi nejpoštenfh speloiTacij ob^ofeni. Na Domaju tTvoifenib §©st žen. Y nemško - avstrijsko narodno skupscino je bilo na Dunafu izvoljenih šest žen. in sicer 5 socijalnih demokratk in 1 kr?č. sociialka. Unfčevalec srbsidh mnctnln bivši av-stro - ogrski major Kovačić se nahaia v prei^kovalnem zaporn v Zagrebu Njega zadene slavna krivda, da so bili Lzropani muzeji v Beosradu in odnesene draaroceno mnetnftlt. Sam zase je odpravil iz Beograda okoH treh vacenov razmii reci. tuđi hlš-ne oprave in drugo. 2ena rsskem boffševHur Radeka tretirana v Šrid. D u n a J, 22. febrnarja. Kakor DaroČafo iz Petrojrrada, so aretirali v Švici ženo znanc^a roskesra bolJSevika Rs-deka. Ruska \iada (boljševisica) te poslala švicarski vladi obvestilo, da bo dala po-streliti vse švicarske oo^Stiifre v Rusiji, ako ne fzmiste do 5. marca Radekovc. Kurs krone. C ti r i li. 22. februarja. Kurs dunajske kronc stoji na 23*50. praske pa 26 cetifimov. Fobrajinslfe in dnevne pesti. Pozor! D&nes. dne 25- februaria t 1. ustavimo doDošiliaaie lista vsem onim. ki so zamudili rok poslatve nar ročnine- To naznaniamo v izoerib rekla-maciiam. zakai se ie list ustavil. Uradili list Izsla ie 53 čtevilka od 22. februaria in prinaša naredbo o usta-novitvi komisife za tiriatve proti bivšemu erariii. o uvedbi davka od orirast-ka na vrednoti nepromičnin, o oodre-ditvi obrtnih sol, o povračilu r>otiiih »troškov državne posredovalnice za de-lo. o prepovedi koniske kttpčiie, o nsta-novitvi državne sa preizknSevališča v Maribora, o sosvetih uerentoma v Map-bekn in Ptuiu, o razpustn občinskesra odbora v Trboniah. o x>okojninskem zavarovania nameš^encev, o zavarova-nin delavcev zoner nezirode ter ćelo vrsto razglašov. okllcev. razr>isov itd- K ođhodn K- Jauka Hoiana, jnac. nradnika, kateri prevzame sačasno ▼odstvo m. vt>i- urada ▼ Mariboru, kli-Čcmo prilatelii: Na zdar in na skorajš-nie svidenie! Slovenski fcurzi v Beocradn. Ka-kar čitamo v >SamouDravi<. se priredi ▼ Beogradu kiirz za ruski in češki te-xik: o Slovencih bodo posebna preda* ▼mnjft* m Kai m tm oak. Goetrnd nadffo-iđar PoschmaiL upravitelt slatinstc KraSčina. o katerem smo poročali 11* t-m . tr«. da 1e eena. kl io 1« zaračunal neki fatnki za les. odneien Iz erašan* dc© boste, prjmerna in tud! uvovarja proti oznafbi >xasrizn nenigki nado-naJec<. 6eš da biva več kot pol evoieea živhenia med Slovani (Slovenci. Cehi Mtarifara? waafaM«ttw» J»voda ozirov- Mi ta zagovor rado volie prina-tazno. ker nočemo nobtneinu delati krivice. Bescdo ima seda.) nas dopisnik- €tenenU Matster spomn.il se ie v Ljubliani tuđi tonakov koroške fronte. ki so sedai uvr^čeni ori Sv- Križu — na nokopaliscu- V nedelio dopoldae po-setil ie grobove iunakov. ki so padli v boiu za nailopse kraie n^žo domovine. Na srrob nadporo^jaiika Vidmaieria. ki ie bil pri Snodniem Dravotrradu od nemžkefra inorilca iz za?eđ^ umori en. roložil ie lep šouek svežih cvetlic. Zvestoba za zvestobo* Na to obiskal ie v jrarniziiski bolnišni^i ležečesa ranie-neera s maioria Lavriča^ ki ie branil Borovlj© proti več kakor lOkratui nemški premoći, do kler ni bil tcuii sam nevarno ranjen- Prestal ie bude muke. posebno tuđi duševno, ker so mu v viet-nižtvu v Celovcu voiaki večkrat hudo grozili. Sedai pa ie izvon vipake nevinosti in prav vzradoščen posluša 1 i© lc-pe tolažitne besede c- eenerala- Kar iz-srca priđe, k srcu seže- Zdrarniska vest. Iz poroćila 60. seje dežcltie vlade so prinesli listi pod rubriko >Poman.?kanje vojaških zdra\"nikov< med drugim tuđi, da se vpokliče v aktivno voja-ško službovanje gospod dr. Fran Župan. Na prošnjo iraeno^anetca izjavlja zdravstveni referat dravske divizijske oblasti, da služi zgoraj omenjeni aktivno že od 11. januar ja 1919 v gamizijski bolnišnici v Ljubljani, kljub temu, da ie invaliden vsled ran, za-dobljeuih v Štiriletni irontni službi. Državna posredovalnica za delo. V preteklem tednu (od 16. do 22. febniarja> je iskalo delo 247 moških in 88 ženskfh de-lavnih moči. Delodajald so iskali 140 moških in 59 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 179. — Od 1. ianuarja do 22. iebruarja 1919 je iskalo delo 2235 delav-nih moću delodajalci so pa iskali 1545 delavcev. Posredovani se je izvršilo v tem Sasu 418. — Delo iščeio: pisaraiške moči (364. tr^ovski nslužbenci (181). tovarnišM delavci. služkinje, kovinarji, sluge, peki, mHnarji. mesarji, mizarji, tesarii. kolarji, zidarji, krojači, natakarice itd. — V delo pa sprcime posredovalmca: cozdne delavce (360). rudarie, slnžkfnje, cestne delavce. Tcolportcrie, zidarje, tesarje, ^Mlie, delavce za tovarno za Čevlje in razne dntgc obrtnike. Karlovac čez Bnbnjarce prične s 1. marcem. Interesenti bodo gotovo vesclt tej;a na-prcdka. RazpisanA nčiteliska me^ta. Xa se?ti*azi*ednici y Ločah. šolski okrai Konjice na Staierskem Rta do 1- marca razpisanr dve mesti nčiMia- Krai i© v priiazni Dravini?ki dolini, železniska po^tMa tik sole, proste soV>a m kuhinia na razpoLofijo. Obaoen poloiai slovenskih veteri-naricv- Že 5. decembra 1- 1- so bili iz-kliu^eni iz dunaiske živinozdravniške visoke sole slovenski diiaki. kasneie pa se ie določil >numerus claut?u^<:, do k&terom se moreio inskribirati Ie dr-žavliani Nemške Avstriie in potem Netnri sploh. tako. da Slovenci, oziro-ma Julina. Kovinski predmeti, kliuke, srebrne veri-žice, ure itd.. ki prideio v dotiko s tem plinom, počrniio* Plin sam ie izredno strupen in nevaren clovežkemu zdrav-iu. Tuđi tedai. kadar plin ćori. ni po-polnoma izsrubil svoie opasnosti- Zgo-reya namreč v žvepleni dioksid, t. i-plinu, ki i© rezkeca vonia in okusa ter >-000 X. Skopuh ie bil ve-ael da ni vedel kai poeeti. posebno pa §e ko se bile pristne laske Ure- Toda če^ malo časa Fe io pa izkazalo. da eo bile vse te pristne lire ponarejeDe Lahko si sedai predstavite figruro. ka-tero je napravil ta oderuh, ko ie bil na — čistem?! Umor v Višnii *t>rl Poročajo nam nastopne podrobnosti: V Višnji erori znana eospa Fatur. adova po pokoi-nem Antonu Finiriu. leenem trsrovca in poseetniku, ie že od vseh Svetih pr. 1- na doeedai še n©roiasuien način ne-kam izfirinila- Našli pa so nieno truplo sedai v blizniem rTr.sienikiK zakopano- Sodnijskoi komisifa ie na liru mesta dosrnala. da ie bila :ro->pa Faturteva naibrz iimori^na. Osuraliena ^fca rriena nečakinia Aniea Ferencak roj Fatur ter nien mož Anton Ferencak. koii ?f ie nedavno na Faruriev dom priženiJ ter imel tain trgovino z mešanim blagom- Našlo se ia se več ćnurih sumlii-vih reci, tako v smoiisču zakopano okrvavljeno odeio srospe Fatnrieve ter pod streho nekak zastor isiotako okrvavljen Bržkotne se ie nečloveški. vse* era obsoiania vredni zločin, dosrodil po-noči ko ie crospa Faturieva spr.la- Od-peliana ie bila v noči v ^Trstenik« ter tara zafirrebena v naerliei precei plitvo-Odkopavalo pa =*> lisic-e in ie zapazil truplo neki deček. ki i© vso stvar ova-dil orožnikom v Višnii sori. Stvar ie bila že deli časa snmliiva ter so orož-niki že nekai todno\- sem vso zadevo natihoma raziskavali* Osiimlienc^ so aretirali in v Višnji erori pri o kr. okr. sodLšča zaprli- Iz Zasoria ah Savi nam pfseio. da se Ie vršil 16- t- m. v št- I>ampertu pri Zacroiiu shod JT>S na katerem Ie sro-voril tuđi sr- Taufer- >Napreju<. oziro-ma niesov^mu dopisnikru pa ta shod nikakor ni ncraial in zato orita govorniku, da io v svoiem govoru naslašal, da Slovenci sploh. nismo zreli za re-pnbliko in da će bomo monarhisti, da nnjn bo- srbski krali ceete popravil. Smetne so take trditve in kazeto Ie, kako malo revnosti in objektivnosti ima list oziroma dopisnik, ki sicrurnev ni daleč od gospoda Cobala, Kdor pezna resnost srospoda Tmiferia in kdor ie bil na shodu, na katerem se ie razpravlia-lq v nad enournem zborovaniu o sploš-nih političnih in eospodarskih vpraea-niih. ta bo pač vedel, kai iina o >Na-prejuc in o takem poročaniu misliti* V Črnomlin ie preminoJ minuJi pe-tek opoldne zaslužni narodni delavo? In S<>kol Nare Kvr,< eden usitmonovhciiev »'rnomaliske.ffa Sokola- Pobrala ca ie zavratna bolozen. katero si ie nakopal med svetovno voino. — Kdo izmed Vas era ni poznal- Prišel ie v Ko^eviu. kier ie bil vrsto let »teber tamkaišniih narodno čutečih Slovencev; tLStaDOvil ie tam na vročih kooevskih tleh Sokola in mu ie staroetoval do svoieera odhoda v Črnomli- Tuđi na svoiem novem mestu ie začel živahno delovati. podpiral io vse dobro in koristno narodni stvari-§e pred kratkim ie nabral iako znatno svoto za Sokolski dom v Crnoinim ter nam tako še zadnje dni svoieca značaj-neea življenia pokazaJ. kako se mora dejaru^ko delovati za narod in domovino. Mi vsi Sokoli sra ohranimo v večno lepem sx>ominu. Počivaj mirno, brat Nače ▼ svobodni semliicjj iusroelovan-eki. — Črnoma-liski Sokoli. V Kočeviu se ie dne 17- t. m odpr-Ia novonjBtanovliena slovenska lindeka šola- Vpisalo ae ie že nad 180 slovenskih otrok ter se ie morala odpreti petra^rednica- Po slovesni službi bozi? se ie vršila v proslavo teera tfirodovin-skeea dneva primerna slavnost, ki io ie otvoril s krepkim in obenem do srca sesraioeim nacovorom okraini fflavar dr. Franc Ocrin osebno v navw>čno-sti staržov. otrok in številneffa kočev« skeea Slovenstva- Pevski zbor kočer-skih Slovencev ie zapel par krasnih pesmij. nakar ie v izbranih besedah očrtal pomen tesra dneva okraini šolski nadzornik Josip Novak. Krasneera raz pol oženi a In nenopisneera veselia tako starišev kot otrok ni nrav nig mo-tilo huiskanje kočev^kesra dekana Krkeria — brez huiskarije ne tm v Kočeviu nobena reč! — in » himno >Lepa naša domovina« se ie zakliu-čila ta za kocevsko Slavenstvo nad vse pomemben dan- Kroe 200 slovenskih otrok ie bilo doslei brez poduka. v ma-terinem ieziku samo v meetu Kooevin! Zvečer pa so se zbrali kočevski Slovenci pri Belianu. kier se ie ta wrodo-vinski dan do/arodkn primerno proslavil in zakliućiL Živelo slovensko Koče vie! Iz Rimskih toplie nam piie nčiteli Korošec, da nikakor ni resniftno. kar se ie trdilo po raznih Časopisih. da \e on skušal vpeliati eamonemški poduk in da ie uaetopal proti Jugoslaviji« Pouk ie bil v vseh rasredih pred vaom slovenski. fNemščina sploh ni potrebna n Raše* Občine Ruše, Smotnik. Lob-nica in Bistrica p Košah so v 9roU U-vanredni seii 19. t- m- zbott niihovih s»- BlnjL imenovale ■Agkmo ml dr. Anton Koroee*. Briniatr- pođpređaeđnika. ce- nerala Rndolf Maistra in dr. Srećko i^ajnšica. okraineira rlavaria, svoiim castnim občanom* Umri Je ▼ Tft»|aitah po kratki raučoi bolezni bivši državni cestar Tom JoŽef v starosti 73 let Pokojni je bil marljiv gospodar in skrben oče svojim otrokom. NaJ v mira počiva! Itaria Je ▼ LJ«blian! ga. Marija Jn-fcovic roj. Rom. Pr izađe ti rodbini naše sožalie! Uinrl Ie v I^iutomern orožnik v pokoju g. Josip Herzoff* N- v m. p-! Begunski dečki, ki se zete posjetit) obrti in trgovini. V sirotišnici becrnnskeffa tabori^ča \-^ Stmi^ca pri Phiiu. ie eest 14—lolet-nih deokov. ki žele ^o posvetiti: eden mizarski obrti, eden kliTičavničarski obrti, den Icroia-ški ali hriv.-ki obrti, dva tr*rovini z iestvinn.ui .-ili z tlrueimi T>redmeti. eden bi želei niti v ooekar-no ali v slično tovarno. Doio»Iaialci. ki ^►i bili pripravlieni snroicii označene de^ke y svoio obrt. oziroTna trtrnvino nai to iaviio na naslov: iProd/toini&tvo uarave beeimskesra tabori^ča v Strni-šču p^i Ptuia-< Kdor provrame dečke, iim bo niorel dniati st«novanio in hrano ter pr^vzoti bo moral jamstvo za niih dobro vzKoio- Sprememba voznega reda. S 25- svečanom se na erti Lmblia-na- - Znjsrreb spremeni vozni red, knkor ^•ledi: Namesto dosedr^niegra iutranieera o^ebnesra vlaka 5tev. 40—50S bo vozil vlak št. 36 c — 512. odhod iz Liubliane ob 8- nri 25 minut ztutrat prihod v Za-srreb ob 12- uri 41 miunt uopoldne* \arnesto oe^bnesra vlaka št 509^—43 bo vozil vlak et 511—45. odhod iz Zagreba ob 6. uri 5 minut rveč#u\ prihod v Ldubljano ob 10 uri 5S minut zvečer* — Z istim dnom se na urosri Liubliana-M^ribor opusti vlak št- S0 fodhod iz Titubliane ob 7- nri ziutrafl in bo vozil osebni vlak ?t. 36. odhod iz Liubli-me ob -4- nri 43 minut ziutrat. prihod v Maribor srlavni kolodvor pb 9. ori 11 minut predDoldne- Z istim dnem se na proffi Maribor - Prasrersko - Čokovac odpravi osebni vlak št- 228 a — 228 in bo me?to teea vozil o?ebni vlak ptev-228 b. odhod iz Čakovca ob 2. uri 20 minut T>or>oldne. prihod v Maribor ob 5. uri 3- minut r»n^oldne- Ta vlak dobi tako na Pracerskem zvezo k vlaka št- S0 na iue (prihod v I^iubliano ob S uri 54 minut zvečer). — Tovom a vlnki žt. 813 in S66 prevaža ta od isteffa dne med Ponikvo in Celiein potnike in do-sredujeta osebni promet med Rosrat-cem - Ponikvo - Celiem- Tlak 5t. 813. odhaja iz Pcnikve ob 6 uri 46 minut ziutrai in prihaia v Celie ob 7- uri 20 minut ziutraj: vlak št- 866 odhaia iz Celja ob 2 uri 50 minut popoldne. pri-hai* v Ponikvo ob 3- uri 33 minut po-poldne. — Ostali vozni red ostane ne-izpremenien- Kultura. poi:k modernih .teztkov na naših srednjih šoliah. G- dr. L. f>51ov- Nnrpd< št. 42-. 18 februaria 1919) ie mol članek v >Xa-roduc pretek]eera tedna erotovo Ie površno prebral, sicer ne bi mojfel naii-nesra razmeria do naslovnegra vnraža-nia na kratko oenaciti tako. kot da on priporoča v pouk na sredniih solah izmed modernih iezikov francoščino in angrleščino. jaz pa italiien^čino. Kar sem iaz predvsem poudarial, ie bila venđar mnogostranost: franco-sčini sem ćelo dal prvenstvo: seveda sem za ćelo stevilo sredniešolskih za-vodov priporočil italiian^čir.o, ker eo-vore tam za-nio praktični — tuđi v kukurnem oziru praktični — razloei: izrecno pa sem predlagral. nai se na za-vodih. kier se kot romanski iezik poučuje italiianščina.ypclie tuđi anerle-š^ina* Daaes ie omenim. da bi bilo nai-idealneiše. če bi se dala na vsakeni zavodu ućencem možnost po lastni iz-beri (oziroma po izberi starsev) učiti se iegs. ali onesra izmed iezikov. ki pri-hajajo vpoštev — seveda pole^ mate-rinsčine vsa! dveh modernih iezikov« — O kulturni vrednosti italiianščine sem klitib dvomoin dr- L^a i ste sra prepričani a kot zadniič. Glede znanstve-neca delovania v eodobni Italiii vladalo vsekakor v naži iavnosti predsodki. ki bi iih tem raiši omaial, ker i« pod-cenjevanie sovražnika navadno fatalno. V lastni stroki Cfilolo&riii) bi to brez težave opravil: v drueih panoerah p«u ki obćinstvo gotovo boli za ni majo. so direktni, literarni dokazi zaenkrat zelo otežkočeni. ker so meie zaprte Sklicuiem se torai Ie lahko na lastno opazovanje tekom bi van i a v Italiii in na mnenia liudi. ki deželo in nieno kulturo poznalo iz direktnih stikov* fLe mimogrredć bi opozoril na zbirko >Ma-nuali Hoeplic, ker se utejmeio nahaia-ti poeamezni zvezki tuđi v naših kra-iih- Po značaiu. obliki in razsirienosti oderovaria >Goeschenovi< in podobnim nemškim: jasno ie. da iz tak ih kniižic ne moremo dosmati in preceniti vse globi ne in originalnosti narodne kulture in zsanstva kake dežele- Vendar bo vsebina posamezneea zvezka in za-niamek vseh v zbirki izdanih del nekoliko oredo&L s kakžno vnemo in v ko-likšnem obsesru čiriio Italiiani med svojo intelierenco resno, na eksaktni znanosti temeliedo izobrazbo-) — Z zadoščeniem konstatiram, da tuđi dr. L. vDošteva praktično stran vpraša-nia- Poudaria namreč. da sta franco^či-na in an«Iećoina svetovna iezika z drasrimi besedmi nekako: s tema dve-ma iezikoma se izhaia po oelem sveta D». po oelem svetu — ražen tam. fr%-mor bodo poklič in vsakdanii stiki vodili našeira intelitrent& naiposrosteie: tik ob meii kroe in kros naše domovine- — Končno omeniam. da Ie *. đr. I# pac na kratko orisal in utemelji] svote mnenje, da pa ae ni niti dotaknil razloffov. ki sem iih sadniič naveđel v prilo* pouka itaUianšćin« (zlasti n. pr-. da rabimo itatifaoMUio kot oroHe v narodnoetnem boin)- Take debate ae v bodove ne mislim ođelezevatL ker W na ta način sovorlll drač mimo dntae-tra in bi diakusiia fila ad infinitu; ob-činstvo bi si bilo vedno mani na iaaaesn ! ▼ tef tađevi In m- urednik bi imravlfe- \ »Liabljaaslri Zvo««- Meeečaik sa lcnjiževnost in prosveto. 1919. fttevil-ka 1 — Naša prva Ie poslovna reviia ie nastopila 39- leto svoieera obstoia- Ka* kor se v tej dolsi vrsti letnikov dviffu-.ieio nekateri po evoiih dovršenih pri-spevkih nad običajno površino literarne produkcije — nai spomnim n. pr- na Kerenikove romane. Mencinscenevega >Abadona<, Murnikoveca >Grogo<, Cankarievega >Polikarpa<. na Tav-ČArjev roman ^Izza konfirresa* — tako obeta postati tuđi _ letošnji >Zvon< a Tavcarievo >V isoško k r o n i k o< pravi literarni doeodek. Izidor Khallan z Visokeca nam priDoved'Jie v obliki kronike zsrodbo svoiesra življenja, za-vito v mrak splo^ne posurovelosti. ki id zavladala po tridc^etlfctni voiski med vsemi stanovi- Za neznatno prejrreho mu io dečku ođ=okal nečloveaki oče polovico malegra prsta- Ko ie ozdravel, ca ie učil A\\fi(*. Lanjrerholz v ^kofii Loki z besedo in pestio tri leta kovaške obni- Loški erad z mosročnim ćvoiim stolpom in z vsemi nrrozotami sredni©-vežkih iec ostaneio Izidoriu irlasen me-mento na pot neveselesa in burnesa živlienia- Z moistrsko roko ie podan milje dobe, iu kakor trdi koraki po srra-nitnom tlaku zvcn6 ti krepki stavki, kakrsne piše pri nas edini Tavčar! — Mi lan Puco U io napif=al pikantno noveli co >Č*rni panter<. o ^ nerodno za-liublienemi samcu in uživanja Zelini dami Med nesniki pozdravliamo naše najboljše znance: Otona župani i ča. lir. Grudna« Frana Albrechta* Janka Glaserja- Dr- Ivan Lah ie napisal literarni e?ei za stoletnico smrti Devca ^Ilirije oživlieoe<. Ant- Loboda pa ie podal resne m tehtne misli >O našem notraniepolitićnem staniuc, ki zaslužilo uvaževanie širše iavnopti in disku-siio v našem časopisiii. >L1sttik^ nam sicer ne nadi pestrosti nekdaniih I^ev-ce\-ih li.stkov. vendar naideroo v ni em zabeležene vsai naivažneiše poiave naf^era literarnesra in umetniškejra 2.if1a in bitia. seznania nas tuđi s kul-tTTrmin življenjem ostalih Slovanov. — Komur vsakdanie skrbi se nišo zamorilo linbozni do lepe in boeate slovenske kniijro. bodi med naročniki >L«tab-lianskesra Zvona«! »Voznik I!c!!$ebel« ute^ne biti tako slede osebne karakterizaciie kakor slede okolja, izdelanega do zadnje podrobnosti, najznamenitejši poja\T Hauptmanovega na-turalizma. Drama deluje vseskozi % brutalno silo. Tlstesa, kar navadno imenujemo poezijo, je v njej ubogo malo; Ie časih za-plapola nekaj toplega, nekaj človeškcza čuvstva, zlasti v petem dejanju, ko biiejo zastrašni spomini in obrazi ob Henschlovo dušo ter ga naposled prelomljena obljuba in mizerno življenje v oskrunjeni domači niši pritirata do zadnjega, brezupnega nkre-pa. — Drama, ki si jo je gospod Borštnik sam izbral za sVoje februarsko gostovanje, se Ie izvajala v soboto v skrbno pripravljeni obliki. Naslovno vlogo je izvršil gospod Borštnik umetniško 2aokToženo od pr-veg« do zadnjega nastona. Do siiajne vi§ine se ic vzpel cb koncu četrtega dejanja; tam je s pretresujočo močjo razkril vse tisto, kar se razstije Henschlu v duši, ko zve za nezvestobo svoie dniffe žene. Mojstrsko ie nadalje srospod Borštnik v zadnjem deia-nju razgali! notrino svojega junaka, ko na pol blažen prisluškuje stopinjam rajne žene ter srleda njo in umrlo hčerko v nočnih oblakih; njegovo nemo igro je oživljala prepričevalna mimika, njegova odsečna go-vorica pa je tzdajala silovito delovanje mo-Žganov, izžetfh po kesu, strahu in obnpu. Občinstvo je umetnika odlikovalo z bogatim priznanjem, ki pa je bila tuđi deležna jrospa Juvanova kot Hana. Vsekakor se ie zoprno in težko zaslobiti v vso malone živalsko sirovost, s katero je Hauptmann odel to žensko bitje; tem večja pohvala gre torej gospe Juvanovi, da Je skrajno nesimpatično vlogo izvedla dosledno, robato. pa se je vendarle držala irvestnih moiS. OdbT-jajoCa kot Hana, toda umetniska kot igral-ka, je postavila na oder lik, ki je bil popoi-noma posnet po odurni rcsni^nosti, prelet s cinično poblepnostjo, zasekljivo zaroblje-nostjo in prikrivano pohotnostio. Posebno je treba še opozoriti na sceno z ljubimcem natakarjem, iz katere je puhtela vsa rfanl-na ni^kotna strastnost Tzmed drugih oseb ie v prvem defu zanimala zlasti gospa BukSekova, kl ie na smrt bolno Hen-schlovo ženo predstavljala z zamfsllvo rra-triko. Priman I a vreden fe bil gost>od Ras-heruer koi SiebenTiaar: tejra ieralca diči izredna vestnost fn marljivost ki <;e Čim-dalie }asneje In lepSe Icaže v njetrovi premi-Sijeno nmerjeni Igri. Gosood P o v h e je Jarral VVermsIdrcha naravno, firospod Danilo je Vot Hauffe zot>et enkrat ustvari! *>rio svojih oštro Izfclesanfh garž, gosnod ? e I e z n i k je natafcarfa Georja opremil s ootrebno vrtotrfavo !ahkomi^elpost?o. Oo-spodični Vera Danflov« hi R i k a r i e-va. nadalie gospodie Drenovec. LoČ-n i k In P ! u t so zadovoTJivo izvrgli manije vfoierc. Sceničtii anarat se je dobro stri-nial z đtt?^o atmosfero. —n— Repertoir nmrodnttm dedafišča. Dramsko gledališče: V torek, dne 25. fe-bruarja ob 3. popoldnc, dijaška predstava, »Veseli dan«, irveo mbonma; ▼ sredo, dne 26. februarja ob pol 8. zvečer, >Vojnik Hen-šel«.. Abon. C 32; v četrtek ostane gledali-šče zaprto- v petek. dno 28. februarja ob pol &. zvečer »Voznik Henšel«, abon. A 32. — Operno Kledališče: V torek, dne 25. febrnarja ob pol 8. ivečer »Mamzel-le Nitoucbe«, abon. C 31; v sredo, dne 26. februarja ob pol 8. rvečer »Manos«, abon. B 32; v Četrtek, dne 27. februarja ob pol 8. zvečer »Laterne«. izven abonnementa: v pett-k, dne 28. februarja, ostane ftateliSče zaprto; v soboto, dne 1. tnarca ob pol 8. zvečer »Manon«, abonm. C 33: v nedeljo, dne 2. marca ob pol 8. zvečer »Prodana ne-vesta«. Izven abonnementa. KoncerL Dne 10. marca priredi gosp. Ch-Ua Medvedova koncert v dobrodelne na-mene. Na sporedn so izbrane pesmf ruskih hi franeoskih sklađateljev. Predprodaja vstopnlc se vršf ie zaCeflcom tegm tedna, Caakarfevo nrosUvo v Cehu t>ri-redi Celisko oevsko dnifttvo dn« 2- marca ob 3. popoldne v Narođoem donra Pole« recitacii Ubranih Cankarlevib odstavkov bo predavši naš znani slov-stFeni BffodoTfntjr. s- dr I* Priiateli kuetoe dnna1«ke dvorne knJtibiioe. o sponinskfli inrpresii&h im refleksH&h na Cankaria. svoieva vrstnlka in na}-o«or» nriiateKa- Bližu« in đalfni ok<»-ličani ooliaki go šš PQ#ebno vabltonL rburi IJHBH ni. Oavriai IK shmaiB WK G0S90tQnt9Q. Trvovsk« zr**o z Italiju. Pet trgov-cov iz Požege je kupilo potom raznih po-sredovalcev za 5 milijonov kron manufak-turnega blaga. Sli so po blato. Sedaj pa je prišla vest, da so jib v Benetkah prijclt kot tihotapce in Jib nočejo izpustitl. Dnaajska sobna oprava In srbske sH-to. Neki dunajski konsorcij je ponudi I beo-rrajski vladi oprave za 10.000 sob proti kompenzaciji odgovarjaioče vrednosti sliv in đrugejca sadia. Velika tovarna mesnih konserv ? Kar-lovcu« V Karlovcu osnujejo tovarno mesnih konserv v vclikem stil«. To bi bila naj-veCia tovaxna te vrste v Jugoslaviji. Banka »Jugoslavijac v Beogradu. Po roča se, da se snuie velika banka »Jugoslavija«, to je udruženje banif za financiranje velikih industrijskih podjetii (rudokopov, žcleznic itd.). V kombinacijo prihaja več zasrebških bank. — »Slovenski TrsovsM VcstnJk« St. 2 prinaša sledečo vsebino: 1. Stagnacija v trgovini in industriji. 2. Trgovina in carin-stvo v Jugoslaviji. 3. Slovenski trgovci ministru za trgovino. 4. Za brezposelne trjfov-ske nnstavljence. 5. Raznoterosti. 6. Društvene vesti. Za trerovsfki in obrtci shođ v Maribora dne 16- t- m* ^o ee trsrovci in obrt-niki po-eebno iz Mariborske okolioe Drav malo zanimali. Trsrovsko in obrtno društvo v Mariboru, torai tem potom ge enkrat pozivlia vso strokovniake iz okolico. nai nemudomn. pristopiio kot elani, ker ie to v niih Io lastno korist, siecr bi bilo pr^DOzno Poia^nila dai>-sta odl>ornika V- Weixl, Glavni trs 22 Ln I- F!ožir-. Ter-etthoffova cesta- Podrtiztrtca Ljubljanske kreditne banke ▼ Mariboru je pričeka s poslovanjem dne 24- februarja 1919. Ravnateljem je imenovan bivši dolsoletni prokiirist centrale Ljubljanske kreditne banke v Ljubljanu štajerski roiak iz Središta, gospod Drazotin Klobučar. Nov oriient - ekspres preko Milana. Mednarodni komite se ie v Parizu 6- ffibniaria posvetoval o nveđbi nove-ira oksprpsne£ra vlaka na progri Bor-deaux - Lvon - Milan - Trst - Linblia-na - Zacrrcb - Beoarrad - Cariffrad-Odesa. Končna rešitev o uvedbi tega novesa vlaka se ni padla. upati pa ie. da se bo ta vlak npelinl. ker se ie za-vzela zrni najodločneie milanska tr-gov=ka zhornioa- Borza. Zasrreb. 24. februari a-(IA. kor- ur-> Zaključni kurzi na da-nažnji borzi: denar blaeo Br»nka zr trerovino. obrt in industrijo • • • • . 446 455 Banko in hrenilnica za Primorje. SušaJr, stare deln. — ^40 nove > 511 520 Hrvatrka r>4qniDtna banka 1445 1455 Eskomptna in mentalna banka Brod ..... 870 3§0 Hipotekama, banka. Zasrreb 446 450 Jadranska banka, nove deln> 895 9G5 Hrvatska kreditna banka . 1045 1055 Narodna banka, Zagreb, stare delnice - .... 455 465 Obrtna banka.....250 260 ; Poliedelska banka .. • • . 118 123 Prva hrvatska štedionica, stare delnice ... 85S0 9090 Prva hrvatska štedionica. nove delnice • . . . • «275 8525 Riečka pučka banka • • - 207 212 Srbska banka . • - . . — £25 Zemalska banka, nov© deln- 675 700 Zđrovjc. Položaj rezervnih in crno voi nih zdravnikov v naši armadi oostaia v^d-no neznosneiši- V primeri z aktivnimi vojaškimi zdravniki ki so po većini mnoeo mlafši fcelo takozvani voini do-ktorii so med niimi). so oni pravi pastorki- Vsi imaio niži© šarže. podreiena in slab^a mesta; niti zdravniki z več-letno klinisko prakso, ki so se tekom voine naiboii izkazali. ne dobijo sebi primernih mest- Tako stanie ie nar«v-nost anakronistično. Nad avtoriteto rvsrriiskih zvezd mora vendar stati .vtoriteta znanja in usposoblienosti* Ćelo v Avstriji bi bila ćela vrsta rezervnih in črnovoinih zdravnikov že avanzirala, Jusoslaviia pa iitn višjiu činov ne prizna- Sai bi s tem krivica se ne bila izravnana, a ublažena bi bila. Pravičnost pa bo sele takrat zavladala, ko bo razdelila mlada država čine in dostoianstva čisto na novo po vrednosti in po sposobnostih. Rojraška Slatina. Poverieništro za iavna dela dež. vlade v Ljubljani se ie obrnilo na naše društvo z naročilom, da opozorimo svoie član©, da se v Ro-caiki Sir. ni uvede x tekočim letom prosta zdravniška konkurenca« Promet kopalisča narašča od leta do leta* Indikacije so slične kakor v Karlovih var rih- Sezona traia od srede rnaia do konca septembra. Posebno bi bilo priporo-čati, da se v Rosraški Slatini med sezono naselijo speciialisti za bolezni pre-bavil- — Za zdravniško društvo na Slov- Staierskem: Dr Ant. Schwab- t- č. predsednik, dr- Novak, t- č- tajnik. DruStfene fešti in prireditve. Sokol L je imel včeraj, 23. t m. ob pol 9. uri dopoldne svoj redni občai zbor v veliki dvorani Mestnega doma ob obilni udeležbi. Starosta brat dr. Pestotnik le otvoril zborovOTie na kar je brat Dermelj poda! temeljito tajniSko Doročilo, Blagajni-5ko porobilo brata R. Rozmana izkazuje slede^e: Društveno premoženje, ki je zna-5alo koncem leta 1913 16.262 K 70 v znaša koncem leta 1918 19.708 K, tako, da znaša premoženje z inventarjem m vrednostnimi papirji 40.000 K- Društvo za zsradbo so-kolskesa doma ima koncem leta 1918 pre-moženja z vrednostnimi papirji 26.000 K. Sklad ženskega krožka Ima gotovine 2500 kron* brez inventar ja. Društvena bilanca koncem leta 1918 tzkazaje x vsemi oddeUd aktiv 70.000 K. Cena vrednosti inventaria je zaračunjena po predvojnih cenah. Dra-Stvo ima svojo glavnico 47.241 K nalofeno v prvovrstnlh domaČth vrednostrtfli papir-}ih. Sprelme se todi proračun a leto 1919, kj je samo formaten. Podrobno poročflo načelnika br Slapničtrft izkazuje ogromno delob M sa vra vaditdjski zbor v telovađ-nlcL Na to poroc*lo načetnfld raznih odse-koT, tako vesellcneza, orkestraineca, knjižnice to matrfk. V vseh ten cđseklh se H đeio priCelo s oodvoteno sflo. Ćlanov trna dtvŠhto 60Ž reŠnm in 10 nstanovnfkov. Vsa Mraflfe ta odate* far ti odbon »0*1 absolaton]. Na to pozdravi brat starosta zastopnike bratskih dmštev. Sokola II, Sokola Stepanja vas in Sokola St VKL Zahvali se tuđi mestnemu magistrata asa naklonjenost, kl jo je izkazal društvu; izreka hvalo bivšemu odbora in se spomlnja nmr-lih bratov. Zborovald se v znak sožalja dvign©Jo s sedežev. Brat načelnik Stane Vidmar po§il}a zborovanin brzojavni pozdrav iz Banjaluke, upajoČ. da se kmalti vrne v sokolske vrste. — Ođborovi predlo-gi, da se voli 2 podstarosti 3 preglednikc računov, da se zvi$a nstanovnina od 100 na 200 K. da se poSlie ministrstvn za zdrav-je v Beogradu In starosti čeSkega Sokola dr Scheinerja brrojavne pozdrave, se odobre. Sledile so volitve, pri katerih Je bil izvoljen so^lasno za starosto zopet brat dr. Pestotnik, ki se je zahvalfl za izvoliter in prosil obeni zbor, da so ga od te funkcije radi prevelike zaposlenosti drugie vsaj začasno odveže. §e!e na obffno zahtevo zborovalcev. se je brat Pestotnik uklonH sokolski disciplini Za prveza podstarosto ie bi! izvoljen br. BlonđcU Leo. za drugega podsta-osto br. Marolt N^ za načelnika br. St. Vidmar, za nieeovega namestnika br. J. Slapničar, v ostali odbor pa 15 bratov, 3 namestniki in 3 pregledovalci racimov. Na to so se določili že delegati za župni hi zvezni občni zbor. PriKlasilo s© Je k društvu nad 100 novih Članov. na kar se je po raznih predlo^fh fn poiasrtiHh med ?!učaj-nostrrJ zaključi! obČni zbor. ObČnt zbor zenskeKa lelovadnes« krožka Sokola U se ie vršil pn občnemn zboru Sokola I. v nedeljo dopolJne v veliki dvorani Mestnesa doma. Starosna Sokola I. br. Pestotnik pozdravi obilno zbrane sestre, na kar ooda sestra I. Vodfšekova podrobno tajniško poročilo. Krožek Je štel leta 1914 1 ustanovnico. 54 potpornih članle, 87 telovadk in 54 gojenk, danes pa Steie I ustanovnico. !5£ podpornfh članic 108 telovadk in 140 Kojenk. BlazainiSko noročllc* izkazuje 3225 K 3S vin. Načelnica sestri JerSkova poda na to pregledno sliko dela ▼ telnvadnici. Vsa ooročila se vzamelo odft-bruie na znanie. Odbor se zvIJa od 6 na 11 odborn'c. Za starostKo ie bila Irvollerta sestra Manica Komanova. za podstarostko sestra Teofna, za načelnico sestra Jeršek. v ostali odbor 11 sester, za namirnice 3 sestre in za presrleclnice računov 2 sestri. Starost'ca sestra banica Komanova ?e zahvali za izvolitev ter ocrta ocromno delo, ki caka kroJek v bližnii bođočnosii. Na to r>r>zdravi zastopnice Sokola IT. sestersko društvo na kar *e z^VTtučl zborovattfe. Obcni zbor »Dmštva za sradbo ia ▼zdrževanje Sokolskejra doma teiovadnem« društva »Sokol I.< v Ljubljani« se je vrSil ▼ nedeljo, dne 23. februarja po obenem zboru Sokola I. in ženskega krožka v veliki dvorani Mestnega doma. Predsednik brat Pestotnik ocrta v velikih potezah, kako si prestavlja bodočl naš Sokolski donu opremljen z vseli moderaimi in higijenjčnjmi na-pravami, kakor bi zahte-vala moderna telo-vadna tehnika. Nato poda tajniško poročilo br. Vodeb. Blagajničko poročflo izkazuje okros 3200 kron premoienja. Vsa poročila se odobre. Na predlog odbora se zriša člm-nartna od 3 K 65 vin. na 6 kron. število odbornikov se zvisa od 12 na. 22 bratov. Pri. nato sledečlh volitvah je bil izvoljen pTed-sednikom br. Ljubo Dermelj, predsedniko^ vim namestnikom br. dr. Pestotnik, ▼ ostaB odbor pa 16 članov In članic, 3 namestnOd in 3 preglednild računov. S toplim! beseda-mi se zahvali novi predsednfk za izvohter, nakar je, bodreč k novemu dehi, sakHnC0 zborovanje. Ob^ni zbor Splošoera slorvnakeca-ženskejra društva se \e rršll v nedello. 23- t. n> ob 5 popoldne r posretcmrinlcl magistrata- Občni zbor ie otvorila "pred-sednica ea- žnpan^a dr. Tavfiarieva. ki! se ie v svoiem nagovora spomintala razmaha, ki gn ie doživelo drndtvo po revoluciii. Ta občni zbor ie prvi ▼ evo-bodni kralievini Društvo ima Selio raztoemiti svoi delokrocr na vse nanotCB ženstva. da bi se končno nveljavila pravice, katere eredo ženstrb. ki bo imelo potem ▼ društvu svoio »aslombo-Društvo bo zastopalo vse interese bre« politicnesra ozadia, žena mora delati za. ženo, mehka roka nai se oki eno žilave," kaiti le na ta način bodo ženske dosegle to kar žele in kar iim po vsei pravici arre Končno se predeednica spomini.i vrlih umrlih članic in pod-pornih clanov. na kar poda tajnica ea-Minka Govekariova obširna in teme-liito tainiško poročilo. V svoiih sklep-nih besedah se tajnica obrača z navdu-šenjem do nove vlade in do nienecra elavnetra predđrtavitelia kralja Petra, kar ie izzvalo pri zborovalkah ži\'»li-no odobravani©- BlacniniSko poročilo izkazuie v minuli poslovni dobi 607! 56 v, izdatkov pa 5742 K 56 v, tako da znaša prebi tek 332 K. Po poroci hi presrlednic raeunov se bla^ainiško poročilo odobri in podeli eelemn odboni absolutorij- Spremene se pravila v toliko, da se zviža n.«=tanovnina od 20 tia 50 K in Žtevilo odbornic od 10 na 30-Pri nato sledečih volitvah bila ie izvoli ena za predsednico zopet ira. župani a dr- Tavčan'eva, v ostali odbor pa 19 članic. Vršile so se potem Se volitve v razne strokovne odseke Spreiete so bile na to naslednie resoluciie: Splo&no slovensko žensko društvo v Ljubljani zahteva aktivno in pasivno voli I nr> pravico ženstva za vse zakono-dajne rastope, okrožne, občinske in drusre evete; zahteva sastopstvo žen-etva v vReh onih korporaciiah, ki odle-caio o iolskih, mladinskih. zdravstvenih, kulturnih in aprovizaciiskih ter sploh iavne blacinie tičočih se zadevah: zahteva izenačenie naslovov in plač žena>Tdh, državnih in zasebnih naetav-lienk, uslužbenk in nrađnic s mošJri-roi; zahteva odpravo otroškesra dela v obrtih. industriji in kmetiistvri ter odpravo nočnega ženskeara dela: zahteva ženskih za>stopnic pri porotnih sođi-ščih ter moderno, človekoliubno skrb-stvo za vdove in sirote ter 2a nezakon-ske matere in nezakonite otroke- Ta resolucila se pošlie ministru dr Kr?-naerju v Beosrrad in vladnemu pređsed-nikn dr- Breicu ter načelnika JDS žu-pann dr. Ivan Tavčarin v Lmbliani-Sprejete so bile nato še sleđeče resoluciie: slovensko ženstvo zahteva. da se odpravi krivica sa prihođnie volitve ▼ trsrovsko obrtno »bornico. da ženska volilka ni sm^la direktno isvrSevati vo-Ulne dolžno8ti. morala ie sa to poobla-stiti moškeera upravitelja, Čiear podpis je iamčil sa veli&vnost elasovnice. Ako ima ženska volilka smožnost da ▼odi samostalno trgovino ali obrt, pla-čaie davek, mora imeti tndi pravico iz-vrievati samostojno voli Ino pravico- — X timvtko obrtao sbonio* Mitti Srao & »SLOVENSKI NAROD9, dne 2& februar}. l»t£ 46. nar. prthođnje voKio todi ženafce aaatopnlea. da s&stopaip svoie trgovske interese* Ta reeolnciia se pošlie predsedniUu tr-govako obrtne zbornice c Ivanu Kne-za in tncovskemu ministrstvu v Beogradu- — Splo&no slovensko žensko drnžtvo zahtevu. da s& pokliče tuđi y višii šolski svet več ženskih moći Splošno slovensko žensko društvo v Liubliani iziavlia. da. snu-tra za svoie glasilo list >Jncos!ovanska žena*, ine-seenifc za kulturne, socijalne in politične interese žen, ki izh&ja v hrvatskem. srbskem in slovenskom jeziku v Zaure-bo. ter sra izdala in ureia Slovenka gospa Zofka Kvedrova-Demetrovioev*. Ta mesečnik je po svoti vsebini iako bofirat temeljit vedno aktualen ter zastor*, načela, ki inaraio biti vsafci za-vedni ineoslovanski izobraženki sveta* Edinstvo v interesih in ciliih Jucoslo-vank najde v tem lista naileDšetra in najodlocneisetra izraza Poirumni in spretni urednici Zofki Kvedrovi izreci občni zbor svoje priznanje in zahvalo, vs© Slovenke p* pozi vi ja občni sbor da smatraj o ea svoio dolžnon naročiti se na ta list ter zbirati med svoiimi tovarišicami prosto voljne prispevke za vzdrževanie tega lista- Slovenske čas-nikarke in pisateliice pa pozivljamo. da čim naimarhiveje sodeluieio pri tem mesečniku. ker od niih ie odrisno, da bo tuđi slovenski del lista bograt in do- bei> — Nato se ie poslal novemu SploS-nemu slovenskerou društvu v Ptuiu ▼ roke are* predsednice Mirke Fertičeve naslednii pozdrav: Občni zbor Splošne*-era slovenskoga ženskegra društva v T-jubliajn z naiveeiim veseHem pozdravlja sestrsko društvo v Ptatti- — Frania Tavčaneva- — Vse te resoluri-je so bile sogl&sno sprej^te z velikim odobravanjem- Koncem zbo rovanja ie bila Županja ca- Franja dr Tavčarjeva izvoliena za častno članica za kar se ie era. ,župania zahvalila ter z&kliučila zborovanie- Ijiubliansfci Sokol. ObČni zbor ljubljanskoga Sokola se vrši dne 9- marca-V to svrbo ee vrši v četrtek 27. t. m-ob 14S. uri zvecer v nosvetovalnici na macistratu informativni sestanek. h katerorau so vablieni vsi elani in članice* Udeležite se polnoštevilno * Napredno politično in srospodar-pfco društvo za šentpoterski in kolodvorski okrai vabi vse člane. kakor tuđi somišlienike iz Vodmata in el^na krajevnih oreanizax3ii teh okrniev na slioi ki se vrši v sredo. dne 26- t- si* ob 7. zvećer v eroetilni e. Župan čiča. Aaacljeva cesta 15- — Shoda se na vabilo odbora udeleži tuđi strankin predsednik es dr- Tavčar. PROTEST SPLOŠNE ŽrTLEZNIČAR- SKE ORGANIZACIJE PROTI OBSOD- BAM ŽELEZNICARJEV V TRSTU. Ljubljana, 22- februaria. I« oe^rčeneffa erca številnim n&-vzočim izvirajoee sočustvovanje. krepka beseda v pomoć po neđolžnem trpe-čim železničarjem, enersdčen protest i>roti drakonienim obsodbam. ki so Ita.-liii v veliko sramoto. Predsedoval 1e shodn Marcel Zor-Z a« Glavni povomik i© bil soc. dem-Kopao, ki je isrv^ial: Že vežkrat smo protestirali proti italiianski vladi radi najsil\a napram slovenskemu živltn na za&eđenem ozemliu. ali da bo i talijanska vlada imela poemiru kai takesra storiti. kar ie storila z želemi(?ariL te-era si nismo mosrli misliti Italiianska vlada ie bila že decembra obljubila, di bo plaiševala od noveea leta 1919 vse pristoibine želexni6ariem, kakor iih iinaio pri nas- A ti besede ni držala, in ko ni bilo obliubliene 50% doklade niti 1. febniaria. so želrznicarii pričeli stav-kati- Karabinjeri! so na to t>olovili ne Ie stavkarski odbor, flmpak koerar 30 dobili« fKliri: Fei!) Cisto umevno ie Mio, da ro železničarti segrli po sred-stvn, ki iim ie edino Se preostalo, to ie po stavki, potem ko ie tista svobodomi-selna. moderna I tali i a prelomila dano besedo- Italitani so železničarie postavili pred eodniio in sledile so> strašne. drakoničneob3odbe. Naibuiših brieantov v Ttaliji ne zadene taka kazeu. Razveseli ivo ie deistvo, da so italiianski so-đruffi priskočili stavkuiocim na pomoć in poslali svoie odposlanstvo v Trst- V znak protesta ie bil v Trstu 24urai splošni gtraik- Solidaren ie bil proleta-riiat. solidarna pa tuđi buržoazija. Južna železnica ie posodila Italiji 5 Atroiev. Itaiiiani w> 16 nd^ih sežerali in tako oškodovali Jneoslaviio- Govori se nrlo. da bočeio poslati tuđi nade ielez-ničane na zaaedeno osemlie. aH pierur-no je. da od nas ne crre noben železni-fiar črez Loicatec. (Klici: Noben!) Mi mmamo s temi liudmi nicesar več opraviti- Vladi predložimo resoludio. Ako &e Dotem odstranijo s procre karabi-nierii in prekličeio nezaališane obsod-be ter dobe naši železničarii zadoSčenie, XH>tem i>a se bo »opet lahko vozilo v Trst- (Živahno odobravanje.) Prežita resoluciio K beeedl se ocrlasi odpoelanec de-želne vlade dr. P- Pestotnik, TX>iae-njuioć. da obstoii ekupen dosovor med železniškiini ravnatelistvi erlede inx>: soievania stroiev in vozov. Italiiani gotovo ne acaelužno nobene ustaure. tei-ko nam je bilo erlede izposoieTania že-lezniškesra parka Nemžki AvstriiL lažje glede Češke* Ozirati pa ee treba na mednarodni položai in politične vidike-S tdn treba stvar presoiati* Gre sa en-tentin dovoz živil* Ententa ve. da srednja Evropa ni ssmožna plaćati odfikod-nžne. Ne socijalni čut ampak sahteva. da srednja Evropa plača odškođnino, ie narekovala pomoć stradaiočim me-stom- Mi se nahaiamo v donaino muC-nem položaju: ali odklonlti lahtero ali privoliti- Od dobre volie eotente pa Se odvisno naše narodno vprašanie. Ako bi mi odrekli prevoz. bi bila nafta poli* tična pozicija v Pari su inrubliena* Ne posoiujemo Italijanom voeov in strojem, ampak ententi. Dobili smo ffaraa-ciio. da ae vse vrne. Poeoianie ima služiti samo poepeševanni promete- De-želn» ▼lad% kai dnucesa ni mocl» storiti. Italiiani na lažeio in savijalo in ameriškemii podpolkoTnikn amo morali dokazovati, da nas pri dovozu ne zadene nobena krivda, ampak da bo krivi Italiiani, ki imajo slabe namene, ki ho-če\o nas ocrniti, da se UDiramo celenm svetm ki hočejo nas razkričatt sa ljudi ki ne drie reda in miru* SocUsamo z reaolucijo proti krivicam, Id aj rode železnicariem- Primlieni so bili in mo-ralgo opravičeni so nrideli starkati- tmJt bsdhsđrahro lm ■■■ilst is *tađa ▼ niei. Želi kratko ispremembo t resolu-cl 1 i glede izpoeoievanja želexniAkih vozov in stroiev- (Govora ie sledilo veliko odohravanje-) Pozdravila ata na lo shod ie đr« K o r u n imenom izvrsilneca odbora suc- dom stranke in Peteian imenom razredno on?aniziranecm> liudstva- Po-sdravlial ie italiianski proletarijat, ki ^o ie zavzel za tržafike ieleznićarie in apeliral na proletarijat vse sr a sveta, da zahteva. da konforenca v Paricu zastavi v&o svojo moć. da se resi naše «ase deno ozemlie ter tako prepreci ireden-tizeni in nov vzrok za vojno- (Zivmhno odobravanje.) dpreic^ta ie bila na to eoclasno na-stoDna regoluciia: Na lavnem železničamkem shodu dne 22- t. m. v Mestnem domu ▼ Liubliani zbrani železničarii naiodloćneiŠe protestiralo proti neza&lišanenro nasilju, ki ea uporablia italiianska eover-nativna oblast v Trsta proti tržaškim želeaničariem državne in iužne želez-nice> Shod konstatira, da tržaškim že-loznič&riem ni preoBtaialo druco sredstvo kakor edino to. da zapuste delo v tpenotku, ko ni uprava žvleznice na okupiranetm ozemliu izvršila dane ob-liub^. da bode izplačala oeobiu iste do-hodke. katerih 1© bilo deležno pod pre^šnja upravo. Iu kor sta državne in iažne želesmie^ unravi oatalemu osobju že izplačall f*0% zvišek draarinjskih doklad, mora losrično tuđi uprava itali-iansl: ih železnie izvesti ta zvišek za provreo osobie- Shod protestira nai-odlocneišfv da. ie italiianpka vlada po-lovila v stavko stopivše železničarie in iih ot>so od osrednje vlade v Đeognda. Na Hmrt-. kem !e dovoDen ravaokar u j i. —■ »I de-lavink potom vladae odredbe li Boo-grada, _______________________ Vabilo ee tm selo vmšm AUihd *r-govjM sestandr^vsi potooletnl fajBgdL castopnfld, potnfld li Iffuvsko tootn* ženi ntstavUcod vseh katecori ▼ •••' trte* tocao ob & mBsi ▼ tmmnm »ZTmte« (nekdal KMkST 9m* m Ralnovelia ooroflia. Ps&fbtm brzofovmđ poročUa *Slov. Naroda*: SCHEIDEMANNOVE IZJAVE. Geoeve, 24. februarja. NemŠki mini-strski predsednik Scheidemann t>e je rajgovarjalz urednikom naSe korespon-cience. Izjavit je« da je nemška narodna skupština doslej resila najvažnejše zakonske predlože, kakgr začđsno ustavo. zakou o davkih, imenovanje narodne vlade. Narodna skupščina funkcijonira na temelju koalicije najmočnejših treh strank. Na desni in levi se mora opozicija ukloniti, dokler se ji ne posreči raz-gnati koalicijo večine, kar se pa v do-giednem času ne bo zgodilo. Vsi takšni poskusi so odbiti. Vladae stranke so s tem samo toliko boli trdno sklenjene. Programi, ki so iih predložila posamez-na ministrstva, tvorijo temelj za bodo-če delo. Ti programi so predloženi kri-tiki narodne skupščine in javnesa mne-nja. V bodočnost gledamo optimistično. Sodanii položaj pa ni najbolji. Kaj po-maga najboli poštena demokracija in najmoderneiši socialni duh, kaj vsi po-skusi. postaviti Nemčijo v red svetov-nlh narodov kot člen onih* ki služiio na-predku. če priđe do palom* in če moramo morda pod svojimi rnsevinami pokopati bodočnost Evrope? Ta skrb mori narodno skupščino. Narodna skupščina, ki je prf obložena z tfospodarskimi nalo^ami in se ne more tako posvetiti retoriki, kakor svo-ječasno druge skupščine. se bo sedaj za malo časa odgodila in se na novo se-stala, kadar bodo frakcije izpitale definitivno nsravo. Upamo, da bo tuđi to ddo hitro *m temeljito izvršeno. Doti ej se mora pojasniti tuđi naš zunanjepoli-tični položaj, dotlej se bo videlo, ali hočejo nasprotniki končno stopiti z na-mi v mirovna pogajanja, preklicati blokado in nas preskrbeti s surovinami in zivili ter tako ozdraviti sedanji položaj. zalibog izgleda, tla duh maščevanja no-če pomiricne Francije, toda nočem se vdajati pesimističnim zaključkom, ker sovori toliko vzrokov tuđi pri naših na-sprotnikih za hitri sklep miru, da si ne morem pravzaprav predstavljati za~ slepljenja, ki bi dovolilo, da se sedanji položaj zavleče še nekaj tednov. Ni-mam bližnjih podatkov o napadu na Oemenceaua, ampak ta dogodek je simptom, da tuđi naši nasprotniki seda-njega položaja ne morejo dolgo vzdr-zati. Ta Scheidemannova izjava izpopol-nuje izjavo Brockdorffovo, ki smo jo včeraj prinesli, tuđi v stvari, vsebuje namreč prtkrito nemšTco grožnio r bolj-SevizRiom. NEBONICZ L\SKO ZENITVIJO- Oeoeve, 25. febmarja. V zadnjem hipu st je Že dotgo pripravDana za-roka valeskega prtnea t italikuisko priBcezinio JoLauoo odložila. PravBo, da ie vzrak tenm ozir na kraljko-mateT Margerito nadalje radi pogajani % Vatikanom, ker zahtevajo AniSeti, da bi princezinja morala pristopiti na angfi-kansko veroizpovedanje, m pa rugoskv vansko - italHanski spor. (MogoČe pa vedo Angleži prav dobro, da v ItaliR vre in hočejo vt previdnosti počakati. kako se stvari razvtjeja) IZ LASKEGA CASOPSJA. Oc00tv» 25. feui UMW- LiSu pOlHfl-lancev in sodalistov oštro krltiziraio izdano nnnesttio, zkstl tuđi »Štampa« tn »Avntic Onznra jlh pridno crta. Nad-onalistični listi nadai!«je|o izredno bes-no pdemiko proti nam. »Trftuma«, rimsko vlađno gasilo, govori o tagoslovan-ski blazrtosti hi x zadovoBstvom prinasa članek iz čisto brespomenibneKi pari-škeira lisriča >V Action Radicalec, da nosilo Jucoslovani odgovornost za sve-tovno vojna da so narod s temno pro-sTostjo, da nfso nič dominesU k dvfll-zacift. da so bifi naimoćnefsa opora habsburški mouerhm hi da bočtk> Se enknrt ranetrti svetovni pofar. Katoli-širi »Corriere čfla z izrazom najtoplejSlh stmpatij n JttgostavDo, svari pred preveč radikalnim naglašanjem srbstvm in svetuje ohranitev hrvatske samobitnosti. (Hrvatske samobitnosti nfledo ne napada in Jo žefirno ohranHI ravno taka kakor se noteMcmu ne sanja o tem, da trt ae ho-tefi Slovenci odred svo$ koltvrt ta |e-zflea, veader p« naj g. Rtvet svt4e jrfm-patfte sa federafizeai fes podonavako tedereefto obdrfl am tebe.) DROBNC VCSti U PRANCUB. Oa>ai% % febroarla. Fiaaeeaki at MH MtleSId listi s priznanjem pišejo o poioolneni Dsnertn in pravila da Ie v Nema pricel Hol med fankarsko reak- djo io ndečim terorieni ter da koletn NemOia med tema ekstremom«. — Međaarodni aodiKstlM tmreaa ▼ Ber- m Je povodom mora Psnq|a poaial bevarskJ vUkH soiaino depeia tadtero e podplsal rtttysman*. — OcancaBean t od daaes isvea vsake nevanrosn. "fsf^^b to inMMMia ft^^^fc. sai seatedn^ e aled itenUtoi ske tarote, ti Twfl«T ftBimmrp — Cefl1**^ Ie dobfl dovofle- Parin pod predsedstvon kardhmla Ln-oom In sktepal o nMiiinminnm J***-ftepi propanaa v PraaaH ZaMov« avobodo povka, tmeraiot jitnmt __ cer- ALBANU V PARIZU. Geneve. 25. februarja. V nedeUo *e dospela na mirovno konferenco albanska delegacija pod vodstvom Halil paše.-(Plaćali so jih LahL) »TEMPS« O NEMSKI AVSTRUt Oeoeve, 25. februarja. Najoglednej-ši franeoski list »Temps« objavila znamenit uvodnik pod naslovom »Ncm-iko - avJ. d. D.«: Nem-ški nemiri dajo zaveznikom priliko one-mogočiti nemško aneksijo Avstrije. Ce bo narodna skupščina v Weimarju proklamirala združenje, bo pariška konfe-renca definitivno odtr^ala Porensko od Pruske in napravila iz nje neodvisno državo. Avstriia naj bi ostala nevtral-na država z mednarodnim poroitvom. LAHI ZA BOLGARE. Oeoeve, 25. februaria. »Idea Nazi-onale« prmaša članek, inspiriran od boćarske strani in sicer te krosrov švicarske - bol?rarske republikanske emigracije. Clanek piše o znani misiji Bala-banova in prmvt da Je njegov predloc za ustvaritev balkanske federacije v Đeosradn propade! za zahteve Ju^oslo-vanov, ki zahtevajo za sebe na Balkanu pozicijo, kakršna bi odgovarjala vo-dilni vlogi Pruske v NemCijl. »Idea Na-zkmalec zahteva, da morajo laSki delegati na pariški kooferenci podpreti bol-garsko deiovanje. NOVA ITAUJANSKA PROPAGANDNA OFENZIVA. Gen**e, 25. febrnaria. Ćelo U*«**, sko čeaopisle zahtev« httre^e posfora-n)e mirovne konfereoee, Slasti »Secolo«. (Racfi poloiala ▼ itafL WH$ooove od-»otoostl hi ptopagaude |e tavlaCevanJe aa nas boUSe. — Op. ur.) Kakor bevemo, najserara lafka vlade asteKnrltl ▼ gvtci preshko. kl na) bi t prrt vrs« sla-m propagandi proti Jo«o«tevattoin bi delal ▼ |pwe« saoraminu z neafldnil krogL LaM tuđi Bčelo stflnrr z bofcar-sktaa) krosf t StIcL Dooooia v rr alul Geseve. 25. febnurja. Iz Rtana !»▼-IMo 24. t m.: VCeraj |e manllestlral protetarijat t **# Itaim poTodom po-vnrtka aimiftfttfimm*^m V jortao so bua ▼eflka zborovaiij«. OoroHI Ie Orarfa-dei. Saeoe flttattestacfe MbQeT Ber-sasM te Bokori, kler |e ■anffestlralo bi potea demonstriralo po 40.000 Q«B. Podobne maidlestmdle so se vrsUe M drnsfe mestftu V Bresdi ie proklaiol-raaa generabia sUvka, (To obvestilo H Rima Ie oficiiozno. Resnloa ie torej nal-brž še mnogo huj5a-> AMERIKA PROTI LONDONSKI PO- GODBL Oeaere« 25. febrnaria. »TlmeM po-rečafo, da sabtera vlada Zedbileidh dr* žar aneriHA. da *© razTefla^l ton. domka potodiMU U trorl zapreko ka-aiiaetol ndrae re«rre »ajosioTju-bkeca ▼prasasta* NEUta IN ITALUANL Ljubljanski dopisni orad poroča t dne 24. febraarja iz uradnejpa vira: Ita-fijani so železntSko progo TrWž-Ratcče. kl aa Jo bili doslc{ upravljali oni, v" ■pravo prepustiB Ncmcctn. j W1LSOft PRISPEL V AMERIKO. Boetoa, 24. febrnarja. 04. kor. ur.) Otetom Renterjevega orada porota Dm. kor. nrmd: W0soo Je dane* dospel Aprovliaclia. •dMka, U se Ie vrida dae JI. L m. ie po-rofiatl: Vattko mr-l^i* aladkoria Ie ae-^fff^ftr^^ ker je dovoc aladkoria xdnt2aa x rasalaii težavaua, U saenknU nišo premost-Utf. Aprovtsadla ee |e «ato odločia, da kepl iBtrlktBiki tladkor, kl Je hgjfagalae aa ratpotage. V LKibliano Je M^flsa o vesoBov auMfOEiHi^HGeKa kristalBe* ga etaa^or|a» Slađltur bo stal v nadrobnl proda« po&«Kn kOocrun. Amerikanski rfadhor ■! poeeleonMi raflalraa, anpak ae-BoiDBe nuBeoKajpe Dav^^as vofle vefiko uBoat* Mi« ed oaflEetm ttadkorfa. AprovUacUa ho prodaiala ■■mtlmiiit steđkar Itm kuattgapU bi aa Irtiain za krompir. Vsa-ka oteba dobi Uako do 2 kc Ratdefflni aa-Crt te pravoCaaBO objavt Tekofl krotal b> 4m te reaetU aa tafcasotco po pol kHosra-■» qtoka *a kako. iHokojpr^dala'-apfb-4 S krili* M*ko )• tkrmji« ta- lostia Vse aproviztelitke za* loce zadostaiejo koma) ie sa detet dni. Prizadevanja mestne apro-vizacija* da dobi Ljubljana vsaj za prvo silo par vagonov moke za peko. so ostala brez-uspoiaa. .Prediedstvo deželae vlade ie osebao posredovalo pri hrvatskensa bina io doteglo, da dobi ceU Slovenija 60 vago-nov koruze. S tem i« Ljubljani zaenkrat malo pomagano. Koruza Ut vskladiifieaa T Osieka, kamor sta tndi že odila dva vlaka* da io prepeljeta v Ljubljane Vendar pred-no se koruza prepelje in zldje, bo gotovo minulo voč kot tri todne, tako da i« neiz-ogibna posledica. če a« bo druse pomoći. da ostane aprovizacUa naenkrat praznih rok. Končno tuđi s samo koruzao moko ni mosoče peći kruh In nam zato $e sama hr-vaška koruza ne pripomore do kruha. AprOf vizacijski odsek Je že v svoji zaduii seji skJcnfl za slučaj, da nitna primernc množine rnokc za meianje, razdeliti koruzno moko na izkaznice in opusti peko kruha. Apro-vizacijski odsek ▼ zadnji uri najresneje opozarja deželno vlado na veliko nevar-nost kl pretl Ljubljani. Prehrana mosta je že tako nezadostna ln trpi prebiva!stvo veliko pomanjkanje. Sedaj naj naenkrat iz* ostane še kruh! Aprovizacijski odsek mora že danes izjaviti iiia na ltablianskem trn eetn iai kot delaree neki roeo« menial sto kros in Mm II čtA sto kron pre>ve& Prosim če bi bila cospa toliko poitena, da bJ oddala nasaj ▼ npravniStro >Slor* Na« roda*, ker gospa mi ie oeebno znan* Kdo Te kaj? Kdo od Tracaioelh se rn-sfdh vjctnfkor vć kaj o prostovolicn Pavh raranelljv Iz Mirna pri Gorici, Id Je sluifi j»H 27. dom. pesoolkn. Zadnjo karto Ie pisal ti Omska v SfbtrflL Obveetfli proti pcrrmitvj poStnlh stroSkav prost Mara Cdt> L.?nblianm. FranCerro nabrežje St. 1/TT. IidUatefl a odgovori vtdolk: VaJeofin ICopitir. Ustidat to ttefc >N«odae ttttrm m 4». Stev. .SLOVENSKI NAROD*t dne 25. fcbruarja 1919. Stran ?. SV\ (MIR a9 se Parafini kot kom-JJ If Uli A canjon dobro uspevajo-čemo podjetju. najraie strojnem« ml-zarstvu z izrabo rodne ili druge moči. . Sem izobražen, 24 letea m©Ž x realčno i maturo tn vešč plsarniSkega vodstva. \ Ponudbe ood „latattHlB* pvftiao \ teieće, toitui- 2118 ■fin ^**- mlUl ^001* K *>•— p«- ■ilH, Siljim po povzetju poltnlne proit«. ter franko zaboj'ek. Pri odje-mu vec orig nainih zabojev popast Dalje nadim tuđi ve*jo mnoZ.no zclo dobregm malčobnega mila. ter nad lwLJ!flrt^ nf**ovih sodo* Tfrtta A. Kailea, IJaMJase, KartanU ccata 19. Jttgovie Hattfft naznanja v Imena svoHh otrok «fav rif«, Vladimir«, U«Uf« ta K*niail|e pretufn© vest, da je njegova iakrcno ljubljena soproga oztroma predraga mamica gospa Marija Jugovii roj. Rom po mučni bolezni nenadoma preminula. Pogreb se vr5i dne 25. februaija ob 1 ori popoludoe iz tnrtvaSnice pri st. KnStofu k Sv. Križa. MaSe zaduSnice se bodo darovale v več cerkvah. LjBbliaiia, dne 25. svečana 1919. Žalajoftl ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem tn znancem prežalostno vest, da je naš iskreno j ?jub>jeni, nepozaboi mof, mat, stric in svak, gespođ i Josip Herzog ! oroInHc v pokoj« v sredo, dne 19. t. m. ob It. ari zveier, v 56. letu svoje sta rosu, nenadoma preminuL ▼ Ifutomern. dne 22. svečana 1910. Papina, soproga. — Fsrolo ta Anton, brata. — Klari, sestra tcrialnjotf oataU | Zahvala. I Za obile dokaze 'skrenega aočutja povodom ' nenadne smrti našega iskreno ljubljeaega očeta, •trica in svaka, gospoda , Josipa Javornika I za poklonjeno ovetje ter za mnogobrojno ndele" I žbo pri pogrebu izrekamo svojo globoko čutečo I zahvalo. J1?7 Žalngočl ostali' ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■—■—^^—■-----------------.-------------------------------- Zahvala. I Povodom prebridke izgube moje dobre žene, gospe I Mnlcs Lsnsrt roi. Muršsc izrekarn tem potom v svojem in v imenu svojih otrok Braaka I in Zore vsem s^rodnikom. ortiateljem In znancem za tako ča- I srno apremstvo na posUđnji pou mojo najsrćueišo zahvalo. I Nadalje se zahvaljujem Ć. duhovSčini, postbei g kaplana Ci- j riču za ganljive besede, pevskerau zboru za utehep >ine žalo- I stinke, Cmi-Metodovi ženski podružnici za poklonjeni venec, I »cakor tuđi vsem drugim darovalcem prelepega cvetia Hvala I vsem, ki ste prerano umrlo v njeoi dolgi bolezni obiskovah I in to!ažiii. I Pokojnico prporočam v »pomin in molite*. I Ptuj, dne 17. svečana 1919. I Žalujoči soprog in otroka. let farmtt ^riTS. flttAnr se zameaja aa tnoko v trgovini iHIlBl Iva*« Scaifter. KtfftMl tff *. ____________im____ ULH a1!!l Ponudbe ^..Easteralk T 37 na vratarja hotela .Union*. 2367 Bi MHm * P*«**- Kela4f«fs*a sltea II. KtifflSlII erafa hita Cei Oorttča, l( aa& 2390 ____ pod .Ekmarija/zM** 2395 gledališta. 2388 Ilfn 73 hlTVB Farbreibmaschine večii UH Ui Mi IB za napon z jermenoro, že rablien, nm kapL Naslov pove u»t S!ov. Naroda. 2341 fifl*a«ifllirna prldna In pc§tena, želi služ-UU PU'JlUla, be v •trgovini, zna ttid* šivati. Cen). ponuđbc pod „Trgoviia.-'M*!** na npr. .Slov. Naroda'. ^391 finu trsim te **9l. Cenj ponudb-UfD mun pod »Srebro- na Anončn« ekspedicijo AI. MateJič, Ljcbljana. Kod gre»ni *K JI 24r2 tf3llf1V91lifl strogo. ?e tnogjoče z !n-MulIUldUje, štrukcijo, se i§če za dljaka-, rvoSolca. Ponudbe na uprav. »Slovon-skega Naroda« pod „Stro^o^^?*. 23J7 i*»v n s rlačo 70—«0 K rm ečno in 1 »Obarid s olaCo 4^-50 K mt> >eCno. Ponudbe na gospo Jelk* đr. H)kol«(«vli ffr^a, SliToaila. 2394 l^nnO'^rii trcio rezone, kuhane s pra-ll0iniCtaUCv vim slad oriem, ** odboičkom vred za 60 K leMđtkt ■•rt!, graiCak na grasdal Oolfč ari Roajteab, tojenso !! Trgovci !! Nudimo: 50.000 metel iz riževe slame* št. 1 po K 4-80; §t 2 K 560; št 3 K 6 40; St 4 K 720; krtačc za ribanje proda iz rl2eve slame K 23-, iz pravih korenln K 7— za komad, kakor tad i vse ostale vrste krtačars^ega bla-«a. Cene franko Zagreb. Em. Welss i s>ag« Z*V*** Jsrašićeta si. a> Po&ljamo tuđi po poStt po poyztttu. 1170 Josip Jug stavtoni in pot)iStv#m Rimska cesta SL 16 saznanja, da Se vedno dela s pristnin .___: bmow_ Unistia Bila !!L!2? ^ •* "^^B# «li|sMI mi aftaa. Naslov povcuDf. Slov. Naroda. 2336 IWhu!llt Nov feieT^InVie u god-■■siflllU! no naorođaj. Naslov no ve upr. Slov. Naroda. 2335 Ti rifnka v ^g^ni ieif"priti oVkiioi ti lUflUI z deiele. Naslov pove upr. .Slov. Naroda. 2325 RoM ilni dobra ^*™)^ k°pi rttnU Iiraj« lm Bajaros. U^ovec v ■atfssrl. 23>7 lOiiU IIULBH nudbe z navedbo veli kost i pod .TraHea 2374" na upr. St Naroda. 2374 DnjtHfiia vsake vrste po rmernih ce-DuDflllC nah tfosavlfa redno tvrdka Pr. Medica. Liabllas«. TrltšU ci Postrežb* točna m solidna. -3 1 Hni^2r«i'ri Wi govori slovensko In ildUllUI, nem$ko, Fiće ptttibo v nolteni hisi Ponudbe pod »Fošteaa ?«1- na upr. Slov. Naroda. 2401 ffttiim m3inn° W5o (vilo) z vrtom v lltt JliU predmestju. Ponudbe pod , Blt-tina 237044 na npravništvo .Siovenskega NarodaV 2370 Vit'ihin'a k o^okti. rsnesijiva, z lepo UHmD I slovenSčlno in q č e n k a sr sprejme. Več se izve v trgovini lrtnc Schiller. Kongresni trj C mš 3—5ifc. 236^ 2wi«ira iM mmM s$šz OTrnoić, tovvraa poći, Marile To« ritjo ctaia at t.___________2358 Iffll fl 1a)9 v abonnement u -B# pred-ISUS K itttfl stave; event tudl samo dva sedeza v loži. Cenj. ponudbe pod „Loža B'K?3" na uprsvništvo .Sloven. Ngroda'. 2385 §,a šivanja perila in popravljanja oblek. /alerfja Creokel, St. Peter ▼ Sat. toL_____________________________23^3 flniileiialfra zmožna gslanteriiske In riullđiO'-'O, manufakturne stroke, išče priioemega ne^ta v Ljubljani. Cen} ponudbe pod .Kaaafaktnra/2356" na upr Slov. Naroda. 2356 MeleŽBbaJilniK-aiiitat '^f mk za Bosno, nasto^ 1. —15. marca ali pa 1. aprila Pcn-idbe naj se po-šliejo pod .Bosm 2379U na upr. Slov Naroda. 2379 Ctanamma s3sobami, kab:nelo7itku-dluUBluiljC hinjo, kooatnico, poseisko sob", elektr. razsvettsavo in plinom na Bvtiafn se zamenja za ravnotako v Ljubljani. Ponudbe na upra^n^štvo Slov. Naroda pod .Stavovasj e/»l !•. ^>tva jeli resnega znanja v svrho mo-žitve s starejšim gospodom ali vđov-cem z manjš^ družino. Ponudbe pod „Dobro đekfe 23W" na upr. SI. Naroda oridna. poštena, zmožna vsacega dela ori (rospodtnjstvn, ter stare)$a, •• tako] sproimo na poststvo z 10 n«e-bamL Cenj. ponudbe pod „«. 114/»^3* na upr. Slov. Narooa. 239^ ffinihia nmn^rl!3f Kateri značajen in poročil 32 letno izobraženo gospodično ki ima veselje do gosrodlnjstva ? Prednost : učitelj ali uradnik v kakSnem *rj>u ali malem mestu na Št^jerskem. Resne ponudbe na upr. Slov. Naroda pod ,Dobro srce/2131*. ^Bl tfniinniiAflia ki perfektno obvlada KllJIgUlBCjl slovenski, hrvat ki,nem-Jiki m ttlijansk« ali frnncoski jezik, Ce mogoče tuđi Vnrfnrkt^in sfovsn ciril ko pisavo; nBliDlIMSiMu Sčine in nemSčine zmožna urnu sto;episka in stenografinfa, se sprejneta lakoj — VpraSanja z navedbo zahtevane plače pod „«. !0M^W§« na upr. Slov. Nar 2'89 Hifiim lana n* mlada, nimam ražen U' 'lili lelid, gorko čutečega srca tiogega značaja, vzorne preteklosti, fine vzg je in dobre SDloSne izobrazbe n^česar; iSiem tem potom st'ie'Sega, nrtnioSnfga. el' gantnega gospoda, ki bi želei, kakor jaz, uživati s sorodno du§o zadnji žarek zakonskega pole-rne^a solnea Narcdnosf in vera pc s Mnska stvar. Dopis* poStno Ie2eče Liubljana, pod „Prost! «W. 739H ijanje 3 sob, ki bi *»1la tuđi dobra kaharica z dobri mi tzpričevali ter popolnoma zdrava PlaCa za sedaj K fiO*—. Brcz-plačni polupodplati eveotuefno ob stalnenr in zvestem službovanju nrez-plačna obutev. Nastop takoj. Ponudbe (če mogoče s fotografijo) naravnost na nodpisaneea Polovico potmh stroSkov nosim jaz7 eventualno tuđi vse, a*o bo devojka ndgovarjala nalogi. Vjeko-slav Stotih Sl%&. Tigovisa kotom. 2319 — Isobražtma zrotostna — deklica katera se želi pnučlti nmetntga por-ret - fotografiranja, 9aW se sirejne s takojšn n mesečno ^ačetno plato v atellt* ,miOS i r»«*a Joieia _______—sa St LfrMj—■ 2202 Pristno toaletDO milo fino điSeCe, komad 100 gr težak, 3 komadi K 13■—, 12 koraadov K 4&—v 24 komadov K 02.— Pravo domafe suho mHo sa pranje kf K 22 — Pri večiih naroalifi popust Proti ▼po^njatvi zneska napre) do-bavija U. J«akor9 •IsavoHn« »«4|o-t|o v lagrsh« it 13, Po)tr*ais*% m30m t», »nraart^ 5^5 801 ti frčra uda "zr4^ PoUvc m Mkitatetva cesta &/L 2287 let tiiin (teftn) aHk di« se orooa f IJ«»|ja«i. Kjc, pove oprava .Siovenskega Naroda*. 2240 Da||ij na diobno in debelo ter sve-ftulDil tiljke razpoSiHa točoo proti oređplačliu trgovina Martia Samer, Ko-■Jlce. 1068 Sova salonsla oMeta golpoo?1^ vojno blago. »• proda. — Ogleda se lahko med 12.—2. pop. Kje, pove ur»r. Slov. Naroda. 2341 m mm n Mm i^ivzz' ska. Hrana in stanovanie v hi$i. Oglasiti se je: Cesta aa Rodeljero it 8. 2284 W**m Ini Mi\t "Jzt & pbi« sve vrste sira in skute (topf>^-sir) maslo knhano in surovo. Po ooe orosim slati na gornju mlekarnu sa cenama i kol Činom. 1615 II n faffTTh (dobra gaterlsta) rabim U/fl tdljaliđ za takojSnii nastop za žago nj Goienjskem. Za hrano pre-skrblseno. Ogi« »ti se je ori Fert Ar-aejeo, trgove« s tešem. Jesealce, Ooreajsko. ______________7275_______________ Mm z iUh blagoi T.^: Uijcm in blagom vred v p»oraetnem kmju najraje na đeželi na Sp. Štajerskem vzamem v najem. Pozneiši nakup ni iz-izkljočen. Cenj. ponndbe pod ^NAKUP 2192* na npr. SL Naroda. 2192 Rnmi Bafia« oko 30 vagona sa prav MfSIl IfTIel aatl kM CJril Zamc1 So»U Brtaiama. 1614 fin-filns r LJabhani a!) okolici m mAVu& vaaamo w ■•)•«, tvootuaino se tudl kupi. — Ponudbe pod »ItoBf* Moca/2201" na apr Slov. Nar. 2209 proda ceni primerno. Poizve se pii dr. Mahrm, Sv. Potra oosU 1, IL od 2—4 ob delavnikih. 2382 66% milo za britje! Se dobi v vsaki mnoiliiL Komad 90 gr tt«ui«i 2 E. BaspoallVai lfiso Janko Pintar. Sp. ŠišSa, L]nbl]ana« oddalieno 23 km od postaje Črnomelj fn 16 km od Kočevja. obstoječe Iz njtv, tmvnikov, gozdov in pa šn i kov, v skupni površini 17 ba 17 a §4 a2 z vscim gospodarski-3!i poslopji. Posesrvo se lahko ogleda vsak dan, najnižji ponndek K 30.000—. Proda se le Slovoaaa ter vsa pojasnila daje Stane JakJ? Črnomelj. 2380 Prostovoljna dražba pohištva dne 27. Iebmmr]a eb 10. uri dop. ▼ Vegovi allel Itmv. 2, IL Dadstr. Uve. Omare, salonske mire, stensko ogledalo, luster, škrinja, kolo, naslanjač, se lahko ogleda do 26. febr. med 2. in 4. aro popoldne. 2376 Kupujemo vec> koHfme kfmo IJe«^«k* (Dachpappe), kao t molio «Vvo> at* gradjtt« Opširne ponude sa naznakom količine i najnižje djeae, te rokom od preme, moli se priposlati na 2333 OrađfeT. poduzeće 8t]epao I V. Uršić, Zagreb, Iliea 169- ProMp javna dražba poilra se vrši v sredo ob 10. uri dopolđan na Dunaj-zz= ski cesti štev. 10, prej Holzer. zz= Naznanilo- Občinstvu vljudno naznanjam, da se naznanilo od sobo te, 21. febr. 1919 ne tiče gosp. Juga, pleskarskega mojstra, Rimska cesta 16, ampak g. Joga v restavra dji ,pri Wilsomt-. 2372__________________________________________Josipiaa Jog. &gj Janez Rigler T^^^ poaestnfk ^ Ana Rigler roj. Hočevar (y|2 poročena F£tf PRAPREČE dne 24. februarja VEL. LAŠĆE. > Leopold Veber < trgovce in posestnik Francka Kemperle posestnica —— poročena ------ > ZAL1LOG dne 24. februaija 1919 ČBŠNJICA. < Prosto oljfia lovno dre žbo. V soboto, dne 1. sušca 1919, se bode na Miklošičev« cesti St. 6/in. nadstropje, prodajala sotaa oprava, kakers steaeka ara. ebeialo, pedebep kBjlge, ofroika bOu, otreika poileifa. emava, m- tUte9 Uobakl9 Igrate ta droge. Prodaja se vrši od 9. do 12. ure dopoldne in od 3L do &> ure popoldne. Stran & „SLOVENSKI NAROD" dne 25. februari* 1919. 48. Ste*. Bce se lokal ali pa delavnica •sfcrtM prm se*« y »rltlićf«, Tmstt »trnka sU IrtljMia« Kupi se tuđi saajBna Ute na prometnem kraju. Vse proti 4MH ^l|ll<1 Naslov: Janeilc, ^ Preselitev! Podpisani mfzarski mojster vi jadno mznaaia, da se je preseli lasa Betlgrad« 6 ▼ Spodnfo Sliko 130 (prela Btrgir) kar naj slavno ob-činstvo blagovofc uvaževati m me podpirati s svojinu aaročili. Pri poro cara se 2384 , z odličnim sroštovanjem ______________________Pcter Bizlah. Naznanilo in priporocilo. Dobro pcneče nllo iz Jugoslovanske tovzrne y Sp. SiSki, prodaja in razpošilja Jerne; Glavić, Celorsba cesta st 23, iV komad po 1 S 20 visu "VM 2301 _____Pri vežjem odjamu popust_____ Švicarska firma odda ja zastopstvo Inii greielov ftadl parlKmov)xfrancosko-švicarske?a proizvoda za Srbijo, Hrvatsko Slavonijo, Bosno in Crno goro ev. tud: Grsko in Bolgarsko Dopisi z navedbo referenc pod fju %. 1919—10228 • na Sađolta Moste, Dunaj (Wiem I), Sellersialte X. 2376 g —& SrberZico, hraste, lišaie CT| ^m odstrani prav nagio dr. Fleš eh-« izvtr. postav, varovano „SiLABA- ^m ^H FORM44- tražilo. Papo Inom a brez duha m ne maže. Poskusni ^B H lonček K 3*—. vel ki K 5*—, porcija zi rodbino K 12-—. H B r= Df. L Flescti's Krontn-Roothekt (GvBr), Raab Ogrsko. sss I H Zaloga za Ljubljano in okolico: Lefcarna „pri liaiem feleru", H H Ljcblfauia, Marijin irg. 5958 H HB W Pozor na varstveno znamko „SHASATOSt*!" "SS ^9 f&mači ae mesarski proizvod z Uvoine?.Tai to »premstvoat do L obijane, nudi D'ELIA £ EOLUJEVIC, Zagreb, Preradovićeva ulica št 32. 2294 Mesaiske leblnite Zattnefja izdelka ima w zalogl tvrtUs* uHitu l u AMEt 1 nuriDur n. u« Grajska ulica štev. 28. -i Tovarna vsakovrstnih tehtniL — Cene znierne. — Popravila točno in ceno. POZOR! SAMO NA DEBELO! POZOR 1 Kud:na: Kato Ssntos kg K 70—, la krema za čevlje ft. 3, tocat K 16—. Sveee ceresinske 0 na kg i K 30 -- kg Svete stennnske z voskom mešanc, 5—6 ur gortćc rucai K 27—, U kavo mešana s sUdkorjem, kg K 12—, U Jedru« milo Vz K 12—, Sodo za praije kg 2 60, la la poper rp. Sin^apore kg K 140*-. la Faprfka ksr K 70 , Pimcnt kg K 9C--, raski ćaj. tahe e?špij«. dgaretai p«tir Oitomsn in QoW\ cigaretne str^>ča;ce, tealetno milo. razne oajf. starsefaic, prati škrob, kocke zi jnho mlečni čokolada, naftalin, metle, krtače vseb ?rst naliltf Mk, pralni prašek, mast za nsnje. najf. pecivo v kartonih. Bonbene t dozab po 3 ke a K 15 — kz, nadalje fige. Bsr^e ?,& ob»eko 100 zav K .8 —. Vse dišave. kafcor poper, cimet, žb-ce, komoa. pimeat, paprika v kartonih 130 zavitkov, lepo pake-tirano. Dr bi se tuđi vse drugo blago po nam'ž'ih cen^h, — Se pripOfOČa. Prv. dol. sasi. nOŠelroioi1' Novmesto 81. ^olen^ko. St 2234. 2261 lil UtollCIli I U&JjICI^# V ponedeljek, do« 3. marca 1919 ln — po poir^M — nasledofe dal ob 9. uri d^polđse se bo oddalo is skladište v kemičai Sovaral v Most&h eri LJnblSaiii na javni dražbi približno 100 razlltoth soduv. 20 hrastovih kvasnih kadi po 36 hU 47 raznih kadi od 5 do 150 hl, lasena stMa (pregrada), 2000 staklcnic. Izdražitelji raorajo kupljeno blago takoj plaćati v gotovini in odstraniti na lastne stroške. Dražbena komisija si pridržuje pravico ponudbe pod izklicnioi cenami zavrniti, kakor tuđi spekulativne nakupe preprečiti. K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnegt prc-skuševališča v Ljubljani, inž. Jakob Turk. 7 Ljnblja2iif dne 20. februarja i919. Poverfenlk sa faTna dela Im obrti isi. V. Bamec s. r. I Pakratne cteiSce I I £f£n P Ptkfcfe kakor t«đi vss poprtvU* ter v to stroko H M.___ Jlttr fBBB, JWm, M ^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^SjS^BH^^BiSSlBMS^BMS»S^WiBWWIW^^^^^^B^^^^WBBBB^^^^^ Kemik, dr. Slovence, s trfletno prakso v kemičnih tvornlcah, U prevzel a 1. jaMjem t L ali x)rneje primemo, dobro platano službo v Jngostaviji. Cenjene posudbe pod __________________»Kssaik 11S4« na uprav. Slov. Naroda. 2294 1 2a večje trgovsko podjetje se tšče v centnimu ■ Ljubljane v najem :: zelo obsežen lokal u (ali več manjših prostorov) v pritličju večje hišc, Ker se namerava lokale za podjetje primerno adaptirati, se vpoštevajo le ponudbe na daijfo dOtKK — Podjetje trpi stroške v lastni režiji. La$taikn hiše se nudi prilika soudeležbe pri tem podjetju. — Ponudbe takoj na uprav. »Slov. Naroda* pod „MS". 2358 LEPO POSESTVO ¥ okolici Maribora, 3 minut od državne ceste oddaljeno, obstoječe iz deset oralov zemlje in sicer dva orala novega in dva orala starega vinograda, ako lepega sadonosnika (v količkaj dobri letim priraste 2 vagona ;adja) jako lepega starega gorda, gosposke hiše in dveb viničarnj, Eraven je tuđi ena krava, 3 polovnjaki jabolčnice in okoli 20 polov-ijakov posode M XlK 65.000*-— proda. — Vprašati je v ipravništvn .Slovenskega Naroda". 2268 ^^B^B^a^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^H i Cevlil tovame I I PCSter KOzina ft Ko. I ■ te mmibm*it**m i^vro, koks m laksv#ss «sb|s s —!■!!■ I H poslalatl ss) slohs ss <—isilh nitirt H H trptžnl zimski b itoe ttkttat i isaattttsi psdpta« po M ^L K as«— sa motka, K 73*- sa tonska ^H |^» -^ UubUana «~fl\ >tev. 335. 2272 Razpis. Pri ©srednjem tmdti nontantstidiih obntmr si Stove&i]o v ^ubijani je namestiti začasno pisarniikega slugo. Pravilno kolko-rane proinje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili pripadnosti i državi SHS in dosedanjem službovanju ter vdravniškim izpri-'evalom o sposobnosti za izvTševanje službe je vložiti do L marca 1919. Vojni invalidi imajo prednost v smislu naredbe deželne vlade :a Slovenijo v Ljubljani z dne 23. novembra 1918, §tev. 115. Dotelnl srad amontaiiističBlli okratov v Ljubljani, 20. februarja 1919. I PitNln karbidi siiiaIIIU™> Not izbolfSajii srkalnl model, brozduba in nevar-bosU (■! zastareH sistem s kapljanjem), ki lahko ravna z niirn vsak otrok. se brei premonjave karbida vsak ćas lahko offts&e ln gopet prtite. NainoveiSi ln najbolji modci, Mjlopia ili najec-nej^a Inč. OkoH 10 vinarJev nm aro. Cene kompletno s karbidom ht vodohramom: Model IT. Visokost okoli 22 cm. tori J—4 vre s svetlosDo 10 sreC........12 fcrou Model TU. Vlsokost oifoll 26 cm, god 5—6 ar s svetlostlo 30 sveč........20 kroo Model IV. Visokost okolf 54 cm, z elegantnim senčnfkon In stojalont za obeSenje ali postavljanje, kakor kaže slika.......30 kron Velika pločevinastm škatl)a karbida 5 K. Poftlja se % Dunaia proti vpošfliatvi 10 K naprej, osta- nek po povzetfti- dstvno zastopstvo I Max Bdhnel, Đoni ffin) IV. I I Wri—elamlf n« 27, AM. P 17. I I (Tvwtrf8ld eeaavnBi proti rposlatvl 1 K fniitro.) I Zivo apno, portland cement, zidno opeko v celib vagoalb dotavlja Mjceacje tvrdka 148» Valentin Urbančič, Ljnbljana, FranČevo narežje 1, Trgovsko podietie \$te«smHni mesta thre ali tri prazne sobe za pišamo. Posredovanje se honorira- Naslov se poizve pri mpt. SL Naroda. 2823 Kupujem suhe gobe in dobre vrefe. Protkam kr«ino sa Cevll« v kovina stih doxah, pol doze po K 15. — četa doza po K 28. — za tucat. ćevlje z lesenitni in osnjatim! podplati, tržne torbice itd Iz vrst no letoSn'te in lansko vtae) in razno domaće ipas|9 B^T* li« RAWTyž KranJ. ^PB !•* Vino ^^i balo utaik 1917 ta 1918, — rtete Ietalk 1918, — ino «almatlB0ko letnik 1917, nudim po nixkih OMmb. MILE0 JESIHf Ljubljana, florjaaska allea tt. 3S. not Svojo obrt piiporoia JOSIP MEKINDA pUskar, sobo- irk«Ellkmr 2345 Cesta na Rudolfovo železnico 7, zraven gostilne „NOVI SVET1 Tudi vajenec za to obrt se sprejme. I. Jugosl. tvornica štapova Sunja, Hrvatska. Preporuća sve vrste iz rad; en Ih itapova (Irprehajalrtfb palit) at malo In veHko m nsjjtflinijc dnevne cene; uzorak šalje se pouzećem. 1616 ! SUETLA I Bai«rtt# ftinlM, •UktroUtolčmi »fiatt, (iAfctek svetovne stovi&ske tvornice). Oencralna rtpreznetanca u en groš v fcraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, "° aeessao LJ»bU*i*sH IHraka ssileei ftt. M/1« isf^ Naročite ^T na)bol|se aavodOo (recept)* kako se napravi dobra ctosiefi pllefii po eeal; kakor vtsm, rtttatlsvo vtso» vftrs&srt, f ■•!*■!> to fcfi>w» Vsak ga lahko dona pije. — Proti plačflu K 6-— na mol naslov pottjssn viakemn vst natančna navodBa (Rec) 1960 Ođprlte ©tt: "VS 8W Bapal saasafttfcl Naslov: kortita UdMratOrtl VIBSSa EllT T. V. _________Pott«: 8tw \Jt. %9t. St«| Potom javne dražbe se bo t aklađiičn Balkan* Dtt&a|ska cesta 33, ▼ sredo, dne 5. satea ob 9,nri dopoldne pcodajalo raznovrsino ptedvojno blago *a noike lo ženske obleke, ve^e stevilo leplb, okiisno narejeniti rimskih sakenj ss povrlaAkov str fasnmsftse ableke za dette la noike. Ker je blago dobro, naj nikdo ne zaoradl ogodae prilike, at gt po ceot nabaviti 1______________________________________________________________MM KAPITALIST ^M ^ma^m^mmmmmmmmt^mmmmmmmmm Uh dnižabnilc za prvovrstno tovarnlSko podjetje v okoBd Ljubljane, Uspeh podjetja \e zagotovljen. Najboljša prilika za dobro naložbo denarja in ustanovitve eksistence. Ponudbe do 3. marca na upravo »Slovenskega Naroda" pod 99KmpHnllmtum 23» Ne zamudite svoje nemoderne krznarske stvari, naprtmer: boe, mule, pUtfe itd. poslan* r I Jugoslovansko krznarnico in strojarnico, kjer se vse po najnovejti fazoni lepo ln po ceni popravi, m željo tedi shraai eez poletje. 2311 Ka«al|« prevzenun v stio)ea|e ta popofno izdelavo vsakovrstee surove kože, kateri Izgotovim lepo n po cesU v najkrsjiett času. Izdelujen tudi ČastnUke čepfce po meri ter imam v zalog! prave izvine znake u čepiće, prave srbske epolete, zvezde itd. — LUDOVIKJROTH, — Fr«K Joiefa ceste žt. 3. U nadstropie. | Podružnica Ljubljana. IA PIRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Oelnlika glavnica: KaftOOOđOO. •'■rt^rM^'rK11>JM^f» UflU^flaj^,,. okro- K lo^o^OOO.-. ______--- _ . .... """"""^™"" i CiBtflu I **MWWm» M—itZ devize, frednostae papirje itd. "'"^^* 22" "^ S^Ti. Umm ----- «.« ,T„..l,.Hf 7T?L B»Uai Čeke, latamiice i« akreditive qi m ta- ta iaoienska aeste. ■DPUn n rMBMAi Dctik, THtc, mđ—tt ^irleMi. |—«*-»„ *£~ | inmat,, Btw iMitil« H jih iinfti|c najtalaataeic Brzojavni naslovi JADIUUMKJL * T Toloffoa «. 257.