zzi. fttvnki.
l UflMlmi. i sredo. 23. septembra 1908.
m. leto.
iferfa mk dan mćcr Immfi rođilj« te smalko tor vetja po posti prcjeman ss H Si ss pol leta 12 K, sa estrt Iste 6X, n m saosss IK Kdor kodi smsi ponj, plača so tH teto 80 K     Ni naroebo kros fetarfe&co ■rpc5Sf*TF* ssfroossso »s no osinu — Es — Bspisi oJtj so iavci« haskovaiL — 3**#g***1 m «• mišje. — ■■i»«s»rw Ib
gspotelotrss tetefra it. M*
teto 25 K, so pol lote 13 K, ss Cstrt teta 6 K 50 k, so en mesec 2 K 30 h. Za LtoMftooO) s posipanjem na dom za vse leto Isto 22 K, aa pol lets 11 K, aa sotrt teta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za ■laoitj« celo teto 28 K. Za vas dimps dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne pedt-vrsts po 14 h, če se osnatrils tiska enkrat, po 12 h, Če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovik alleak it. 5, — Upraviiiatvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklama rije, oananfla, t j. administrativne stvari.
storilko pe
Upraraifttra telefon it S*.
Mm spomin narodnim mučenikom!
Domovina naša, »vdova tožna, zapuščena, ki bol pozna, a nič dobrot«, plače, ihti in vzdihuje.
Navajena je na gonje, navajena je na bol, in često se je že topila v solzah, ko je videla mreti sinove svoje za staro pravdo, za pravice, ki jih sicer uživa vsak  svoboden zemljan.
Toda v takšni bolesti še ni trepetalo srce slovensko, kakor včeraj, ko smo nesli k vajenemu počitku dve nedolžni žrtvi, ki nista zakrivili drugega, kakor da sta čutila z narodom, iz katerega sta vznikla, in da sta ostala zvesta ljubeči svoji materi, ki jih je dojila in vzgojila v duhu narodnem, slovenskem.
Ivan Adamič in Rudolf Lunder sta padla kot žrtev sistema, ki tišči nas Slovence že stoletja ob tla, da moremo jedva dihati.
Darovala sta mlado življenje svoje za načelo: »Prost mora biti, prost moj rod, na zemlji svoji svoj gospod.« In ali jo to načelo tako zločinsko, tako nedopustno, da se Slovenec, svoboden državljan svobodne države ne sme boriti zanj, ne da bi se mu bilo bati, -Ja se mu vpihne luč življenja zunaj na cesti, na ulicif!
Ničesar Slovenci ne zahtevamo, kar bi nam r.e bilo zajamčeno že v državnih temeljnih zakonih!
Nobenih predpravic, nobenih privilegijev ne terjarur,, vse naše zahteve se gibljejo v zakonitih mejah, da se nam da popolna ravnopravnost, tista ravnopravnost, ki jo že zdavna uživajo z malimi izjemami vsi drugi narodi, ki jih je usoda privedla v okvir tiste države, ki se ji pravi Avstrija!
Ko je pretekli teden nemčurska drhal tolovajsko v Ptuju napadla mirne Slovence in jih pred očmi varstvenih organov pobijala na tla, takrat je vzkipela sicer jagnječe po-lilevna duša in slovensko prebivalstvo bele nase Ljubljane, v kateri se pretaka srčna kri vse Slovenije, je poseglo v prvem trenotku svojega nepopisnega ogorčenja in razburjenja po orožju samobrambe.
Vzkipel je v njem čut maščevanja in razbilo je nekaj šip nemškim someščanom, ne da bi se dotaknilo kakršnekoli osebe.
Krivda, greh je bil to, to priznavamo odkrito.
Toda ta greh ni bil nikdar tako Tf,lik, da bi bilo v maščevanje, v poplačilo tega greha poslati na ljudstvo telo armado!
Tudi drugod širom naše Avstri-Je so se že prigodili enaki izgredi, kakršni so se doigrali preteki: teden T Ljubljani, a nihče ni prišel na to, da bi se ta krivda morala poplačati s puhtečo človeško krvjo.
A v Ljubljani je to moralo biti.
Tu je morala teči nedolžna kri, da se je zadostilo nemški maščevalnosti!
Ivan Adamič in Rudolf Lunder *ta padla kot žrtev, ki smo jo morali Slovenci plačati   nemški osveteželj-
aostL
Za dve mladi bitji, ki sta se jedva začeli veseliti življenja, je to ve-Jetragična usoda.
Toda ta usoda je častna, ker sta ^tala s tem prava narodna muče-mka, ki sta padla na žrtveniku na-***** ideje slovenske.
Zato bo vsikdar   češčen, blagovoljen in svet njiju spomin v slo-^skem narodu, ki jima je že vče-izkazal, ko jih je spremljal k več-počitku, tako čast. kakršne do-Pl še ni bil deležen noben Slovenec.
Prihiteli so bratje iz zelene Šta-jS^ke, lz tuinega Korotana, iz solnČne goriške in Trsta, izpod skalnatih vrhov |0r^njskih gora, iz vinorodne Dolenjske 51 kršne Notranjske, da počaste spo-
min mladeničov, ki sta izkrvavela kot prvi slovenski narod|ni žrtvi.
Tu ob njiju grobu se je zgodil čudež, da so se sestali kot ena pl akajoča rodbina vsi Slovenci.
Tu so vsaj za hip utihnile strasti, ki jih rodi ljuta politična borba med rodnimi brati.
Morda je blizu čas, ko se iz kali, ki so pognale iz krvi ob grobu nedolžnih žrtev, razvije mogočno drevo, v čigar senci se bodo vsaj na enem to je narodnem polju zbirali vsi Slovenci brez razlike političnega prepričanja !
In če se to uresniči, bo blagoslovljen spomin nesrečnih žrtev od roda do roda in slava njihova ne izgine v Slovencih, dokler ne izgine rod slovenski z zemeljskega površja.
Zato večen spomin, neminljiva slava narodnim mučenikom, nedolžnim žrtvam, katerih kri je v nedeljo pojila ljubljanska slovenska tla!
Udeležba pri pogrebu.
K pogrebu nesrečnih žrtev so prihiteli Slovenci in Slovenke iz vseh slovenskih pokrajin: iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske in Istre. Iz Kamnika je prišel poseben vlak. Prihiteli so k pogrebu Slovenci vseh stanov in vseh slovenskih strank. Vsa Slovenija se ga je udeležila, vsa Slovenija je žalovala za svojima sinovoma. Po deželi in po vseh kranjskih mestih so zvonili zvonovi od 4. do 5. popoldne, na mnogih krajih so pa bile razobešene Črne zastave, ali pa slovenske s črnim florom. Tako splošnega žalovanja še ni bilo nikdar na Slovenskem, ni se še pretočilo za nobenim Slovencem toliko solza kot za žrtvama pretekle nedelje.
V Ljubljano je prišlo včeraj od zunaj nad 5000 oseb. V mestu samem je počivalo popoldne vsako delo. Zaprte so bile vse trgovine, vse gostilne, sploh vsi javni prostori. Vse t mesto je bilo v črnih zastavah, tudi hišne stranke so izobesile iz svojih stanovanj majhne črne zastavice. Po Vodmatu so bile razobešene slovenske zastave, ovite s črnim florom.
Sprevod.
Sprevod je bil določen, da se I rične pomikati od pokopališča pri Sv. Krištofu ob 4. popoldne. Že ob civeh so s* \alile nepregledne mno ijce občinstva tja. Mnogo jih je biio izmed njih, ki še niso videli ustreljenih žrtev m šli so jima izkaza t zadnjo čast, nasilna slovenskima narodnima mučenikoma. Dogajali so se tukaj prizeri, polni pretresljivost". Ljudje, ki niso nikoli videli po nedolžnem usmrčenih žrtev, so se na glas jokali, m «oki in ženske, stari in mladi. Menda pač nisi videl človeka, ki je videl mi t veča, da bi n-3 imel solznih oči. Ko je bila ura tri, je bila Tmnajska cesta od kavi:ne »Evrope« do Sv. Krištofa polno, ljudi, ob polu 4. je bila Dunajska cesta od pošte do Sv. Krištofa zaprtr* takorekoč za vsak promet. Ob 4. je bila že Prešernova ulica in Št. Peterska cesta vsa polna občinstva. Da ni skrbelo za red tako obširno število izurjenih rediteljev, bi se bila gotovo zgodila kaka večja iii manjša nesreča. Tako p« se je občin*! v o lepo razvrstilo, da se ni pripetilo niti najmanjše nesoglasje.
Ko so prenesli mrtveca v kras nih rakvah v kapelico pn Sv. Kri štofu, blagoslovil ju je tu stolni prost S a j o v i c v asistenci stolnega vikarja Potokarja, kateheta dr. Jeršeta, šentpeterskega župnika P a v 1 i :* n ter šentpeterskih kaplanov Petriea in Zorna. Po tem cerkvenem opravilu so ljubljanski pevci, stoječi v »Zvezi slovenskih pevskih društev«, zapeli pred kapelico »Človtk, glej dognanje svoje«, katera pe^em je orosila vsem okoli stoječim oči.
V ten. se je že pomikal sprevod o- Sv. Krištofi po Dunajski cesti Bil je to veličasten sprevod, ki ga šo ni videla I;ubljana in ni vemo, kdaj ga še bo. Bil y* to sprevod, ki ostane vsem, ki smo ga videli, v neizbris n* m spominu. Bil je to sprevod, ki sJa ga zaslužila po nedolžnem usmrćena Lunder in Adamič.
Sprovod sta otvorila dva ognj »-gasca, ki oia nesla lepa čopka svežih cvetlic. Za nj;ma je šel dr. Kokaij iot preds« dn;k »Sovenskega dru c-va«. Nat.» so stopali ljubljanski ognjegasci, ?a njimi pa ognjegasci iz Šiške, Gamelj, Jezice in Tomačeve-^a. isto tako z vencem. Sledili so gimnazijci prve državne gimnazije. Nosili so štiri vence. Za njimi je stopal profesorski zbor. Korakali so za tem gimnazijci II. državne gimnazije 7 ciesetimi v<*ne:. Profesorski zbor IT. državne gimnazije je šel istotako v. v- ncem. Nato so šli učitelj iščniki z vencem, nato pa gojenke mestnega dekliškemu n eja zopet z vencem ter gojenke internata »Mladika« z vencem. Pogled na to mladino, up našega naroda i:i naš ponos, ki se mu je pc znala skozinskoz žalost na obrazu da je bil iz n.iene srde iztrgan drag tovariš ter vsled tega, Ker so ime.i Vfei črne trakove na rokavih in črn& kravate, d** klice tudi črne ali vsaj črno obrt hijene klobuke, je izvabil mnogobrojno sclza med tisoči gledalcev.
Prik«.iakalo je društvo hrvaških tnvskih pomočnikov   Ij lbljanskih * hrvaško zas+avo. Bili so vsi do zadrtega.  Sadilo je katoliško narodno dijaštvo /. \eiuem, za temi ljubijan ska čevljarska zadruga, nato pa na-rodno-radikrhi«; dijaštvo  z vencem Nato so Šli ?ocialno-demoKratični de lavci, in  sicer  ljubljanski mizarji, usužbenc južne   železnice   in usluž-ttnei skadišča južne žeieznice. Bih« jih je okrni f00. Imeli so pet vencev sledili so prijatelji   in prijateljice u.norjenib z vencem. Nato je Šla šišenska čitalnica z zastavo. Zastopala je bita   korporativno do zadnje osebe, moške ta ženske. Za njo je šl * ljubljansko /Ldarsko in tesarsko društvo z vencem in zastavo ler v kroju.
Prišla je aruštvena godba ljubljanska, ki je igrala žalostinke, pr^ sunjajo'V srce. Za godbo so korakaVI. Sokoli, na cehi z dr. Oražnom kot sta-losto   in  Kaj*oljem   kot tajnikom »Slovenske školske zveze<-. Za tema d*, ema j   nesel zastavonoša ljubi jan skega Sokola brat Miha Verovšek zv s*avo ljubljansKega Sokola kot zvezno zastalo, za rjim so pa šli starost-t» \sch   na*-zoč*L   sokolskih društev. Tem je sledio devet   soKolskih z;* stav, in sicer Sokola v Šiški, Novem l.iestu.    Kri'nju,    Celju, Postojne, Kamnika,   ^a^orja,   Ribnici, Idriji. Za dr. M.iiii lom kot zvaznim načel nikom je šlo Lato slovensko   sokol -st\o iz Ljubl:f.ne  (vseh treh "okol-f Kih društev*,   Šiške,  Škofje Loke, Kianja, Ti ž't ti.   Radovljice, Idrije, Vihnike   Logrtea, Postojne, Ilirsko ivlstriee.   Don.žal,   Kamnika, Celja. Zagorja. Ribnice in Novega mesta. Bilo je vsega skupaj okoli š e s t s t o-Sokolov, V\ so korakali v četah. Sledila jo zvza telovadnih odseko\ ped vodstvom staroste   U\ Po^ačni na in tajnika Podlesniki. Teh teh* vadcev je bilo tlizu 100. Korakali so v čveterost»>pi!  na čelu v. zastavo k**-^čansko - sociali«*    zveze in vencem. Impozautcn je bil pogled ra to arma do! Rdeče srajce so elek tri žira'e občinstvo!
Nalo je Tla šentvidska čitilnica z zastavo ter strokovni društvi pa pirnih delavcev iz Vevč in Preske, * totako z zas4a-ama. Za i jima je korakalo pevsko društvo »Lira« i-s Kamnika z zastavo, pot3m čitalnica v Škof ji Loki * zastavo, čitalnica v Kranju z tfe9*tsYOt) in Čitalnica *■ Kamnika z /as*avo. Sled hi je olepševalno đr«tfirti * Rožni djlini.
Nato je korakalo politično društvo za vodmatski okraj z vencem in gospodarsko društvo za dvorski okraj z vencem. Sledili so vsi igralci in igralke slovenskega gledališča — pokojni Lunder je bil tudi zborov pevec v gledališču.
Nato so prišla na vrsto pevska društva, in sicer glasbeno društvo »Ljubljana« z zastavo in vencem, pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon« z zastavo in vencem, »Glasbena Matica«, pevsko društvo »Lipa«, pevsko društvo »Slovan«, pevsko društvo »Slavec« z vencem in srebrno liro ter zastavo. Pevci so se udeležili vsi do zadnjega.
Za njimi so korakali zastopniki družbe sv. Cirila in Metoda.
Sledilo je društvo tiskarjev z vencem in klub tiskarskih strojnikov z vencem, nato tiskarske vlagatelj i-ce z vencem, potem žensko osobje »Narodne tiskarne« z vencem, »Narodna tiskarna« z vencem ter črko-stavci »Narodne tiskarne« z vencem. Globoka žalost se je brala vsem tem na obrazu, solze so kapale v cestni prah v znak tuge in boli, ki je napolnjevala srce.
Nato je sledila duhovščina, ki smo jo omenili zgoraj.
Za tem se je nosil dragocen venec mstne občine ljubljanske.
Nato so peljali krsto Ivana Adamiča, za katero so korakali sorodniki in sošolci njegovi z vencem. Takoj za njim se je peljala krsta Rudolfa Lundra, za katero so šli sorodniki tega nesrečnika. Ob straneh vozov so šli Sokoli in akademiki.
Prizori, ki so se vršili med gledalci ob pogle« hi na mri vaška vozova in jokajoče sorodnike, so bili pretresljivi do skrajnosti. Vse je udarilo v jok in plnkalo, tako britko pla-kalo, kot za svojim ljubljenim sinom, za svojimi ljubljenimi starši.Vsi smo jokali za sinovoma svojega naroda.
Za krstama oziroma za sorodniki umorjeneev je šel občinski svet ljubljanski korporativno z županom Hribarjem na čelu. Sledili so vsi mestni uradniki ter deželni uradniki z deželnim glavarjem dvornim svetnikom Šukljejem. Za njimi so šli odvetniki, zdravnik?, trgovci, sploh vse, kar je v Ljubljani in na Slovenskem slovenskega. Bil je med temi udeleženci državni poslanec Gostinčar ter deželni poslanci Jaklič, Pire in dr. Vilfan. Vsi stanovi so bili zastopani, vse je prišlo izkazat zadnjo čast nedolžnima žrtvama.
Za moškimi je šlo ženstvo. Predvsem so šle članice »Splošnega slovenskega ženskega društva« na čelu z gospo dr. Tavčarjevo. Pred društvom se je nosil drag venec. Dame so bile vse črne od vrha do tal, vse v žalovalni obleki. Bilo jih je tu do tisoč.
Za njimi so prišli zopet moški iz najrazličnejših stanov. Priključilo se jim je vse, kar je gledalo sprevod, ki je naraščal na ogromno število ude-ležnikov. Kogar si pogledal, je imel od joka solzne in rdeče oči.
Veličasten je bil ta sprevod. Pomikal se je po Dunajski cesti do pošte, od tod po Prešernovi ulici, čez Marijin trg, po dolgi Šentpeterski cesti do šentpeterske cerkve in potem po Martinovi cesti čez železniški prelaz na pokopališče pri Sv. Križu. Pot je dolga nad pet kilometrov, a prvi udeležniki sprevoda so se bližali že svojemu cilju, ko so zadnji odhajali od Sv. Krištofa. Ko je bil ves sprevod v premikanju, bilo je v njem okoli dvajset tisoč oseb. Ako pa štejemo vse gledaleo in udeležnike sprevoda, računamo lahko na najmanj trideset tisoč ljudstvo. Vredna sta bila narodna mučenika Lunder in Adamič tolike časti. Prelila sta kri za svoj slovenski narod!
Veličasten je bil sprevod, a bil je tudi žalosten. Po vseh ljubljanskih cerkvah se je zvonilo od 4. do 5., kjer se je pomikalo občinstvo, so
gorele luči električne in plinove, zavite v črn flor, vsi prostori so bili zaprti razen pri Slonu (!). To in plakanje ljudstva, priprostega, kakor onega v svili, te je pretreslo, da si se zjokal in se ti je srce trgalo žalosti.
Na pokopališču.
Na pokopališču pri Sv. Križu je skrbel za red kakor tudi preje pri pogrebu narodni odbor iz vseh treh slovenskih strank. Prišli so mu na omoč ognjegasci vseh omenjenih ognjegasnih društev. Seveda jih je bilo še premalo, zato so morali nastopiti v tem o zini še Sokoli. Ljudstva je bilo ogromno. Prejšnja množica tridesetih tisoče v se je še pomnožila in reči se mora z vso resnostjo* prava čudo, da se pri tolikem navalu ni zgodila kaka nesreča.
Od vhoda dalje se je napravil velikanski špalir. Na obeh straneh so stale zastave in venci. Na levi strani je bil postavljen s črno tkanino prevlečen oder za govornike. Ko je duhovščina opravila v kapelici svoje molitve, prinesli so krsti na pokopališče. Sprva se je mislilo, da ju postavijo ob odru, k.ter bi naj bili govori, a tega niso storili, zato so bili tudi govori potem tik ob odprtem grobu. Ko je prost Sajovic s tresočim glasom molil pri pokopavanju predpisane molitve, že je vse jokalo na glas. Jok in plakanje je bilo pa mozeg pretresujoče, ko so govorili župan Hribar, dr. Tavčar in Anton Kristan. Posebno pri prvem govoru je bil jok tak, da govornika niti v bližini ni bilo mogoče razumeti.
Prvi je govoril torej župan Hribar. Rekel je:
Jasno nebo se razpenja nad nami in solnce pošilja na zemljo vse-oživljajoče svoje žarke. Okrog nas pa veje hladen dih smrti. Pred odprtim grobom stojimo, w katerega smo ravnokar položili trupli dveh prezgodaj preminilih bitij.
Solza se nam utrne, ko vidimo zagrebati mrliča, ki je dokončal po življenju, polnem nad in prevar, svoje potovanje po tem svetu. Solza so-trpinstva je to in solza sočutja.
Srce pa nam mora pokati togo in žalosti, ko stojimo ob grobu mrliče v, ki nista poznala še bridkosti življenja in ne njega prevar, katerima je marveč življenje bilo pisana livada, polna najlepšega cvetja; ob grobu mrličev, ki sta gradove svetle zidala si v oblake. Koliko najlepših nad, ki so napolnjevala nju mladi srci, polagamo z njimi v grob.
Od petnajstletnega mladeniča, tihega in marljivega dijaka, Ivana Adamiča, ljubljenca svojih roditeljev, poslavljam«) se danes. Blago bitje bilo je to, ki se je prikupilo vsakomur, ki ga je poznal. Iskreno je bil vdan svojima danes od tuge in žalosti sključnima roditeljema, srčno je ljubil svoje brate in sestre, s pravo mladeniško vnemo je gorel za svoj rod in doni. In še v trenotku, ko so ga zapuščale življenja moči, izzvenela je zadnja nežna struna njegovega srca v veličasten akord: »Umiram!«, je dihnil predse; »a ne povejte tega moji materi, ker sicer bi tudi ona umrlo.« Kako koristen b; bil ta blagi mladenič mogel postati svoji rodbini, rodnemu mestu, svojemu narodu in državi, da inu ni predčasno ugasnilo življenje!
In Ti, Rudolf Lunder, kaka neizrekljiva, kaka pretresljiva tragika je v Tvoji usodi! Dooršivši učao svojo dobo in postavivši se na lastne noge, poiskal si si ravno izvoljenko, da ustanoviš z njo domače svoje ognjišče. Ob roki svoje neveste si šel, od radovednosti gnan, na usode-polni kraj. Kar se sproži puška ter Ti predere mlado srce. V rokah mlade svoje neveste si izdihnil mlado svojo dušo in sirotica, ki si je v svojem srcu že slikala blazni trenutek, o katerem jo popelješ pred altar, to-
ne danes v potokih solza ob odprtem Tvojem grobu.
Ali je za njo in za svojce obeh pokojnikov kaj utehe in tolažbe?
O da! Uteha in tolažba njihova bodejo naj solze, ki jih pretaka ob tm dvojnem grobu večtisočglava množica; uteha in tolažba bodi jim globoka žalost, v katero se je zavila vsa slovnska domovina. Uteha in tolažba bodi jim pa tudi zavest, da sta pokojnika po nedolžnem prelila kri ter postala narodna mučenika. Muče-niška kri pa je delala še vedno čudesa. Tudi vajina mučniška kri, Ivane in Rudolfe! mora jih storiti. In zares, prvi čudež godi se v tem trenotku ob Vajinem grobu. Tukaj sredi ravnega ljubljanskega polja, v očigled gorskih velikanov, ki obkrožajo krasno našo domovino, pod vedrim nebom, s čigar visočin zrta Vidva na nas, polnijo se srca nepregledne množice s svetim ognjem za domovinsko stvar in ustna te množice šepečejo nemo prisego: služiti sveti domovini z vsm žarom in do zadnj kaplje krvi.
Ako Bog da! ni daleč drugi čudež, ki ga stori vajina po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema obeh sedaj med sabo nesložnih slovenskih političnih strank.
Vama ndolžniina liiueeiiikoma: večni spomin!
Za njim je govoril deželni poslanec in deželni odbornik dr. Tavčar tako-le:
Pokopali smo Rudolfa Lun dr a in Ivana Adamiča! Zadnji je bil še otrok, a ubit je bil v državi, ki ga je rodila, in katera bi ga bila morala nositi na svojem srcu. Mi jokamo, mi zdihujemo, in pretresa nas krvava zavest, da domovina, da država temu revnemu delavcu, temu ubogemu otrosiu ni drugega dala kakor prezgodnji grob!
Pa ta grob se Se ni zaprl , že ga skušajo one cediti sovražniki našega naroda, ki lažejo, da so nemške puške morale pokati, ker je letelo kamenje, ker se je grozilo z revolverji! Te senoe mi na nesrečna ta groba ne pustimo pasti! Vsi, kar nas le tu, slovesno pričamo pred Bogom in pred ljudmi, ds sto to dva. U počivata tu spodaj v slovenski zemlji, krivično pod plaščem zakona zgubila svoie mlado življenje, do sta bila ubita, ne da bi se bila le sa las pregrešila proti po -stavL Posušile se bodo solze tistih, ki so Rudolfa Lundra ljubili, utihnil bode jok obupanih staršev Ivana A ia-miča, ali ta dva groba bodeta še dolgo kričala proti nebu, kričala o tem, kako se je avstrijska uprava v letu, ko smo prazovali šestdeseti etnico cesarjevega vladanja, lahkomišljeno in pregrešno igrala s človeškimi živi j en j i.
Zapisano je: prepustite maš- j čevanje Gospodu!   Prav, naj i jih Gospod kaznuj e, z vestjo, ki naj jih kakor pisan gad pika vse dni življenja!
Ali nekaj je, česar ne moremo prepustiti nikomur drugemu! Morda se tolažijo, da bo trava prav kmalu zarasti a ta dva groba, in da bo kri Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča, ki je prala tlak ljubljanski, pozabljena, kakor škaf izlit vode. Mi prepuščamo sodbo Gospodu, ali vzlio temu pa zahtevamo z vso silo, da da zakon, pod katerega plaščem sta bili ti revi tu spodaj ubiti, popolno zadoščenje za kri, ki je tekla! Ob gomili teh dveh mučeni ko v bodi povedano, da ne bodemo dopuščali, da bi se po lepi avstrijski navadi potlačila ta grozovita krvološtva. O komur preiskava izkaže, da je kriv, temu bodi prisojena kazen, naj si je pri tem kdorkoli hoče. V to hočemo delovati. Od Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča pa se poslavljamo: Počivaj ta v miru! Bila sta prva in zad-nja slovenska žrtev nesposobne avstrijske birokracije in razpo-salenega nemškega vojaštva!
Nato so zapeli ljubljanski pevci v zvezi stoječih pevskih društev pesem „Usliši nas, Gospod !u Zopet je zaihtela vsevprek slovenska duša, slovensko sroe! Stiskala jo je neizmerna bol.
Nato je govoril Še Anton Kristan kot zastopnik socijalne demokracije: Rekel je:
Grobovi tulijo, pred nami se odpirata dva nova sveža prostora, ki se pridružujeta ostalim na tem pokopališču. Grobovi tulijo, a tudi naša srca tulijo nad krivioo in se krivijo v ogorčenju nad nečuvenim divjanjem, ki ga je zakrivila^ avstrijska birokracija. Komaj smo olovenoi pokazali v preteklih dneh prav malo, da živimo, že je nastopila z vso besnostjo proti nom divjaška soldateska. Človeku kini sroe, če se spominja na te bestijalnosti, a nekaj je gotovo: slovenski narod mora
fopraviti to, kar j e avstrijska irokraoija zagrešila, popraviti mora to s solidnim vse-
stranskim delom. Socijalna demokracija se je danes udeležila pogreba nedolžnih žrtev, da pokaže ■ tem svojo solidarnost s slovenskim narodom, udeležila se ga je pa tudi polnoštevilno, da na ta način protestira proti militariimu. Ohraniti pa moramo tudi v tem razburjenju trezno kri in napeti vse svoje sile, da bomo kmalu živeli v državi, ki bo v resnici sooijalna in demokratska.
Nato so se zastave, ki so bile vse pri grobu, poklonile nad grobovoma, dajoČ njunima prebivalcema zadnji pozdrav. Tudi tisoči množioe so se prišli poslovit od nju, vrgši peščico prsti na njuni krsti, ki sta bili v par trenutkih vsi zasuti.
Plakamo ob vajinih grobovih, Rudolf Lunder in Ivan Adamič l Prelila sta kri za slovensko domovino! Dala sta življenje za slovenski rod! Bodita uverjena, da rodi vajina kri milijonski sad! Kadar bo branil Slovenec svoj rod, svojo zemljo, spominjal se bo vselej, da sta bila naša narodna mučenika vidva ^
Rudolf tunder in 3van Adamič.
Poči vaj ta v miru v zemlji slovenski, kateri sta žrtvovala največjo dragocenost na svetu, življenje!
Telefonsko in brzojavno poročila.
Baronj Schvvarz  odide J iz Ljubljane!
ŠfBunaJ, 22. septembra ob 1 4 S. zvečer. Danes zvečer izide vladni komunike, ki se obrača proti kranjskemu detelnemn predsedniku baronu Schwarzu Njegova odstranitev iz Ljubljane le sklenjena stvar.
Vladin komunike, tl5oč se ljubljanskih dogodkov.
Dunaj, 22. septembra ob polu 10. zvečer. Vlada je izdala ta-le komunike: Deželni vladi kranjski se daje strikten nalog, z vso odločnostjo vse potrebno odrediti, da se brezpogojno zajamči varnost oseb in lastnine v Ljubljani. Deželnemu predsedniku se posebno naroča, da skrbi za to, da se vsakomur zavaruje svobodno izvrševanje njegovih privatnopravnih pravio in da se zabrani vsaka proti-postavna presija na ljubljansko prebivalstvo. V to svrho se ima preprečiti vsako zbiranje na ulicah in javnih trgih. Osebe, ki so z vporabo protizakonitih sre d-stev teroristično vplivale na posamezne meščane, zlasti glede odstranitve tabel posameznih tvrdk ali sesploh vde-ležile izgredov, je treba z vso vnemo izsledovati ter postopati proti krivoem z vso strogostjo zakona.
Ako bi pa bilo opažati znake kakršnihkoli novih izgredov, mora deželna vlada takoj prevzeti neposredno vodstvo policijske oblasti. Vlada bo na vsak način ukrenila vse potrebno, da prepreči ponovitev tako obžalovanja vrednih dogodkov in da uvede zopet trajno redne razmere v Ljubljani. (Kakor se razvidi iz tega komunikeja, se je vlada popolnoma postavila na stališče tukajšnjih kazinoto v ter verjela zlaganim, tendencij oznim po ročilom nemških listov, ki so razširjali naravnost gorostasne vesti o ljubljanskih dogodkih. V vladnem komunikeju se niti z besedico ne omenja nedolžnih žrtev, ki so v nedelj o zvečer po nedolžnem izkrvavele, ne omenjase nemških izgredov proti Slovencem v Ptuju, Celju in Mariboru, to dokazuje dovolj jasno, kako nepristransko postopa slavna ce ntralna vlada proti Slovencem. Opomba uredništva.)
Nemol proti Ljubljani."
Dunaj, 22 septembra. Načelnik nemškonaoijonalnega kluba dr. O h i a r i je imel dolgo konferenco z železniškim ministrom dr. Dersohatto in nemškim ministrom rojakom Prade-j em. Konferenca se je tikala „p r e-milemu nastopu vlade proti ljubljanskim demonstrantom. Dr. Chiari je nato Šel k ministru notranjih del baronu Bienertu, ter zahteval od njega pojasnil, Češ da je-vlada „prepopustljivotf postopala vzpričo ljubljanskih protinemških demonstracij Dr. Chiari je naglašal, da seje nemško-naoionalni klub odločil izvajati najskrajnejše posledice, ako bi vlada ne hotela ugoditi nemškim zahtevam in nastopiti z vso energijo v varstvo v ^nevarnosti se nahajaj očihu ljubljanskih nemoev.
Pripravljeno vojaštvo.
Gorica, 22. septembra. Tu je pripravljen posebni vlak, da se od-
peljejo dragonoi v Ljubljano, v slučaju kakšnih ondotnih demonstracij.
CotovoCf 22. septembra. Konsi-gnirano je vse tukajšnje vojaštvo, da se odpelje v Ljubljano, če bi se demonstracije ponovile.
^ Veg. Bistrit*, t*, septembra. Dragonoi so pripravljeni na odkod
v Ljubljano, dulit morebitne demon* straoije.
Izrazi soialja.
Zagreb, 22. septembra. Krv mučenika sjeme slobode. — Uredništvo „Novosti".
Zagreb, 22. septembra. Sa rasi-viljenom Slovenijom žali nevino prolivenu kri i akademiki klub „M 1 a dosta zgrazajuc se nad divjaštvom zajedničkog nam neprijatelja.
Zagrebi 22. septembra. Krvava nesreća bratskoga naroda duboko nas se dojmila. Primite naše najdublije simpatije — Srbi maturanti.
KrikOf 22. septembra. Narodno misleči prebivaloi mesta krškega globoko žaljojejo spričo usode nedolžnih žrtev in želijo, naj bi kri, ki se je nedolžno prelila, vzbujala čim več narodne zavesti.
Kropa, 22. septembra. Povodom pogreba nedolžnih žrtev fanatičnega nemškega vojaštva, protestujemo odločno zoper skrajno podle napade v Ptuju ter kličemo: Ne odnehati prej, dokler ne bode Slovenec na svoji zemlji gospodar. — Kroparski narodnjaki.
NOVO mesto, 22. septembra. V duhu z Vami. Izražamo nad nečuvenim prelivanjem slovenske krvi največje ogorčenje. — Doma ostali Sokoli novomeški.
Zagreb| 22. septembra. Bratskom narodu povodom krvavih dogodjaja najiskrcneja sočut! Vaša je bol zapekla sinove potlačenog hrvatskog naroda. Suze dijelimo s Vama! Iz krvi radja se sloboda naroda. — Zagrebački maturanti. hI NOVO mesto, 22. septembra. Vse mesto je v žalnih zastavah. Prebivalstvo se zgraža nad nečuvenim prelivanjem nedolžne krvi. — Županstvo Novomesto.
Kostanjevica 22. septembra, Zgražajoč se nad krutostjo Šentjernej ske noči v Ljubljani, pošiljamo slovenskim žrtvam naše sočutno so-žalje. — Župan Bučar, Grloboč-nik, Stokar, dr. Češark, Jereb, Gerlovič, Čerov, dr. Prev-čeva, dr. Češarkova, Simončič.
NOVO mesto, 22. septembra. Radi nečuvenoga postopanja vojaštva jpri-pravlja se za nedeljo popoldne na Mestnem trgu protestni shod za vso novomeško okolioo. Kdor se čuti Slovenca, naj se ga udeleži, in to ne glede na strankarsko politično prepričanje. — Rosmann.
Trst, 22. septembra. Spominu žrtev nemških surovosti kličemo slava! — Slo vensko tržaško dijaštvo.
Postotna, 22. septembra. Gasilno društvo nPostojuau izraža svoje naj-iskreuejŠe sožalje nad {nedolžnimi padlimi žrtvami.
Avtomobil
znamka Mercedes s 4 sedeži se ugodno proda
Kje, pove upravništvo „Sloven-skepa Naroda". 8304 -3
]Vtademoiselle jkMz prevot Jnstifutrice brevetče
donne des
lecons de f rangais
comprenant la lecture, la grammaire, la litterature. An ler Octobre, ouver-ture d' un cours special de con-
versatton.
S' adresser de 10 h. a Midi et de 2 h a 5 heures hiša Kirbisoh, II. nadstr. levo. 33 5—1
Ker nameravam radi svoje visoke starosti opustiti lesno trgovino, prodam vse svoje
posestvo
¥ Mojstrani (Dovje) it 20, namreč: L%|0 0 enonadstropna X goipo-I llocl,    dareklm poslopjem,
*Amm*k JL Ajm| ob stanovitni vodi Uf6 Z4iyi (ena na turbino) — vse v najboljšem stanju — in 170 oralov dobro fln7r|fl ~9m zaraščenega    JjUotUCla -jug
Natančneje se izve pri lastnika Tomaža Zupana. 3276-3
IzdelovatelJ vozov
FRANC VISJAH
LJubljana. Rimsko cesto slet. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih la to rabllaaifc »3-38
0 250
8
Vinski ntOŠt
sladek, pristen, bel in rdeč, domaČ pridelek
tvrdke gr. jtovakovič
fo^ 6e togi v Sodnijski ulici št. » in na Rimski cesti št. 5. ^
Oet. kr. avstrijske
O
državne založnico.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od do« O i hod in l4oJMtono !«*. ieLi
•■50 zjutraj. Osebni vlak v smeti: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
705 «jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesen icc. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. ž., žčiTrst, c kr. drž. žel., Beljak čez Po-drotjco, Ce.ovee, Prago. 7 07 utroj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje.
0*26 predpoldne. Osebni vlak v smeri: jcaenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, fiigo.
11*38 orodpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žet, Trs drž. ael. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
i-oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje.
3*40 »speldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst dri. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-to z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, xudoliovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-35 z veder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
lo-oo »eneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. ftcL, Trst dri. ieL, Beljak juž. zel., (čez Podrožčico).
Gdnod Iz Ljubljane Ori. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 20S popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7io zvoOer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ab nedeljah in praznikih.)
1. maja 1908. lota.
Zahod v Lloollono ini. ioLi
0-50 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka ?ul žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž*. Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predpoldne. Osebni vlak la Pran Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčifi in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča.
232 popoldne. Osebni vlak im Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-ee popoldne. Osebni vlak iz Beljaki iuž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (tu Podrožčico) norice dri žel., trsta dn\ žel. Jesenic, Tržiča
6-ao zvečer* Oseb. vlak iz P~age, Celovci Beljaka (čez Podrožčico) jcscnic.
8 37 zvoOer. Osebni vlak iz Kočevja, Strast-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8- 40 zveeer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. itL, Jesenic, Tržiča.
II-OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, O lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trn dri. žel. Gorice dri. žet, Jesenic.
Oafcod v Ljubljano dri. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-09 predpoldne. Osebni vlak iz Kamniti, 6 i o zveOer. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 09 pono6l. Osebni vlak iz Kamnika. (Sauo ob nedeljah in praznikih,
(Odhodi In prihodi so označeni v srede}* svropejskem časa.)
C. kr. ravnateljstvo trsavsia železnic v Trstu,
fvoji k svojim!
]VX e d o š i It
grozdja
in jamči za njega pristnost.
posreduje prodajo pno vrste
Naši slovenski posestniki, ki imajo vinograde proti izhodu, imajo naprodaj grozdje za refosko in stane 100 kg 12 E« postavljeno na postajo Siojole. — Naprodaj imamo pa tudi crHO vino, ki 81 oddajamo od 100 1. naprej in sioer hektoliter 22 K, postavljeno na našo postajo. Več" pove gorenja zadruga.
3333?
u ■ ■ %
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole
ima ¥ najnovejših izdajah o zalogi
ftoroona knjigarna v Ljubljani
na 3ur£ičev«m trgu šlev. 3.
lili!
i
izdajatelj U eojrerermi areojUk InU Koeieeleanezo*
Lootoijao la tisk »Narodne tiakarzs**