YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIII., ŠT. 4
Ptuj, 31. januarja 1980
CENA 5 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Resolucija nas zavezuje (stran 4)
Podobni ci|i (stran 5)
Tu je prelitega več znoja (stran 7)
Pot do izuma je dolga (stran 9)
Veseli fašenk se že bliža (stran 10)
ZRVS - AKTIVNI DEJAVNIK UUDSKE OBRAMBE
IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
v. delavskem domu Franc
Krambergerv Ptujusosevsoboto
26. januarja dopoldne sestali na
tretji seji člani občinske konfe-
rence Zveze rezervnih vojaških
starešin občine Ptuj. Po izvolitvi
organov konference je Mihael
Gobec, predsednik komisije za
informativno in propagandno
dejavnost prebral pozdravno pis-
mo predsedniku republike Josipu
Brozu TITU z najlepšimi željami
po čim hitrejšem okrevanju.
RezervnF vojaški starešine in šte-
vilni gostje so za tem z zanima-
njem prisluhnili obširnemu po-
ročilu Karla Žmavca. predsedni-
ka OK ZRVS Ptuj o delu v letu
1979. Med drugim je dejal:
»S ponosom lahko trdimo, da
smo program dela za leto 1979 ne
samo izpolnili, temveč tudi pre-
segli. Tako smo dosegli pomem-
bne uspehe na področju idejno
političnega in marksističneg<\
izobraževanja, na področju vo-
jaškega in samozaščitnega
usposabljanja, ter pri aktivnem
delovanju v celotni družbeni de-
javnosti. še posebej na področju
ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite...« Za tem je Karel
Žmavc vsako od omenjenih po-
dročij podrobneje razčlenil in
podal informacije o posameznih
pomembnih dogodkih na katere
je bilo vezano delo v OK ZRVS
Ptuj.
Za tem je konferenca nekatere
člane predsedstva razrešila in
imenovala namesto njih nove
člane predsedstva OK ZRVS. Po
krajši obrazložitvi scVčlani konfe-
rence sprejeli program dela kon-
ference za leto 1980. prav tako so
sprejeli predlog finančnega na-
črta za letošnje lato.
V razpravi so se zavzeli za
uveljavitev kolektivnega vodstva
v organizacijah ZRVS in za kad-
rovsko krepitev krajevnih konfe-
renc ZRVS. predvsem tistih, ki so
maloštevilne. Pozitivno so ocenili
informativno propagandno de-
javnost. Ko .so razpravljali o
obrambni vzgoji mladine, so po-
vdarili pomen obrambnih krož-
kov v Centru srednjega usmerje-
nega izobraževanja, prav tako
pomen obrambnih dnevov in ob-
iskov spominskih obeležij. Po-
hvalili so sodelovanje mladine v
akciji NNNP po krajevnih^skup-
nostih. Med drugim so ugotovili
tudi. da je odziv mladih za izob-
raževanje na vojaških akademijah
preskromen. Ko so razpravljali o
sodelovanju' ZRVS z ostalimi
družbenimi organizacijami in
društvi so izrazili željo po tesnej-
šem sodelovanju krajevnih kon-
ferenc ZRVS s strelskimi
organizaciji, kar ima svoj bistven
pomen.
Miroslav Stankovič. koman-
dant ptujske garnizije je nato vse
prisotne seznanil s trenutno var-
nostno politično oceno in dogodki
ter razvojem mednarodnih druž-
benoekonomskih in političnih
odnosov ter njihovim vplivom na
SFRJ.
Na predlog kadrovske komisije
pri OK ZRVS Ptuj. ki je obrav-
navala vse aktivnosti in uspehe
organizacij ZRVS. posameznih
članov in drugih organizacij, ki so
sodelovale z ZRVS. so najzasluž-
nejšim podelili tri enotne plakete
ZRVS Jugoslavije, eno srebrno
plaketo ZRVS Jugoslavije in
dvajset pismenih priznanj ZRVS.
Enotne plakete ZRVS Jugoslavije
•SO prejeli Stanko Meglič, pod-
predsednik OK ZRVS Ptuj, Jože
Perko. dolgoletni tekmovalec in
poveljnik občinskega štaba teri-
torialne obrambe občine Ptuj. ter
krajevna konferenca ZRVS Jože
Potrč Ptuj. Srebrno plaketo ZRVS
Jugoslavije pa je prejel Štefan
Vidovič. večletni uspešni tekmo-
valec ZRVS Ptuj.
M. Ozmec
Obsežno in poglobljeno poročilo o delu OK ZRVS Ptuj v lanskem letu je
podal njen predsednik Karel Žmavc.
DRAGOCENO SLADKO ŽIVILO
NA POTI
K POTROŠNIKOM
Pisali smo že. daje v Ormožu stekla proizvodnja sladkorja. Vreče
z napisom »Tovarna sladkorja Ormož«, neto 50 kg te dni pridno
nalagajo v tovorne avtomobile in vagone ter jih razpošiljajo širom po
• naši republiki. Opravičeno lahko trdimo, da je sladkor iz Ormoža res
na poti h kupcem. Tudi tekoči trak za pakiranje sladkorja v kilogram-
ske in dvokilogramske vrečke deluje in pričakovati je, da bodo ves
, pridelani sladkor do sredine februarja spravili v vreče in vrečke ter ga
, uskladiščili v ^iiJia skladišča, od tod pa pošiljali domačim in tujim
j naročnikom,
i
]	besedilo in foto: zk
Vagon s 50-kilogramskimi vrečami se hitro napolni. Vreče nalagajo
delavci, v tovarni pa imajo tudi tekoči trak za nalaganje vreč v vagone.
Potem, ko so delegati zborov
ptujske občinske skupščine na
zadnji skupni seji soglasno odlo-
čili. da predloga resolucije zaradi
predvidenih sprememb v zvezni
m v republiški re.soluciji o politiki
izvajanja družbenega plana za
obdobje 1976—1980 v letu 1980
ne bodo sprejeli, se je pričela v
raznih organih, predvsem pa v
izvršnem svetu SO Ptuj, živahna
aktivnost. Tako je izvršni svet v
slabem mesecu pripravil spreme-
menjen predlog resolucije, o ka-
terem bodo odločali in razpra-
vljali delegati vseh zborov občin-
ske skupščine na ločenih sejah v
prihodnjem mesecu. O aktivnosti
v tem kratkem času, je Martin
Berden, predsednik IS SO Ptuj
dejal:
»Izvršni svet je takoj pristopil k
opravilom za dopolnitev osnutka
resolucije, v skladu z ukrepi zve-
zne in republiške resolucije.
Strokovne službe so ponovno
preverjale načrte tozdov. posebna
glede na sprejete ukrepe. Žal
tozdih oziroma v ozdih načrtov
proizvodnje, nabave, prodaje in
naložb ter ostalih glede na nove
ukrepe še niso imeli. Zaradi tega
in zaradi časovne stiske, je izvršni
svet bil Drisilien oblikovati nove
kvantifikacije v resoluciji na
podlagi mnenja strokovnih služb
m lastnega znanja.«
Ali menite, da se je ptujsko
/druzenu delo dovolj učinkovito
Vključilo v pripravo planov glede
na spremembe?
■>Pn preoblik.ivanju predloga
resolucije je imel izvršni svet č,
poslovodnimi organi s področja
gospodarstva. negospodarstva
kot tudi s samoupravnimi organi
samoupravnih interesnih sku-
pnosti. Brez dvoma so nam bila ta
posvetovanja v veliko pomoč, če-
prav smo- pričakovali nekaj več.
Morda več samoiniciative. v
njihovo opravičilo pa lahko po-
vem. da materialov, na katere bi se
lahko opirali, še niso imeli.
. Izvršni svet je sprejel predlog
resolucije 18. januarja in je sedaj v
razpravi. Glavni kazalci razvoja v
letošnjem letu bi bili: družbeni
proizvod 5,8 % — dosedanja rast
je bila predvidena s 7 %. prvotna
stopnja rasti industrijske proiz-
vodnje je bila 9 %, sedaj le 8 %;
zaposlenost prvotno 4,4 %, sedaj
3.4 %; skupna poraba je bila pr-
votno predvidena z rastjo 22%,
sedaj pa v skladu z resolucijskimi
usmeritvami 16 %; splošna poraba
je ostala nespremenjena in bo ra-
sla .s 13,3%; zelo pomembni so
kazalci s področja zunanje trgo-
vinske menjave, saj načrtujejo
naši tozdi povečanje izvoza za
112%. uvoz pa le za 78%; pro-
duktivnost dela bo po sedanjem
predlogu rasla nekoliko hitreje z
2.7 ')!,; masa sredstev za osebne
dohodke bi se naj s sedanje stop-
nje rasti znižala na 18 %.
Na področju skupne porabe so
samoupravni organi r veliko
stopnjo odgovornosti pristopili k
vsklajevanju te porabe z začrtano.
Reč! pa moram, da ostaja tej
skupini porabe nekaj problemov,
pred vsem v :šolstvu in v zdravstvu.
Obseg splo.šne porabe je bil že
doslej v dovoljenih mejah, saj
znaša rast 13.3 ®/o. dovoljena pa bi
bila 16%. Izvršni svet pa bo se-
veda sprejel ukrepe varčevanja,
da bomo z njimi to rast še
zmanjšali,-
Iz re.solucije je izpadlo precej
naštevanja raznih naložb in je
nakazana le politika, ki jo mora-
mo izvrševati pri novih naložbah.
Usmeritev glede tega je dana,
vsklajevali pa jo bomo skupaj z
organi bank. Prednost bodo imele
nedovršene naložbe, naložbe,
katerih izdelki .S9 namenjeni za
izvoz oziroma za' nadomeščanje
uvoza, naložbe, ki bodo potrebo-
vale domače vire energije in su-
rovine. naložbe za proizvodnjo
hrane in še nekatere. V letošnjem
letu praviloma ne bi smeli zače-
njati z izgradnjo neproizvodnih
objektov.«
Je kljub temu že planirana
kakšna izjema?
»To vsklajevanje šele poteka,
saj skupščina SIS šele začenjajo s
svojim delom. Usklajevanje so
doslej v glavnem opravili le izvr-
šilni organi. Po teh in še nekaterih
kriterijih bo banka pripravila se-
znam prioritetnih naložb, ki bo
sestavni del naše resolucije za leto
1980. Eden izmed osnovnih ciljev
je. da z zmanjševanjem davkov,
prispevkov in z omejevanjem pri
o.sebnih dohodkih omogočimo
gospodarstvu večjo akumulacijo,
ki jo bo potrebovalo za svojo
modernizacijo in za nakazano
preusmeritev.
V teh dneh je v razpravi tudi
važen Dogovor o uresničevanju
družbene usmeritve razporejanja
dohodka ter oblikovanja in pora-
be sredstev za osebne dohodke in
za skupno porabo, ki ga spreje-
majo IS RS Slovenije, gospodar-
ska zbornica, sindikat, SDK, k
temu dogovoru pa pristopajo tudi
izvršni sveti občin. Ta dogovor bo
kmalu znan tudi v OZD in bo
razjasnil marsikatero sedanjo ne-
jasnost.
Stabilizacijo in varčevanje mo-
ramo sprejeti. Postati mora način
našega obnašanja, našega mišlje-
nja. S cilji in ukrepi zvezne in re-
publiške ter občinske resolucije
moramo seznaniti vse naše obča-
ne in delovne ljudi.«
Ali že razpolagate s podatki,
koliko organizacij združenega
dela že ima sprejete stabilizacijske
ukrepe in ukrepe varčevanja?
»Teh podatkov žal nimamo.
Znana pa nam je aktivnost na tem
področju, saj so temeljne in druge
organizacije sprejele vse ukrepe,
da bodo programi varčevanja
sprejeti do konca tega meseca re-
snično tudi izvedeni.«
Bi lahko ocenili, da je akcija
družbenopolitičnih organizacij
na tem področju dobro zastavlje-
na^
»Mislim, da aktivnost družbe-
nopolitičnih organizacij in vseh
občanov, da se dosežejo smotri
stabilizacije in drugi, v današnjem
trenutku kažejo dobro razpolo-
ženje naših ljudi za akcijo. To se
manifestira na najrazličnejše na-
čine v prid stabilizacije, varčeva-
nja in varnosti v naši družbi.«
N-D.
TITO - BESEDA
IN MISEL NAŠA
Enako kot vsi občani socialistične Jugoslavije smo tudi na našem
območju zaskrbljeno spremljali zdravstveno stanje in potek zdravlje-
nja tovariša TITA. Enako kot iz drugih krajev, je tudi z našega območ-
ja bilo poslanih tovarišu TITU na desetine pisem in pozdravnih
brzojavk, ki so jih pisali pionirji in mladinci v šolah, delavci iz proiz-
vodnje. delovni ljudje zbrani na raznih zborih, člani društev in organi-
zacij.
Iz vseh pisem je vel optimizem, obljuba, da se bomo še bolje učili,
še boljše delali, gospodarih. razvijali politični sistem socialističnega
samoupravljanja, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in
narodnosti, skratka — še odločneje stopali po Titovi poti. Vsi pa so
ljubljenemu predsedniku želeli, da bi čimprej ozdravel, da bi bil med
nami. da bi nas vodil po poti miru in sreče .. .
Ta vroča želja, trdno upanje se nam je potrdilo ob veseli vesti, da
tovariš Tito hitro in uspešno okreva. »V naših srcih je zaigral plamen
sreče« so med drugim zapisali pionirji osnovne šole Lovrenc na Drav-
skem polju, »vsi smo se zbrali, ko smo poslali pismo tovarišu Titu«
nam sporočajo pionirji iz OŠ Zg. Ložnica pri Slov. Bistrici. Podobna
sporočila smo dobili tudi iz večine ostalih šol z našega območja,
preveč, da bi jih posamično naštevali.. .
Ob vsem tem se je enako kot že tolikokrat doslej manifestirala
naša enotnost, da je naše socialistično samoupravljanje zasidrano v
nas. da je Titova pot — naša pot. Ob sreči, ki nas navdaja ob poročilih
zdravniškega konzilija o hitrem izboljševanju splošnega zdravstvenega
stanja tovariša Tita, pa se moramo še toUko bolj zavedati dolžnosti in
nalog, kijih imamo v svojem okolju in na katere nas je tovariš Tito sam
tako resno opozoril v svojem novoletnem nagovoru.
Razveseljiva vest. da je predsednik Tito zapustil oddelek za
intenzivno nego in nadaljuje zdravljenje na oddelku za srce in ožilje
Kliničnega centra v Ljubljani, nam mora biti tudi spodbuda, da se še
bolj odgovorno lotimo urejanja problemov na področju dela, delovne
discipline, družbene odgovornosti, varčevanja, razvijanja družbenega
samoupravljanja, poglabljanja delegatskih odnosov, združevanja dela
in sredstev, razvijanja družbene samozaščite in splošne ljudske obram-
be. Vse to je pogoj za trdnost in varnost enakopravnih jugoslovanskih
narodov in narodnosti, za našo trdno politiko neuvrščenosti.	FF
Predsednik Tito na oddelku za intenzivno nego Kliničnega centra >
Ljubljani v četrtek, 24. januarja
SKUPNA SEJA OK ZKS PTUJ
INOSZSSPTUJ
Odgovorno do resolucije
Na skupni seji se bosta v ponedeljek, 4. februarja sestala občinska
konferenca ZKS Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj, da razpravljata o
predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj
za obdobje 1976—1980 v letu 1980. Gre za izredno odgovorno razpra-
vo. ki mora opredeliti naloge družbeno-političnih organizacij pri
izvajanju resolucije za letošnje leto glede na postavljene ukrepe stabili-
zacijske politike in varčevanja.	MG
Tri pomembne dvajsetletnice
v ptujskih sindikatih
v Zvezi sindikatov občine Ptuj v tem letu mineva dvajset let treh
zelo pomembnih dogodkov, ki so doprinesli velik delež k uveljavitvi
najširše organizacije delavskega razreda občine Ptuj:
Leta 1960 je bil v počastitev 10. obletnice delavskega samoupra-
vljanja ustanovljen Delavski klub Ptuj, kije bil kmalu nato preimeno-
van v Delavski dom Franca Krambergerja Ptuj, ki je postal središče
celotnega sindikalnega delovanja^občine Ptuj.
Leta 1960 je bila ustanovljena sindikalna šola občinskega sveta ZSS
Ptuj. v kateri seje uspo.sobilo nad tisoč delavcev za naloge sindikalne-
ga delavca in samoupravljalca. njen oddelek pa je deloval tudi v
Majšperku.
Leta 1960 je prva generacija absolventov sindikalne šole Ptuj
obiskala delavce tekstilnega kombinata vVarteks« v Varaždinu in
vzpodbudila idejo o organiziranih oblikah medrepubliškega sodelova-
nja med delavci SR Hrv atske in SR Slovenije.	FB
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
31. januar 1980 —
TEDNIl'
Informacijo približati
delavcem
v zadnjem času ugotavljamo, da v ptujskih delovnih organizaci-
jah vedno večjo pozornost posvečajo informiranju delavcev. Iz dneva v
dan raste število internih biltenov oziroma informatorjev, ki prinašajo
sveže novice iz življenja delovnih kolektivov. Čeprav ni zbranih
podatkov, koliko jih je, pa je pomembno, da se informacija širi med
delavce in da se tako izboljšujejo naše skupne odločitve.
Tudi v temeljni organizaciji kmetijskega kombinata »Haloški
biser« so v mesecu decembru izdali prvo številko informatorja, ki bo
poslej redno izhajal. Prva številka je izšla v 200 izvodih; drugo številko
pa bodo izdali v naslednjih dneh.
V	tej številki je tudi več zanimivih prispevkov, med njimi zapis o
reorganizaciji temeljne organizacije, investicijah in planiranju v
letošnjem letu, delu družbeno-političnih organizacijah in izzidu
referenduma o pripojitvi temeljne organizacije Breg k temeljni organi-
zaciji gostinstvo »Haloški biser«.
MG
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA PIANIRANJE
Resolucijo približati
najširšemu krogu
delovnih ljudi
Koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike, družbeno-
ekonomske odnose in družbeni plan pri predsedstvu občinske konference
socialistične zveze Ptuj je na seji v prejšnjem tednu pregledal dosedanje
aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov za tekoče leto in novo
srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Pri tem je ugotovil, da so naloge pri
pripravi letnih planov v večini že uresničene, da pa veliko nosilcev plani-
ranja kasni pri izpolnjevanju planskih nalog za srednjeročno obdobje.
Zlasti bo potrebno v tem obdobju okrepiti vse napore, da bomo v letne
plane vnesli stabilizacijska prizadevanja in elemente varčevanja. Precej
bolj aktivno bo potrebno v naslednjih mesecih pristopiti k uresničevanju
tistih nalog iz dosedanjega plana priprav novih planskih
dokumentov, ki v roku niso bile izvršene, saj bomo le tako lahko dali
planiranju tisto kakovost, ki jo zahteva sočasno planiranje in dogovar-
janje.
Odbor je ob tej priložnosti tudi ugotovil, da je planiranje še vedno
v rokah ozkih strokovnih krogov in da se v sestavo planov vse premalo
vključujejo ostale strokovne službe nosilcev planiranja, saj je v bistvu
plan seštevek oziroma stvaritev vseh služb v temeljni ali drugi organi-
zaciji.
V	razpravi okrog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana
obcme Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu 1980 je odbor menil, da je
potrebno besedilo le-te približati najširšemu krogu delovnih ljudi, še
posebej zavzeto pa je potrebno o njej razpravljati v družbeno-političnih
organizacijah in delegacijah. Ce bomo dosegli najširšo razpravo o
resoluciji, smo lahko tudi prepričani, da bodo tako v največji meri tudi
ustvarili podlago za njeno uresničevanje. Resolucijo kot osnovni stabili-
zacijski program družbeno-politične skupnosti bo potrebno dosledno
spoštovati in jo tudi uresničevati. Koordinacijski odbor za usmerjanje
razvojne politike je tudi zadolžen, da spremlja uresničevanje stabiliza-
cijskih ukrepov v organizacijah združenega dela in v občini. Ta pregled
bo opravil vsake tri mesece. Odbor se je tudi zavzel za stalno prisotnost
stabilizacijskih ukrepov in varčevanja v sleherni naši odločitvi. Če bomo
dosledni pri uresničevanju ukrepov stabilizacijske politike, potem je pri-
čakovati, da se bodo gospodarski tokovi umirili in da bo naš prihodnji
razvoj temeljil na kakovostnejših temeljih. Seveda pa za stabilizacijo
niso zadolženi samo delavci v gospodarstvu, temveč tudi v družbenih
dejavnostih, ki morajo zagotoviti skrajno racionalnost pridobljenih
sredstev. Zal smo v dosedanjih prizadevanjih za boljše in racionalnejše
gospodarjenje v pretežni meri obremenjevali gospodarstvo, pri tem pa
obšli vse ostale v družbi, ki bi prav tako lahko bistveno pripomogli h
doseganju boljših rezultatov. Brez enotne in odločne aktivnosti torej ne
bo šlo, vsak pa mora v tem najti svoj delež.
MG
KO LJUDEM OPEŠA VID
V ORMOŽU IZDBUJEJO
OKVIRE ZA OČALA
Verjetno jih le malo ve, da imamo v Ormožu tovarno, kjer pridne
delavke izdelajo letno kar pol milijona raznih okvirov za korekcijska in
sončna očala, ki se imenuje OPTYL. Torej že ime tovarne pove, da je to
nekaj v zvezi s svetlobo, vidom in seveda očali.
Tovarno so zgradili v okviru tovarne, Jože Kerenčič pred petimi leti.
Ob začetku je tu delalo vsega le 30 ljudi, danes je zaposlenih že 120 ljudi
oziroma trikrat več. To je tudi edina tovarna te vrste v Jugoslaviji, kjer
izdelujejo okvire za razna očala, brez katerih je v zrelejših letih težko
shajati, ko človeku opeša vid in ga je mogoče izboljšati s korekcijskimi
očali.
Tako mnogi, predvsem dekleta najdejo v tej tovarni svojo prvo
zaposlitev. Delo teče, lahko bi dejali po nekakšnem tekočem traku. Prav
zato imajo zaposleni tu skupinske norme. Ce dosežejo norme oziroma jih
presežejo, je dohodek toliko večji. Resda zaposleni tu ne dosegajo kakšnih
visokih dohodkov, kljub temu pa so zaposleni zadovoljni, da imajo delo
doma.
Tovarna krije potrebe na domačem tržišču, kar precejšen del svoje
proizvodnje pa izvaža na zunanji trg, predvsem na tržišče s konvertibilno
valuto. S tem si praktično tudi sama ustvarja potrebna devizna sredstva za
nakup potrebnih surovin, oziroma reprodukcijskega materiala.
F. Hovnik
Pridne roke delavk v tovarni Optyl izdelajo letno pol milijona okvirov za
očala.
OBISK V OBRATU KOLESNIH ZAVOR V PTUJU
v TREH MESECIH 6000 ZAVOR
Poročali smo. da so 27. novem-
bra 1979. v počastitev dneva
republike svečano odprli obrat
proizvodnje kolesnih zavor, v
okviru Združene industrije vozil
Tovarne avtomobilov Maribor,
TOZD Karosernica. To je že
drugi obrat v Ptuju, v katerem
teče proizvodnja avtomobilskih
delov in odločili smo se, da vam
ga predstavimo. K razgovoru
smo povabili vodjo obrata ing.
Ditra Hvaleča, kije o proizvodnji
dejal:
»V našem obratu proizvajamo
kolesne zavore, kar smo prenesli
iz tovarne Boris Kidrič iz Mari-
bora. Naša proizvodnja teče v
okviru proizvodnega programa
terenskih vozil in vozil za splošno
rabo. torej kamionov. Sam obrat
je v prvi fazi razvoja, v njem pa je
sedaj zaposlenih okoli 100 ljudi.
To so pretežno Ptujčani, v glav-
nem mladina v povprečni starosti
okoli 20 let. V organizacijo
ZSMS je vključena večina zapo-
slenih.«
Znano je, da ste proizvodnjo
kolesnih zavor prenesli v Ptuj v
zelo kratkem času. Koliko dni ste
pravzaprav potrebovali?
»Potrebovali smo dejansko le
pet dni. S prenosom smo pričeli
15. oktobra, že 20. oktobra pa
smo predali matični delovni
organizaciji prve zavore iz nove-
ga obrata v Ptuju. In danes se
lahko pohvalim, da od takrat
montaža zavor, mislim na sam
proces, še ni izostala.«
In kako vi. kot vodja ocenjuje-
te delovno vzdušje v tem razme-
roma mladem in povsem novem
delovnem kolektivu?
»Prepričan sem, da so vsi
delavci zadovoljni, kajti brez
pretiravanja lahko rečem, da zelo
skrbimo za njih. Družbeno pre-
hrano imamo urejeno v obratu. S
polno paro pa delujemo sedaj na
družbeno političnem področju.
Zavedati se namreč moramo, da
nam je bila osnovna naloga čim
prej urediti proizvodnjo, takoj za
tem pa smo dolžni urediti tudi
politično aktivnost med delovni-
mi ljudmi. Tako smo že formirali
sindikalno in mladinsko organi-
zacijo ter organizacijo ZK. Vidni
pa so že prvi rezultati.«
Dejstvo je. da ste poleg Agisa v
Ptuju že druga organizacija, kjer
izdelujete avtomobilske dele. Ali
ste morda že navezali stike med
seboj?
»Lahko rečem, da ta povezava
že teče,vrsto let in jo poglablja-
mo. Znano je da Agis izdeluje za
nas veliko število različnih avto-
mobilskih delov. Na področju
kolesnih zavor pa vse zavorne
cilindre, ki so zelo dobre kvalite-
te. Seveda pa so dogovarjamo še
za tesnejše sodelovanje.«
Pisali smo že o stroških, ki ste
jih imeli pri prenosu proizvodnje
kolesnih zavor iz Maribora v
Ptuj. Koliko vas je pravzaprav
veljala ta investicija?
»Mislim, da je bila sama
investicija relativno majhna. Že
zaradi tega, ker se bo kmalu lepo
obrestovala. Vse skupaj nas je
veljalo okoli 55 milijonov z
adaptacijo prostorov vred. Zna-
no je namreč, da so bili ti prostori
pred tem namenjeni ^dejansko
lesni panogi. Z uveljavljanjem
strojne panoge pa smo morali
določene stvari tudi preurediti
našim potrebam.«
Proizvodnja kolesnih zavor v
Ptuju traja sedaj že več kot tri
mesece, koliko ste ta čas naredili?
»Nedvomno smo imeli v začet-
ku precej težav in problemov.
Povedal sem že, da so naši
zaposleni pretežno mlad razme-
roma neizkušen kader. Kljub
temu smo uspeli, saj smo do
sedaj izdelali okoli 6 tisoč koles-
nih zavor, kar je po našem
mnenju velik uspeh.«
Verjetno boste sčasoma začeli
z razširitvijo proizvodnje. K alej,
ne so možnosti?
»Mislim, da so možnosti zelo
velike. Naš proizvodni progran
se obnavlja, torej se uvajajo nov, ;
proizvodi. V naši perspektivi jj
predvidena povečana proizvod,
nja in seveda tudi uvajanje novii,
sistemov v proizvodnji sami
Tako predvidevamo, da bomo v
kratkem pričeli z gradnjo novih
objektov, nabavili bomo nove
stroje, ki bodo res na najsodob.
nejši tehnološki ravni in če bo vse
po sreči, bo proizbodnja v novein
obratu kolesnih zavor stekla že
koncem drugega leta.«
Dejali ste, da uspešno obliku-
jete družbenopolitične organiza-
cije v vašem obratu, kako pa
ocenjujete razvoj samoupravnih
odnosov in povezavo s TOZD
Karosernica in ZIV TAM Mari-
bor?
»Že na začetku, pri prenosu
proizvodnje smo se lotili te
naloge. Takoj smo izvolili dva
delegata v delavski svet TOZD,
Seveda sta oba delegata prisotna
na vsaki seji centralnega delav-
skega sveta in redno prenašata
vse sklepe na naše delavce.
Moram reči, da je glede na
dislociran oddelek to delo zelo
uspešno.«
Ves čas govoriva, da je va5
obrat v okviru TOZD Karoserni-
ca, zakaj pa nima pogojev, da bi
bil samostojna TOZD?
»Glejte, pri vsaki novi zadevi
je najprej potrebno, da se proiz-
vodnja uteče. V našem programu
je zapisano, da sčasoma naš
oddelek postane TOZD v sklopu
ZIV TAM, vendar za sedaj še
nimamo vseh pogojev za to.
Mislim predvsem na kadrovske
pogoje, pa tudi sam tehnološki
proces še ni popolnoma zaklju-
čen. Z zgraditvijo novega objekta
in z uvedbo nove proizvodnje
bodo vsi ti pogoji dozoreli. Ta-
krat pa bomo ustanovili TOZD,
v sklopu ZIV TAM Maribor.
M. Ozmec
Diter Hvaleč, vodja obrata koles-
nih zavor v Ptuju
V tem obratu kolesnih zavor v Ptuju so od 20. oktobra lani izdelali okoli
6 tisoč zavor.
1. FEBRUAR - DAN RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH
DELAVCEV
Letos praznujemo računovod-
ski in finančni delavci Jugoslavi-
je že drugič svoj praznik. Ta dan
obeležuje za naš družbeno eko-
nomski sistem pomemben zgo-
dovinski dogodek.
Pred 35. leti na ta dan je
Predsedstvo AVNOJ-a sprejelo
prvi odlok o uvedbi enotnega
računovodstva na celotnem
ozemlju Demokratične republike
Jugoslavije. S tem odlokom,
zasnovanim na izkušnjah pri
urejanju finančnih in gospodar-
skih problemov v času NOV (od
leta 1941 dalje), je bil postavljen
strokovni temelj organiziranosti
računovodstev in povojnim obra-
čunskim sistemom.
Z izvajanjem tega odloka in
kasnejših finančno računovod-
skih predpisov, so finančno raču-
novodski dclavci z nenehnim
prizadevanjem za njegovo popol-
no izvajanje ter v iskanju popol-
nejšega obračunskega sistema, ki
bi omogočil delovnemu človeku
resnično obvladovanje dohodko-
vnih tokov, vložili veliko napora
in tudi dosegli pomembne delo-
vne uspehe. V boju za socia-
listične vrednote, ko uresničuje-
mo načela sedanje ustave, zlasti
pa zahtevne ekonomske odnose,
kakršen je dohodkovni odnos, je
realno izpostavljanje in priznanje
dosežkov računovodskim in fi-
nančnim delavcem vzpodbuda
za njihovo nadaljnje neumorno
delo.
Delovni ljudje v raznih obli-
kah z združevanjem dela in
družbenih sredstev razvijajo
družbeno materialno osnovo za
.svoje delo. Toda. da bi bili sproti,
strokovno in razumljivo obvešče-
ni o posamičnih in skupnih
rezultatih svojega dela, morajo
voditi računa tudi o nivoju
organiziranosti knjigovodsko-in-
formativne službe. To pa nalaga
računovodskim in finančnim de-
lavcem. kot specializiranim de-
lavcem, posebne dolžnosti. Biti
moramo ne le poslušni izvajalci
zakonskih predpisov in pozna-
valci knjigovodske tehnike, tem-
več tudi borci za novo pojmova-
nje vsebine knjigovodstva v služ-
bi delovnega človeka. Zaradi
tega moramo doseči predvsem
dvoje:
— finančno-računovodska
služba mora zagotoviti celovitej-
šo obveščanje delovnih ljudi o
prihodkih, odhodkih in dohod-
cih ter splošnem finančnem sta-
nju OZD.
— delavci pa morajo v svojem
in družbenem interesu skrbeti za
čim višjo raven organiziranosti
finančno-računovodskih služb v
svojih OZD. Samo tak odnos bo
lahko več prispeval k hitrejšemu
razvoju materialne osnove naše
družbe in samoupravljanja. Prav
sedaj, ko zaključujemo poslovno
leto 1979 in pripravljamo za
Samoupravne in druge ravni
informacije o poslovanju, lahko
našo širšo družbeno ekonomsko
vlogo računovodski in finančni
delavci resnično najboljše potrdi-
mo.
Zavedujoč se svojih nalog in
odgovornosti, računovodski in
finančni delavci prosljavljamo
naš praznik delovno, skromno,
toda s ponosom,
VSEM RAČUNOVODSKIM
IN FINANČNIM DELAVCEM
ISKRENO ČESTITAMO!
DRUŠTVO RAČUNOVOD-
SKIH IN
FINANČNIH DELAVCEV
PTUJ — ORMOŽ
OPEKARNA PTUJ
ANALIZA POSLOVNIH
REZULTATOV
čeprav še niso popolnoma znani finančni podatki, v Opekarni Ptuj
vendarle že ugotavljajo, da je za njimi uspešno poslovno leto. Trenutno
se ukvarjajo z dvema proizvodnima procesoma, ki zahtevata različno
tehnologijo in različne pristope k organizaciji dela. Pri tem je treba
povdariti, da predstavlja proizvodnja opeke le še 15 odstotkov celotne
proizvodnje in je torej naziv ,,Opekarna" bolj tradicionalen.
Po proizvodnji in po dohodku je namreč daleč napnej proizvodnja
montažnih elementov. Čeprav je " torej proizvodnja opeke, lahko bi
rekli postranskega pomena, se lahko pohvalijo z uspehi tudi na tem
področju. Že nekaj let so namreč zabeležili pri proizvodnji opeke nega-
tivne pgslovne pokazatelje, v letu 1979 pa se je stanje popravilo in kar je
pomembno, ob skoraj stalnih cenah. Dobre rezultate pričakujejo tudi v
letu 1980, seveda če ne bo prišlo do občutnejših podražitev energije in
potrebnega materiala. Del njihovega uspeha je iskati v ukinitvi obrata v
Janežovcih in razporeditvi delovne sile na bolj donosno proizvodnjo
montažnih elementov.
Analiza finančnih podatkov za 11 mesecev preteklega leta kaže, da
se je v tem času celotni prihodek povečal za 18, dohodek za 9, čisti
dohodek pa za 12 odstotkov. Ker so ti ugodni rezultati doseženi z
manjšim številom delavcev in kot smo že povdarili ob skoraj nespre-
menjenih cenah je jasno, da gre za večjo produktivnost, ki pa bo ob na-
daljnem odpravljanju nekaterih nepravilnosti še porasla. V Opekarni
Ptuj obljubljajo, da bodo vse napake, ki se še pojavljajo, poskušali
odpraviti prav v letošnjem letu, torej v letu stabilizacijskih prizadevanj.
Tako bodo vsi zaposleni pokazali do dela še večjo odgovornost,
racionalno bodo trošili materialna sredstva, z boljšo proizvodnjo bodo
zmanj.šali število nekvalitetnih proizvodov, kjerkoli pa se bo dalo, bodo
štedili tudi z energijo.
K izboljšanju njihovega ekonomskega stanja in seveda uspešnejšim
stabilizacijskim prizadevanjem bo pripomogla še nova investicija —
zgraditev nove proizvodne hale, skladišč in namestitev sodobne strojne
opreme za večjo, rentabilnejšo, kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo
montažnih elementov. Delavcem bodo zagotovljeni boljši delovni pogoji,
večje bodo možnosti pokrivanja potreb domačega tržišča, dana pa bo
tudi možnost za izvoz.	jb
NOVO IZ DRU2INE GORENJE
KDAJ GRAMOFONI, MAG-
NETOFONI IN OJAČEVALCI?
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da v Ptuju v temeljni organi-
zaciji združenega dela Elektronika izdelujejo črnobele televizijske spre
jemnike. Poleg TV sprejemnikov pa izdelujejo še birotehnične aparate zž
potrebe združenega dela. Tudi uspehi so znani, saj so plan proizvodnji
dosegli še pred iztekom leta. In kakšen program so sprejeli za letošnjt
leto?
Vzpodbuden vsekakor, saj v letošnjem letu nameravajo proizvest
75 tisoč črnobelih TV sprejemnikov in 1200 birotehničnih aparatov
Finančno pa je načrt proizvodnje ovrednoten na 477 milijonov dinarjev,
kar pomeni 37 odstotno povečanje proizvodnje v primerjavi z lanske
realizacijo. Tretjina proizvodnje pa v temeljni organizaciji pomeni tud
izvoz na konvertibilna območja.
Oktober 1979 pomeni za tovarno in delovni kolektiv prelomnico.
Saj temeljni kamen, ki so ga položili obeta nov in boljši razvoj. V no^
objekt bodo preselili celotno proizvodnjo ter tako delavcem zagotovil
boljše delovne pogoje, storilnost in varčnost. Pričakovati je, da se bod(
v nove delovne prostore preselili že konec oktobra 1980. To je v času
ko bodo v temeljni organizaciji sprejemali nov program srednjeročnega
razvoja.
V kolektivu na novo srednjeročno obdobje gledajo z optimizmom
Zaposleni menijo, da bi morala njihova temeljna organizacija postat
ena od nosilcev industrije in sicer na področju elektronike. Prav gotov«
bo novo srednjeročno obdobje priložnost za to, saj elektronika dane;
pomeni določeno prednost pri investicijskih programih. Tako v obdobji
od 1981 do 1985 načrtujejo razširitev proizvodnje TV sprejemnikov
zabavne elektronike (gramofoni, magnetofoni, glasbene skrinje itd.)
birotehnične opreme. Tudi na proizvodnjo tako imenovane industrijskj
elektronike razmišljajo, potrebna je pri avtomatizaciji proizvodnje. zl
rEDNIK
- 31. januar 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
NALOGE ZVEZE SINDIKATOV OBČINE PTUJ
Na področju kulture in medrepubliške
kulturne izmenjave v letu 1980
Komisija za kulturo in
medrepubliško sodelovanje občin-
skega sveta ZSS Ptuj je na skupni
seji z upravnim odborom DPD
,,Svoboda" Majšperk obravnavala
in sprejela program nalog na pod-
ročju kulture in medrepubliške
kulturne izmenjave v letu 1980.
Uveljavljanje delegatskega si-
stema in delegatskih odnosov na
področju kulture bo stalna naloga.
Sodelovali bodo s skupščino
kulturne skupnosti in z zborom
delegatov Zveze kulturnih organi-
zacij občine Ptuj, spremljali in
proučevali bodo probleme in
pomagali pri njihovem razreše-
vanju.
V osnovnih organizacijah ZSS si
bo komisija prizadevala, da bodo
ustanovljene komisije za področje
kulture in imenovani organizatorji
kulturnega življenja delavcev, ki
naj bi se aktivno vključevali tudi v
delo z delegacijami, ki pošiljajo
delegate v zbor uporabnikov
skupščine kulturne skupnosti
občine Ptuj. Da bi bilo delo komisij
in organizatorjev kulturnega
življenja delavcev uspešno, bo
organiziran seminar.
S Pokrajinskim muzejem. Ljud-
sko in študijsko knjižnico. Zgodo-
vinskim arhivom in Radio-Ted-
nikom Ptuj bo komisija razvijala
razne oblike sodelovanja, zlasti na
področju obveščanja delavcev o
kulturnih prireditvah, organizi-
ranju razstav v organizacijah
združenega dela, širjenja napredne
knjige med delavci, pridobivanje
novih članov Prešernove družbe,
obveščanje po informativnih sred-
stvih ipd.
Tudi z delavskoprosvetnimi
društvi ,,Svobod" v industrijskih
središčih bodo stiki komisije
delovni. Predvideni sta skupni seji
z upravnima odboroma DPD
,.Svoboda" v Kidričevem in v
Ptuju. Prizadevanja pa bodo
usmerjena tudi v smeri pogostejših
gostovanj sekcij DPD „Svobod" v
organizacijah združenega dela.
Na področju medrepubliške kul-
turne izmenjave predvidevajo, da
t)odo v letu 1980 gostovali v
bratskih občinah SR Hrvatske v
okviru 19. tradicionalnih delavskih
srečanj bratstva in prijateljstva:
Ansambel narodno zabavne
glasbe Toneta Kmetca in Ptujski
instrumentalni ansambel DPD
,,Svoboda" Ptuj, Moški pevski
zbor TGA „Boris Kidrič" Kidriče-
vo, Ženski pevski zbor prosvetnega
društva ,, Alojz Arnuš" Rogoznica,
Pihalni orkester Ptuj in Mladinski
pevski zbor osnovne šole ,,Boris
Kidrič" Kidričevo.
V občini Ptuj pa predvidevajo
gostovanje kulturnih skupin iz
bratskih občin SR Hrvatske: KUD
,,Naprijed" Hum ob Sotli v
Majšperku, DKUD „Sloboda —
Vis" Varaždin v Kidričevem in
MKUD ,,Fran Galovič" Kopriv-
nica v Ptuju. Program medrepub-
liške kulturne izmenjave bo še
usklajen v koordinacijskem odboru
za sodelovanje bratskih občin SR
Hrvatske in SR Slovenije.
V Zgodovinskem arhivu Ptuj
bodo pričeli urejati arhiv o medre-
publiškem sodelovanju. Zelo
pomembne naloge na področju
medrepubliške izmenjave informa-
cij načrtuje Radio in Tednik Ptuj.
S tako začrtanimi nalogami se
Zveza sindikatov občine Ptuj vklju-
čuje v delo na področju kulture in
medrepubliške kulturne izmenjave
v letu 1980.
F. Bagar
SPREJET PROGRAM DELA DO MAJA LETOS
KOMITE OKZKS PTUJ
člani komiteja so okvirni pro-
gram dela komiteja in konference
sprejeli že v sredini decembra lam.
Zastavljene naloge so v mesecu
januarju izpolnili tako, kot so
predvidevali, o ostalih nalogah v
tem času pa je Stanko Lepej, na-
mestnik sekretarja komiteja po-
vedal:
»Celotni, sicer kratkoročni
program dela občinske organiza-
cije ZK je usmerjen v uresniče-
vanje že sprejetih sklepov v zad-
njem polletju preteklega leta.
Namreč, sklepe sprejemamo, ka-
sneje pa je treba preveriti njihovo
uresničevanje v celotni bazi in
kakšno vlogo odigravajo osnovne
organizacije ZKS in komunisti
nasploh. Zato so člani komiteja v
januarju pregledali uresničevanje
posameznih sklepov in zastavih
akcije v jwsameznih samoupra-
vnih sredinah, za uresničevanje
zastavljene usmeritve.
4. februarja se bo sestala OK
ZKS in plenum OS ZSS Ptuj ter
obravnavala resolucijo za letošnje
leto, ki jo bodo obravnavali dele-
gati zborov občinske skupščine na
zasedanju, ki bo v februarju. Tako
bodo tudi DPO v vsej svoji funk-
ciji in vlogi dejansko vsa ta stabi-
lizacijska, družbenoekonomska
in druga prizadevanja podprli,
vsaka DPO pa bo imela stališča in
tako krepila politični sistem soci-
alističnega samoupravljanja.«
Glede na dosedanje izkušnje
npr. ob obravnavanju rezultatov
poslovanja za devet mesecev lan-
skega leta lahko rečemo, da so
tokrat DPO mnogo bolj ažurne.
ko gre za sprejemanje resolucije!
Je vzrok v novih metodah dela?
»Neposredna aktivnost mora
biti prisotna takrat, kadar se do-
godki odvijaio. Gasili do požaru
je prepozno. Zato tudi komite že
sedaj pripravlja sejo OK ZKS, ko
bo govora o vzgoji in izobraževa-
nju. Koncem februarja bi raz-
pravljali tako o osnovni šoli kot o
povezovanju osnovnih šol, o ra-
cionalnem trošenju družbenih
sredstev y okviru zastavljene re-
solucijske porabe. Nekoliko več
bo potrebno narediti tudi pri
usmerjenem izobraževanju. Ni
slučaj, da vsaj v nekaterih OZD
postavljajo pred šolstvo nekatere
zahteve po določenih profilih ka-
drov, Jci jih v ptujski občini pri-
manjkuje. Zlasti gre za proizvod-
ne delavce v TGA, Agisu, delno v
gostinstvu in nekoliko manj v
kmetijstvu, čeprav prav na tem
X)dročju potrebujemo največ
cadrov in to dobrih kadrov. V
programu smo zastavili 3.000 za-
ščitenih kmetij in danes proizva-
jati v kmetijstvu ni enostavno.
Danes ne ostaja v kmetijstvu samo
tisti, ki ni imel druge možnosti —
danes potrebujemo tudi za to delo
dobre strokovne kadre in sodobno
tehniko.
Celoten program aktivnosti v
mesecu marcu bo usmerjen na
pregled uresničevanja sklepov na
področju SLO in DS. Te intenzi-
vne priprave, ki nas spremljajo že
skoraj štiri mesece govore o tem,
da se naši komiteji za SLO in
družbeno samozaščito močno
angažirajo in pripravljajo pro-
grame. O naši stopnji pripravlje-
nosti in o sprejemanju programov
bo razpravljala tudi občinska
konferenca.
Ves ta čas bodo potekale v po-
sameznih komisijah in v komiteju
razprave okrog organiziranosti
občinske konference. Zato bo že v
mesecu februarju dopolnjen sta-
tutarni sklep o OK ZKS, tako da
bi do aprila pripravili vse po-
trebno za volilno programsko
konferenco. Mislim, da stališča in
sklepi 6. seje CK ZKS jasno in
nedvoumno govore, da je po-
trebno preiti na kolektivno delo in
odgovornost, zato je v skladu s
tem sestavljen tudi statutarni
sklep. Res pa je, da bo potrebno
nekatere stvari kadrovsko dopol-
niti. Evidentirali smo že tri nove
člane konference, zaradi tega, ker
nekateri tovariši dela zaradi
zdravstvenih razloge^ niso zmogli
ali pa zaradi neaktivnosti. Mislim,
da je to tudi korak naprej, da se
odgovornost v vodstvu občinske
organizacije nekoliko bolj zaostri
in temu primerno tudi odgovor-
nost osnovnih organizacij, do iz-
voljenih delegatov v konferenci.«
Kolektivna odgovornost ne
pomeni zmanjšanje osebne od-
govornosti?
»Ta ugotovitev je točna, kajti
kolektivno vodenje in kolektivna
odgovornost je sestavljena iz in-
dividualnih odgovornosti. Vsak
član komiteja in konference bo za
svojo aktivnost ali "neaktivnost
dejansko odgovaijal komuni-
stom, ki so mu zaupali to nalogo.
Zato je v maju predvidena po-
sebna aktivnost v uresničevanju
samoupravnih socialističnih od-,
nosov zlasti v vodstvih DPO v
krajevnih skupnostih. Vse pre-
malo se odraža način dela delav-
cev, ki so zaposleni v tozdih v delu
krajevne samouprave. Ponekod
se tozdi obnašajo, kot da niso del
krajevne skupnosti, čeprav so te-
ritorialno prisotne. Reči pa mo-
ram, da so tudi taki tozdi, ki si
prizadevajo za popolno vključitev
delavcev z okoljem, kjer so pro-
stori tozda in za njihovo dobro
počutje v kraju kjer delajo.«
N.D.
Stanko Lepej	(foto zk)
TEDNIKOV POGOVOR Z DANILOM MASTENOM. PREDSEDNIKOM KOORDINACIJSKEGA ODBORA
ZA PROSLAVE IN PRIREDITVE V PTUJSKI OBČINI
PRIREDITVE POD SKUPNO STREHO
Letos prvič bomo v ptujski
občini sestavili koledar prireditev
in proslav. Zato smo predsedni-
ku odbora postavili naslednje
vprašanje:
Tovariš Masten nam lahko
poveste, kakšne kriterije boste
uporabili pri sestavi koledarja
prireditev in proslav in kakšen je
njegov namen?
»Ze več let si v ptujski občini
prizadevamo za sestavo takšnega
coledarja oziroma popolnejšega
pregleda proslav in prireditev.
Preglede proslav in prireditev
smo sicer tudi dosedaj imeli,
vendar niso bili popolni, ker niso
bile zajete ostale prireditve
predvsem lokalnega značaja.
V koordinacijskem odboru, ki
je zasedal pred dnevi pa smo se
dogovorih, da je za letošnje leto
potrebno izdelati celoten pregled
proslav in prireditev ne glede na
njihov obseg, kraj in čas, jih
časovno in vsebinsko uskladiti
ter v samih programih urediti
vprašanje financiranja in pregled
proslav in prireditev za letos tudi
javno objaviti.
Koordinajski odbori pri kra-
jevnih konferencah socialistične
zveze pa so zadolženi, da za svoja
območja izdelajo koledarje prire-
ditev m proslav in jih uskladijo.
Odločili smo tudi, da bodo
letošnje prireditve in proslave
potekale v znamenju 35-letnice
osvoboditve in 30-letnice delav-
skega samoupravljanja.
Proslave in prireditve občin-
skega pomena pa so naslednje-
Nosilec OK SZDLPtuj: Pohod
po poteh revolucije - Mostje -
april 1980, Vlak bratstvi in
prijateljstva — junij 1980, Prosla
ve ob dnevu JLA — december
1980,
SO Ptuj: Dan civilne zaščite
Jugoslavije — junij 1980, Praznik
občine Ptuj — avgust 1980,
Republiško tekmovanje »Kaj veš
o prometu« — april 1980, Dan
republike — november 1980,
OK ZKS: 40-letnica V. Držav-
ne konference ZKJ v Zagrebu —
oktober 1980
OS ZSS: 1. maj praznik dela —
april 1980
OK^SMS: Štafeta mladosti in
prireditve ob dnevu mladosti maj
1980
Društvo gojiteljev mladih živa-
li — Republiška razstava malih
živali — januar 1980
Folklorno društvo Ptuj —
Srečanje ljudskih pevcev, godcev
in plesalcev — januar 1980,
Kmečka gostija — februar
1980, Kurentovanje — februar
1980, Folklorna revija — julij
1980, Srečanje otroških folklor-
nih skupin — oktober 1980.
Zveza kulturni organizacij ob-
čine Ptuj: Revija gledaliških
skupin — marec 1980, Revija
tambura.ških orekstrov — april
1980, Revija mladinskih pevskih
zborov — maj 1980, Območno
srečanje pesnikov, pisateljev-za-
četnikov — september 1980,
Revija odraslih pevskih zborov
—	december 1980.
ZTKO občine Ptuj: Kros VVZ,
Poulični tek. Turnir v malem
nogometu — prireditve bodo ob
dnevu mladosti, občinskem pra-
zniku in dnevu republike
DPD »Svoboda« — FKK Ptuj
—	11. jugoslovanska razstava
fotogratij — oktober 1980.
AEROKLUB PTUJ — VIL
ptujski padalski pokal — Podleh-
nik — avgust 1980 '
Avto-moto društvo Ptuj—Kar-
ting — državno prvenstvo —
junij 1980, karting mednarodna
dirka — avgust 1980
Radio-Tednik Ptuj — XL
festival domače zabavne glasbe
— september 1980.
Nekatere dosedanje proslave
in prireditve, ki so imele občinski
pomen, se po novem prenašajo v
organizacije združenega dela in
društva. Tako se jim daje še večji
pomen in neposredno vsebinsko
obeležje. Med te pa uvrščamo
dan železničarjev, dan samou-
pravljalcev in druge proslave ter
prireditve.
V organizacijijah združenega
dela in krajevnih skupnostih pa
je potrebno večji poudarek dati
idejni usmerjenosti proslav, kot
so 1 maj — praznik dela, dan
borca, dan vstaje slovenskega
naroda, dan republike in drugim.
Vse te pa lahko izpeljemo brez
večjih stroškov. To bi veljalo
upoštevati tudi ob organizaciji
raznih jubilejev delovnih kolekti-
vov, odpiranju novih delovnih
prostorov in objektov ter podob-
nih primerih.«
Kako pa boste pri sestavi
koledarja upoštevali stabilizacij-
ska prizadevanja?
»Temu vprašanju smo v raz-
pravah koordinacijskega odbora
dali še poseben poudarek. Reso-
luctjska in stabilizacijska pri-
zadevanja so in morajo biti brez
vsakršnega oklevanja tudi tu
prisotna. Na to smo in še bomo
opozarjali na vsakem koraku in v
naših odločitvah. Posamezni no-
silci in organizatorji prireditev in
proslav so dolžni že sedaj in v
nadaljevanju pri samih konkret-
nih pripravah in izvajanju načr-
tovanih prireditev, zlasti upošte-
vati gospodarnost s sredstvi in
racionalnost stroškov vsebinsko
in idejno naravnanost vseh pro-
slav in prireditev ter skozi nje
manifestirati našo povezanost,
čvrstost in pripadnost naši sa-
moupravni socialistični družbi.
Poleg tega pa še bogatiti in
naprej razvijati kulturno boga-
stvo našega in vseh jugoslovan-
skih narodov in narodnosti ter
tako še bolj utrjevati bratstvo in
prijateljstvo med nami.«
Ze sedaj pa se srečujete s
problemom, ker so nekateri orga-
nizatorji prireditev prijavili po-
dobne prireditve; kako tudi tu
najti najustreznejšo rešitev?
»S tem problemom smo se v
resnici srečali. S skupnim dogo-
varjanjem pa smo dosegli, da so
se nekateri organizatorji priredi-
tvam odpovedali ali pa smo
posamezne prireditve združili v
enotno prireditev. Pri tem sriio
upoštevali, da je potrebno prire-
ditev obdržati, jih še naprej
razvijati in bogatiti. Nekatere od
teh že nekaj let presegajo ne
samo občinske, temveč tudi re-
publiške meje in so že tradicio-
nalne. So postale del nas in naj
kot bogata kulturna dediščina
bogatijo delo in življenje tudi
bodočim rodovom,« je zaključil
Danilo Masten.
Družbeni sveti
končno tudi
v občinah
Družbene svete kot obliko demokratične priprave družbenih
odločitev, način njihovega oblikovanja in dela, je jasno opredelil Edvard
Kardelj v svoji znani študiji ,,Smeri razvoja političnega sistema
socialističnega samoupravljanja". V resoluciji VIII. kongresa ZKS smo
pod točko 59. v prvem stavku zapisali: ,,Komunisti bomo delovali za
dosledno uveljavitev družbenih svetov na vseh stičiščih delegatskega
odločanja o vseh pomembnih družbenih zadevah." Odgovornost
komunistov za uresničevanje te naloge je bila še posebej poudarjena v
sklepih 6. seje CK ZKS, sprejetih 10. januarja letos.
Ob razpravah o gradivu 5. seje CK ZKS, sklepih Skupščine SRS,
gradivu prve konference RK SZDL Slovenije, konference slovenskih
sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacijah, seje tudi v ptujski
občini začelo s konkretnimi pripravami na ustanovitev prvih družbenih
svetov. Lansko leto je izšel tudi zakon o temeljih družbenih svetov (Ur. list
SFRJ št. 34/79), kar je tudi pravno omogočilo konkretnejši pristop k
uresničitvi te naloge.
Zbori skupščine občine Ptuj so že na 20. seji obravnavali osnutek
dogovora o oblikovanju družbenih svetov v občini Ptuj, sedaj pa je v
delegacijah v razpravi že predlog tega dogovora. Njegovi podpisniki so
poleg občinske skupščine in njenega izvršnega sveta še vse
družbenopolitične organizacije v občini Ptuj. S tem se tudi uresničuje
Kardeljeva misel, ki v svoji študiji pravi, da ,,člani svetov niso
posamezniki, ampak določene organizacije in državni organi..." To
namreč omogoča, da se družbeni sveti ne bi institucionalizirali v nekakšna
zaprta telesa, ampak da se delegati stalno menjajo, odvisno od narave
problemov, ki so na dnevnem redu.
Družbeni sveti v občini se ustanovijo z odlokom, vendar na podlagi
poprejšnjega dogovora udeležencev. Prav zato je tudi treba najprej sprejeti
dogovor. S tem samoupravnim aktom se bomo v ptujski občini dogovorili
za ustanovitev dveh družbenih svetov:
—	družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in
družbenega planiranja ter
—	družbeni svet za vprašanja prostora in za varstvo okolja-.
Poleg teh dveh širših demokratičnih ustvarjalnih teles pa bi ustanovili
še dva družbena sveta za področje del in nalog upravnih organov v občini,
to sta:
—	družbeni svet za vprašanja davčne politike in
—	družbeni svet za vprašanja inšpekcijskega nadzorstva.
Družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in
"družbenega planiranja bo obravnaval predvsem vprašanja s tega področja
v občini in tudi druga vprašanja, pomembna za določanje in izvajanje
ekonomske politike, določanje skupnih planskih ciljev razvoja
gospodarstva in družbenih dejavnosti. Prav tako bo obravnaval osnutke in
predloge odlokov in drugih splošnih aktov s katerimi se urejajo razmerja,
pomembna za družbenoekonomski razvoj, socialno politiko in druga
pomembnejša vprašanja na tem področju.
Družbeni svet za vprašanja prostora in varstvo okolja pa bo
obravnaval predvsem vprašanja zemljiške in prostorske politike, odločanja
o skupnih planskih ciljih na področju gospodarne rabe prostora in varstva
okolja. Prav tako tudi osnutke in predloge odlokov in drugih splošnih
aktov s katerimi se urejajo razmerja glede prostora in varstva okolja
(predvsem gradnje) in druga pomembna vprašanja na tem področju.
V odloku o ustanovitvi in delovanju družbenih svetov v občini in
družbenih svetov pri upravnih organih bodo natančneje opredeljene
naloge, udeleženci v delu svetov in način njihovega dela. Kljub temu je
treba poudariti, da družbeni sveti ne bodo sprejemali odločitev, temveč jih
le predlagajo. Gre namreč za to, da bo že pri pripravah predlogov sklepov
zagotovljeno sodelovanje in koordinacija vseh tistih družbenih dejavnikov,
ki morajo svojo končno odločitev sprejeti v okviru delegatskih skupščin,
drugih delegatskih teles in njihovih izvršilnih organov. V svetu se bodo
morale oblikovati celovite rešitve kot predlogi, tudi v več variantah, z
alternativnimi ponudbami rešitev in podobno. Ob tem pa seveda s polno
politično in strokovno odgovornostjo.
Delovanje družbenih svetov bo nujno zahtevalo tudi drugačne oblike
dela v družbenopolitičnih organizacijah, saj bodo njihovi delegati v
družbenih svetih morali imeti že mnenja in stališča svojih organizacij ali
organov. V tem je tudi pomembno demokratično jamstvo, da bodo
predlogi za rešitve, stališča in mnenja za družbene odločitve v največji
možni meri tudi v skladu s stvarnimi možnostmi in potrebami družbe in s
stanjem družbene zavesti. Prav sklepi 6. seje CK ZKS komuniste še posebej
zadolžujejo, da svojo aktivnost pri opredeljevanju posameznih stališč in
predlogov črpajo iz problemov dela in življenja delavcev, delovnih ljudi in
občanov ter z njimi povezanih interesov.
FF
IzobraŽevanje delegatov
in aktivistov SZDL
Izobraževanje delegatov v obeh občinah poteka že več let. Tudi v
letošnjem letu so se na občinskih konferencah SZDL Ormož in Ptuj
odločili, da nadaljujejo z usposabljanjem vseh struktur delegatskega
sistema. Prvo takšno izobraževanje bo v Ptuju 9. februarja, na
seminarju pa se bodo aktivisti SZDL seznanili z aktualnimi nalogami
socialistične zveze in delegatskih odnosov.
V Ormožu Delavska univerza in OK SZDL organizirata usposabljanje
funkcionarjev krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter
delegatov. Z izobraževanjem bodo pričeli 11. februarja, trajalo pa bo do
konca meseca. V osmih krajevnih skupnostih bodo predavatelji
delegatom in funkcionarjem razložili delovanje delegatskih odnosov in
jih seznanili z družbenopolitično ureditvijo SFRJ ter politično situacijo
doma in v svetu.	^k
Idejnopolitično usposabljanje
Ze nekaj let nazaj komite OK ZKS Ptuj v sodelovanju z Delavsko
univerzo izvaja razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Poleg semi-
narjev za kandidate za sprejem v zvezo komunistov se je uspešno uveljavil
tudi seminar za novosprejete člane. Namen seminarja je, usposobiti novo-
sprejete člane za uspešno vključitev v aktivnost osnovne organizacije,
hkrati pa seznanitev s stališči in sklepi kongresov ZK ter z aktualnimi nalo-
gami zveze komunistov.
Program seminarja obsega 7 različnih področij, traja pa 40 ur.
Dolžnost sekretarjev osnovnih organizacij, katerih člani obiskujejo te
seminarje je, da sproti spremljajo delo novosprejetega člana na seminarju
in mu pri delu tudi pomaga. Po končanem seminarju so za člane zveze
komunistov organizirane še druge oblike izobraževanja in idejnop>olitič-
nega usposabljanja, nič manj pomembno pa ni individualno izobraževanje.
Le-to člani ZK uresničujejo s spremljanjem aktualnih družbenopolitičnih
in gospodarskih dogajanj v dnevnem časopisju, v Komunistu in v
marksistični literaturi, ki na naših knjižnih policah ne sme manjkati.
N. D.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
31. januar 1980- TEDNII(
RESOLUCIJA NAS ZAVEZUJE
v zadnji številki TEDNIKA smo že zapisali nekaj podatkov o
prizadevanjih in aktivnostih, ki tečejo v samoupravnih interesnih
skupnostih na osnovi določil zvezne in republiške resolucije. Takoj so
se sestala predsedstva in izvršni odbori, v teh dneh pa so že bile ali pa še
bodo skupščine, ko bodo svoje rekli tudi delegati iz zbora uporabnikov
in izvajalcev. Nekaj podrobnosti o prizadevanjih in posledicah takih
ukrepov pa smo zabeležili še v današnjem prispevku. Član izvršnega
sveta skupščine občine Ptuj za področje družbenih dejavnosti — Oto
POLIČ je v uvodu takole ocenil dosedanje aktivnosti:
»Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na zadnji seji skupščine 27.
decembra lani predlagal, da zbori preložijo sprejem resolucije o politiki
izvajanja družbenega plana občine Ptuj za leto 1980. V tem času je
izvršni svet dopolnil našo resolucijo s stališči in usmeritvami zvezne in
republiške resolucije. Zato naš predlog resolucije tudi verno sledi
načelom politike ekonomske stabilizacije, ki poleg naporov za boljše
gospodarjenje in počasnejše zaposlovanje ter omejevanje investicij,
terja tudi zmanjšanje sredstev za skupno porabo — torej za družbene
dejavnosti.
Že sprejeti programi za leto 1980 so predvidevali za 22 odstotkov
več sredstev ali 499 milijonov dinarjev, skrčeni program pa s 16 odstot-
nim povečanjem 475 milijonov dinarjev, kar je za okrog 25 milijonov
manj kot smo poprej načrtovali. Za prvotno načrtovana sredstva smo
imeli stopnjo 19,29 odstotka, po skrčenju sredstev in po obračunu
viškov iz leta 1979 pa bo stopnja za deset mesecev letošnjega leta za
0,89 odstotka manjša — to je ia,4U, za sredstva, ki jih zbiramo za
občinske programe.
Zato bomo morale vse skupščine samoupravnih interesnih skupno-
sti, ki tega še niso storile, že v naslednjih dneh odločati katere dejavno-
sti bodo ali zmanjšale ali črtale, pa tudi prenešene v naslednje srednje-
ročno obdobje.
Resolucija nas zavezuje, da so to predvsem investicije, širitve
programov, dodatni programi in nove zaposlitve. Pri tem pa izvršni svet
opozarja, da bomo v SIS morali začeti odločneje uveljavljati tiste
zahteve iz zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, ki pri tem
zagotavlja enak dužbenoekonomski položaj zdravstvenih, prosvetnih in
gospodarskih kulturnih in drugih delavcev v teh področjih. Osebni
dohodki v družbenih in gospodarskih dejavnostih se morajo gibati
enako. Po podatkih 9-mesečnih periodičnih obračunov lanskega leta pa
je razvidno, da rast osebnih dohodkov v teh dejavnostih bolj zaostaja
kot je dogovorjeno. Z.ato bomo zahtevali ob razpravah in odločanju pri
zaključnih računih za leto 1979 temeljite analize po posameznih samou-
pravnih interesnih skupnostih in OZD v družbenih dejavnostih, da
ugotovimo dejansko stanje in v okviru naših zmožnosti sprejmemo tudi
ustrezne ukrepe.
Pri sprejemanju planov za naslednje srednjeročno obdobje pa bo
nujno, da povedo uporabniki svoje potrebe in obseg sredstev, ki ga bomo
zanje namenili, prav tako pa bodo izvajalci povedali svoje zmogljivosti
in seveda tudi cene storitev.«	ŠM
SKUPNOST
SOCIALNEGA SKRBSTVA
OBČiNE PTUJ_
Marija Šum and! - predsednica sicupščine:
,,Povečanje sredstev za 16 odstotkov kot je izhodišče tudi za našo
samoupravno interesno skupnost, pomeni za 1,062.000 dinarjev manj kot
smo prvotno načrtovali in sprejeli tudi na skupščini. Kljub tem pa ne bomo
črtali nobene naloge, temveč nekatere močno zmanjšali.
Tako za zagotovitev plačila prehrane v podaljšanem bivanju za
otroke, katerih starši tega ne zmorejo niso predvidena sredstva niti za
plačilo že priznanih pomoči v celoii, novih pa ne bo moč vključiti, oziroma
z jesenskim vstopom v šolo obnoviti že sedaj priznanih. Tudi sredstva za
letovanje socialno ogroženih otrok smo lahko povečali le minimalno s
čimer gotovo ne bo moč pokriti vseh potreb.
V primerjavi z lanskim letom smo predvidevali za 19 odstotkov več kot
lani za rejnine. Vendar s tem ne pokrijemo vseh materialnih stroškov za
rejence. Tu večje povečanje ni bilo mogoče, ker moramo imeti
zagotovljene sredstva za plačilo oskrbnin v socialnih in vzgojnih zavodih
ter v zavodih za usposabljanje. Tudi ostarelih občanov, ki so v splošnih in
posebnih socialnih zavodih ni mogoče dati v drugo oskrbo.
Družbene denarne pomoči, ki so edini vir za preživljanje zagotavlja
skupnost le v obvezni najnižji višini in za to nalogo sprejema skupnost
solidarnostna sredstva. Večina občin pa k temu dodaja še sredstva iz
lastnih virov, da lahko zagotovi višjo denarno pomoč kot pa je letos 1.595
dinarjev.
Družbene denarne pomoči, ki so dopolnilni vii" preživljanja so
predvidene le za 15 odstotkov višje od lani, ker ni več denarja. Povprečno
mesečno izplačilo teh pomoči pa je za 403 tisoč dinarjev.
Kot poseben problem bi morali izpostaviti težave, ki bodo nastale v
naši strokovni službi. Z začetkom dela zakonske posvetovalnice dela poleg
strokovne službe še socialna delavka in dva strokovna sodelavca, ki sta
vezana pogodbeno. V občini Ptuj imamo povprečno letno okrog 400 porok
in to pomeni prav toliko ur predzakonskega svetovanja v prvem stiku ter 72
ur širšega programa. S L januarjem smo sprejeli tudi opravljanje
spravnega poskusa, ki z oziroma na lansko leto, ko je bilo v občini 110 tožb
in predlogov za razvezo zakona, pomeni najmanj 250 ur novih obveznosti
in vrsto dodatnega administrativnega dela. Skupnost, pa poleg tega
sprejema še novo nalogo izvajanja varstvenega nadzora nad polnoletnimi
obsojenimi osebami. Gre torej za že sedaj znanih 800 ur več dela kot lani in
če skupnost ne bo mogla zaposliti ustreznih strokovnih delavcev lahko
pričakujemo nekatere težave pri opravljanju nalog, ki nam jih nalaga
statut in zakoni.
N. D.
Stabilizacija v zdravstvu_
UKREPI NAS NISO
PRESENEHU
»V občinski zdravstveni skupnosti Ptuj praktično s temi stabiliza-
cijskimi ukrepi nismo bili prav nič presenečeni. Težave, ki so nas pestile
v preteklem obdobju, ko smo se ukvarjali s primanjkljajem, so pripeljale
že v mesecu septembru naše samoupravne organe, izvršilni odbor in
skupščino do tega, da smo pripravili program sanacije stanja v občinski
zdravstveni skupnosti Ptuj. Dodatno k temu, ko smo sprejemali začasni
finančni načrt, ker nismo imeli že sedaj dovolj sredstev, je skupščina
zdravstvene skupnosti. 24. decembra lani, sprejela program varčevanja
sredstev pri bočinski zdravstveni skupnosti Ptuj za leto 1980, opredehla
obveznosti in prav tako tudi roke za izvedbo.
Ob tem bi želela seznaniti s sprejetimi ukrepi. Tako bo občinska
zdravstvena skupnost v procesu svobodne menjave dela za leto 1980
poskrbela, da se bodo izvajalci bolje strokovno povezovali, racionalneje
samoupravno organizirali ter izpeljali takšno delitev dela, da ne bodo
določene dejavnosti podeljene, temveč, da se bodo organizirali po
načelu racionalnosti in višje strokovnosti, kar je bila že zahteva naših
samoupravnih organov in prav tako tudi uporabnikov v preteklih
obdobjih. Prv tako bi se naj v letu 1980 prizadevali, da z boljšo kadrovsko
zasedbo, omogočimo izmensko delo tudi visokega zdravstvenega kadra
v bolnišnici, pa tudi v osnovni zdravstveni službi in zobozdravstvu ter na
ta način omogočiti uporabnikom, predvsem aktivnim delavcem, da si
lahko poiščejo zdravniško pomoč tudi izven rednega delovnega časa, kar
bo pripomoglo k zmanjšanju izostankov z dela in prav gotovo tudi k večji
produktivnosti dela.
Tudi dispanzerske dejavnosti se morajo organizirati tako, da bo
omogočeno zaposlenim delavcem*, predvsem pa delavkam — materam,
poiskati zdravniško pomoč za svoje otroke, pa tudi zase, izven rednega
delovnega časa. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj bo tako kot v letu
1979. še ostreje pa v letu 1980 poskrbela za izvedbo stalnega nadzora
nad izvedbo storitev tistih zdravstvenih delovnih organizacij, s katerimi
sklepamo sporazume o svobodni menjavi dela; spremljala bo delovni
ordinacijski čas, sproti opozarjala uporabnike, prav tako izvajalce na
ugotovljene nepravilnosti.
Zaradi občutnega naraščanja staleža bolnih v letu 1979, prav tako
naraščanja nesreč pri delu, poklicnih obolenj, bi morali delavci v zd-
ruženem delu, opraviti analizo vzrokov izostankov z dela zaradi bolezni,
ker je treba posvetiti posebno pozornost medsebojnim odnosom,
ukrepom za varstvo pri delu, izboljšanju delovnih pogojev, predvsem pa
preventivnemu zdravstvenemu varstvu delavcev, ki pripelje prav gotovo
do cenejšega in učinkovitejšega zdravstvenega varstva. Tu bi morali zelo
pomembno vlogo odigrati, predvsem sindikati v združenem delu. pa tudi
občinski svet ZSS Ptuj.
Občinska zdravstvena skupnost se s tem programom obvezuje, da
bo prek delegacij in vseh delegatov sproti obveščala delavce in druge
delovne ljudi o vseh preventivnih ukrepih za izboljšanje zdravstvenega
varstva občanov ob sočasni boljši organizaciji dela in pa racionalizaciji
poslovanja. Zdravstvene delovne organizacije pa so ob tem dolžne, da v
sredstvih javnega obveščanja sproti sporočati o vseh spremembah, ki se
nanašajo na uresničevanje neposrednega varstva občanov, objaviti
ordinacijske in delovne čase, obenem pa tudi vsespremembe v delovnem
času. ki bodo prek leta brez dvoma potrebne. Uporabniki, predvsem pa
organizacije združenega dela so dolžne organizirati službo nadzora nad
koriščenjem staleža bolnih ter prav tako prispevati k večji produktivnosti
in zmanjšanju staleža. Posebno pozornost pa morajo posvetiti preven-
tivnemu zdravstvenemu varstvu delavcev, kar bi moralo biti v interesu
uporabnikov samih.
Polegtegaje potrebno pozornost v letu 1980 posvetiti investicijskim
naložbam v zdravstvu v občini, pa tudi v regiji, ki se morajo izvajati le po
dogovorjenem sporazumu o temeljih plana in le tiste, ki so tik pred
dokončanjem ter tiste, za katere so zagotovljena sredstva. Zato je tudi
občinska zdravstvena skupnost že poskrbela s svojimi sklepi, da se
dispanzerske dejavnosti, za katere nimamo dovolj sredstev na razpolago,
čeprav nekaj sredstev je, prenesejo v drugo srednjeročno obdobje. Vse
začete investicije pa morajo biti naravnane tako, da bodo sredstva
naložena čim bolj racionalno in da se bodo izvajale pospešeno. Pri
načrtovanju novih i investicij v naslednjem srednjeročnem obdobju se ne
sme upoštevati samo strokovnost, temveč tudi racionalnost naložbe, to
pa zaradi tega, ker največkrat ugotavljamo, da za investicijo sicer za-
gotovimo sredstva, zmanjka pa nam sredstev za funkcionalne stroške.
Skupščina zdravstvene skupnosti je z roki izvedbe in tudi z zado-
lžitvami poslovodnih organov, samoupravnih organov v temeljnih
organizacijah in v temeljnih organizacijah uporabnikov, prav tako tudi
strokovnih služb zdravstvenih skupnosti, zadolžila za izvedbo teh
sprejetih ukrepov in mnenja smo, da bodo ta dopolnila, ki jih bomo
sprejeli še na zasedanju skupščine zdravstvene skupnosti 31. januarja,
izpopolnila naše stabilizacijske ukrepe, ki so praktično že nova izhodišča
za menjavo dela, ki so naravnava s temi restrikcijskimi ukrepi na temelju
resolucijskih dokumentov v republiki, pa tudi v občini, kar pomeni za
letos manj sredstev, za katere pa bo potrebno več narediti in se bolj
racionalno obnašati,« je zaključila Silva Gorjup, sekretar občinske
zdravstvene skupnosti Ptuj.
MG
KULTURNA SKUPNOST
OBČiNE PTUJ
Marija Magdalene - predsednica skupščine:
,,Tako kot v ostalih interesnih skupnostih smo morali tudi na
področju kulture uskladiti program za leto 1980 z določili resolucije. To pa
pomeni, da smo morali iz že sprejetega programa črtati vse investicije s
čimer ostaja v programu le ureditev muzeja NOB in ljudske revolucije, ker
imamo zanj že zagotovljen denar. Morali bi tudi zagotoviti sredstva —
verjetno iz tujih virov, če bo to možno, za izgradnjo poslovne stavbe
zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru za kar smo že sprejeli sklep na
skupščini, medtem ko vse ostale investicije odpadejo. Tudi rekonstrukcija
žitnice, če ne bomo uspeli zagotoviti drugega vira. Delno smo v kulturni
skupnosti morali črtati tudi akcije in bomo pač nekaj teh nalog morali
prenesti v naslednje srednjeročno obdobje v kolikor bodo za to dane
možnosti.
Od izpadlih investicij je problematičen predvsem grad Bori za katerega
je potrebno pripraviti ustrezne sanacijske projekte, kajti sicer bo tudi ta
kulturnozgodovinski spomenik začel propadati. Vemo pa, da je KK Ptuj
TOZD Haloški biser sprejel sklep, da hotel zapre, ker posluje nerentabilno
in so zahteve inšpekcijskih služb takšne, da TOZD ne more zagotoviti
denarja za dodatna vlaganja.
Dejavnost, ki smo jo v kulturni skupnosti začrtali za letos bo v
glavnem ostala neokrnjena in to predvsem zato, ker smo že pri programu
za leto 1980 načrtovali le najnujnejše. V muzeju smo sicer načrtovali dva
nova delavca, vendar se bo morala delovna skupnost sama odločiti o tem,
ker dodatnega denarja ne bo in bo šla vsaka zaposlitev na račun osebnih
dohodkov že zaposlenih delavcev."
§M
IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST
OBČINE PTUJ_
Stanko Lepej - predsednik skupščine:
,,Pri izobraževalni skupnosti smo v celoti pregledali že sprejeti
program za to leto in pri tem upoštevali naloge, ki nam jih nalaga
re.solucija. To pa pomeni, da bomo nekatere programe morali zmanjševati
s tem, da bo program, — kot smo ga izvajali v letu 1979 ostal
nespremenjen. Razvoj bo nekoliko zaostal na drugih področjih in pri
investicijah, kot tudi pri 18 novih oddelkih celodnevne šole, ki smo jih
načrtovali za letošnje leto. Enako bo ostalo število štipendistov, sprememb
pa ne bo še na nekaterih drugih področjih.
Mislim, da moramo vsi zelo odgovorno pristopiti k nalogam in
pripraviti stabilizacijske ter varčevalne programe. V to se bodo morale
zlasti vključiti vzgojnoizobraževalne ustanove. Program zmanjšujemo za
nekaj manj kot 8 milijonov dinarjev s tem, da dosedanji standardi na šolah
nc bodo zmanjšani. Poskrbeti pa moramo še za to, da bo notranja delitev v
okviru teh 16 odstotkov takšna s katero lahko to osnovo tudi gradimo.
Izobraževanje je v težjih pogojih tudi zaradi nizke startne osnove, ki smo
jo imeli pred nekaj leti. Občani in gospodarstvo občine Ptuj pa se bomo
morali o novih naložbah odločati še odgovornejše, da bomo lahko
obnavljali šolski prostor in seveda krepili učnovzgojni procev v okviru*
možnosti, ki jih ^ občini imamo."	SM
SKUPNOST
OTROŠKEGA VARSTVA
OBČINE PTUJ
Dragk:a Novak - predsednica skupščme:
,,Tudi v skupnosti otroškega varstva pripravljamo za skupščino, i^j
bo četrtega februarja, uskladitev programa z resolucijskimi izhodišči ij
usmeritvami. Po dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temelji),
plana skupnosti za tekoče plansko obdobje v letu 1980, je skupnost"
načrtovala 27,558.000 dinarjev oziroma za 31,2 odstotka vijjo
realizacijo sredstev kot leto poprej in bi s tem imeli prioritetno mesto
predvsem zaradi večjega širjenja vzgojnovarstvenih zmogljivosti
predvsem za jaslične oddelke. Tu imamo v ptujski občini najvefj^
pomanjkanje prostih mest.
7. dovoljenim povečanjem lanskoletne realizacije za 16 odstotkov,
bomo imeli v letu 1980 na voljo 24,362.000 dinarjev in v okviru tega sc
bomo lahko uskladili le tako, da gradnjo vrtca na Ziherlovi ploščadi v
celoti prenesemo v naslednje srednjeročno obdobje, funkcionalno pj
usposobimo vrtec v Rogoznici, zgornje prostore kovinarske šole in
prizidek k vrtcu v Kidričevem.
Ob tem pa je potrebno povedati še, da s prenosom investicije na
Ziherlovi ploščadi skupnost ne bo upravičena do solidarnostnih sredstev
za širitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v letu 1980 v znesku 3,364.000
dinarjev.
Dejstvo pa je, da se tudi v skupnosti otroškega varstva zavedamo
nujnosti ukrepov v sedanji gospodarski situaciji, zato si bomo
prizadevali, da bomo s sredstvi v predvidenem obsegu skušali čim bolje
opraviti zadane naloge."	g]^
SKUPNOST
ZA ZAPOSLOVANJE
Milan Osterman:
,,V skladu z usmeritvijo resolucije o politiki izvajanja družbenega
plana SR Slovenije o zmanjšani skupni porabi v letu 1980, bo tudi
skupnost za z;;poslovanje prispevala svoj delež. Delegati izvršnega
odbora so že razpravljali o nekaterih ukrepih, ki naj bi dosegli ustrezne
učinke. Te ukrepe bomo predlagali v potrditev skupščini skupnosti za
zaposlovanje, nanašajo pa se na vsa področja našega programa kar
pomeni, da bomo morali vrednost celotnega programa znižati.
Povdarim naj, da polovico, — natančneje 49,74 "lo vrednosti
programa za leto 1980, predstavljajo sredstva za socialno varnost
brezposelnih delavcev. To so sredstva, ki so namenjena za denarna
nadomestila, denarne pomoči in za zdravstveno zavarovanje delavcev
med njihovo brezposelnostjo. Največ ukrepov se nanaša ravno na
zmanjševanje teh izdatkov. Le-to je namreč mogoče doseči s hitrejšim
zaposlovanjem oseb, ki imajo te varstvene pravice in sicer z večjo
angažiranostjo delavcev strokovne službe skupnosti za zaposlovanje, to
je z osebnim navezovanjem stikov z OZD in z nezaposlenimi delavci in
drugič, — ob uveljavitvi novega solidarnostnega sistema, ki vključuje
solidarnostno združevanje sredstev tudi na področju strokovnega
usposabljanja, izkoristiti ta sistem za dosegoa tiste ravni znanja
brezposelnih delavcev, ki zagotavlja hitrejšo vključitev v delovni proces.
Zavedamo pa se, da bo ta načrt težko izvesti, saj ob vsesplošnih
restrikcijskih ukrepih — torej tudi na področju zaposlovanja — ne bo
veliko možnosti za zaposlovanje oziroma bodo omejene. Tako se lahko
zgodi, da bomo namesto zmanjšanega števila brezposelnih s pravicami
do denarnega nadomestila in zdravstvenega zavarovanja, imeli v evidenci
več takih delavcev. V takem primeru pa bi morala priskočiti na
pomoč širša družbena skupnost."	N. D.
USKLADITEV Z NOVIM
PREDLOGOM
RESOLUCIJE
v ponedeljek 4. februarja se bo v Ormožu sestala na 9. seji občin-
ska skupnost za zaposlovanje Ormož. Na seji bodo uskladili bilanco
zaposlovanja v občini za letošnje leto ter sredstva in prispevne stopnje
občinske skupnosti za zaposlovanje z novim predlogom republiške in
občinske resolucije. Sprejeli bodo tudi program svojega dela za letošn-
je leto in obravnavali delegatska vprašanja.
Na podlagi restrikcijskih ukrepov iz novega predloga republiške
resolucije so napravili tudi nove izračune sredstev in prispevnih
stopenj za leto 1980. Prispevna stopnja za zaposlovanje v občini Ormož
znaša za letošnji januar in februar 0,25 od bruto OD; za obdobje
marec—december 1980 pa so pripravili za sejo skupščine dve varianti.
Po prvi bi naj znašala prispevna stopnja 0,18, po drugi pa 0,24, to je
toliko kot znaša poprečna prispevna stopnja v SR Sloveniji.
Po prvi varianti bi z 0,18 prispevno stopnjo zbrali v občini 831.000
din. toda za financiranje enotnega programa pa bi skupno potrebovali
4.508.000 din, zato bi potrebovali iz solidarnosti še 3,614.000 din, torej
štirikrat več kot bi sami zbrali v občini. Pri tem je treba opozoriti na
določilo samoupravnega sporazuma o solidarnostnem in vzajemnem
združevanju sredstev za uresničevanje pravic delavcev med začasno
brezposelnostjo, za opravljanje nalog na področju priprave delavcev za
zaposlitev in za program skupnih nalog v letu 1980 in na zakon o
skupnih osnovah svobodne menjave dela, ki določa tudi pogoje za
upravičenost do solidarnostnih sredstev. Do teh sredstev so namreč
upravičeni le tam, kjer prispevna stopnja bistveno ne odstopa od
poprečne stopnje v SR Sloveniji.
Prav zaradi tega so v Ormožu pripravili tudi drugo varianto, po
kateri bi naj prispevna stopnja znašala 0,24, to je toliko kot je poprečje
v SRS. da bi s tem opozorili koordinacijski odbor pri občinski skupšči-
ni na pogoj, daje to stopnjo treba uveljaviti, če hočejo dobiti sredstva
iz solidarnosti.
Po drugi varianti bi tako v občini Ormož zbrali po 0,24 prispevni
stopnji 1.049.000 din. kar bi jim zagotovilo tudi 3,614.000 din sredstev
iz solidarnosti, kar znaša skupno s presežkom iz leta 1979: 4,726.000
din. Po načrtu financiranja enotnega programa so v predlogu namenili
za funkcionalne izdatke 3.442.000 din, za strokovne službe in organe
skupnosti 1.151.000 din za 1.5 % obvezno rezervo 12.000 din in za
skupni program v SRS 121.000 din.
Pri ponovnem ovrednotenju tega programa so izhajali iz stališča,
da morajo tudi v letošnjem letu zagotavljati brezposelnim osebani
socialno varnost v nezmanjšanem obsegu v skladu z zakonskimi
določili, v zmanjšanem obsegu pa bodo izvajali pripravo delavcev za
zaposlitev in naloge s področja usposabljanja in zaposlovanja invalid-
nih oseb.
Velja še omeniti, da občinske skupnosti prejemajo sredstva iz
solidarnosti le za izplačane dajatve, ki so dokazane s sklepi o priznanju
teh pravic in s knjigovodsko evidenco. Pri tem se občinskim skupno-
stim prizna za vsak posamezni primer izplačila dejansko izplačan
znesek.
- u
TEDNIK -31ianuar1980
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5
ZAGOTAVUANJE POVRŠIN ZA SLADKORNO PESO
v skladu s planom proizvodnje
sladkorne pese v naši republiki v
letu 1980 bomo morali peso
zasejati na 7000 hektarjih površin.
To je pomembna in odgovorna
obveza vseh nosilcev plana pri-
delovanja sladkorne pese. Ce upo-
števamo dejstvo, da je bil plan set-
ve sladkorne pese v preteklem letu,
iz tega pridelka smo pred
nedavnim dobili prve kilograme
sladkorja iz nove tovarne v Ormo-
žu, v zadružnih organizacijah
izpolnjen le s 65 odstotki, težave
pa so se pojavljale tudi v nekaterih
družbenih organizacijah, je v letu
1980 in v naslednjem srednjero-
čnem obdobju potrebno okrepiti
aktivnost na organizacijskem in
strokovnem področju.
Kot je poudarjeno v analizi izva-
janja dogovora o temeljih dru-
žbenega plana Jugoslavije za
razvoj agroindustrijskega kom-
pleksa v obdobju 1976-1980 v Slo-
veniji, ni nikakršnih strokovnih
argumentov, da na 100 tisoč
hektarjih njiv, kolikor jih je na
območju desetih občin v
severovzhodni Sloveniji, ne bi
mogli zagotoviti dovolj za pridelo-
vanje sladkorne pese primernih
zemljišč, ki ob uporabi ustrezne
agrotehnike ne bi mogla zagotoviti
primernega pridelka. Zato
je nujno, da se v oblikovanje in
izvajanje setvenih planov zlasti na
območju severovhodne Slovenije
kar najodgovorneje vključijo vsi
nosilci tega družbenega plana. §e
zlasti je pomembna naloga od-
borov za intenzivno poljedelsko
proizvodnjo, ki bi s svojo aktivno-
stjo lahko pomembno vplivali na
hitrejše spreminjanje setvene kul-
ture in intenzifikacijo te proizvo-
dnje, pri tem pa zagotoviti prese-
ganje ozkih, podjetniških intere-
sov, ki so večinoma ključna ovira
pri doslednjejšem izpolnjevan^ii
sprejetih planskih usmerite.
Pri tem je zaradi nekaterih
napačnih tolmačenj potrebno
ponovno poudariti cilje uvajanja
sladkorne pese:
—	uvedba sladkorne pese pomeni
prvi korak k organizaciji tržnega
poljedelstva v Sloveniji, ki bo
izhodišče za organiziranje tržne
proizvodnje pri ostalih kulturah;
—	zaradi nujnosti kvalitetne
obdelave zemlje tudi hitrejši
napredek pri intenzifikaciji celotne
poljedelske proizvodnje in prek
povečane proizvodnje krme na
njivah tudi osnovo za povečanje
proizvodnje v živinoreji;
—	kot dohodkovno intenzivna
kultura, pred njo je le krompir, je
pomemben dejavnik pri zaposlitvi,
dohodku in socialni varnosti kakih
5000 delavcev in kmetov ki se
bodo vključevali v to proizvodnjo;
—	je močan pospeševalni
dejavnik za izvajanje melioracij-
skih in komasacijskih posegov, saj
kot dohodkovno intenzivna kul-
tura daje zagotovilo za ekonomsko
utemeljitev visokih naložb pri
melioracijah.
Glede na odgovornost kemtijskih
organizacij v severovzhodni
Sloveniji za proizvodnjo sladkorne
pese naj bi na izpolnjevanje plan-
skih obvez v naslednji letih vezali
politiko intervencij, politiko kredi-
tiranja, investicij in še zlasti odo-
britev sredstev za zemljiške opera-
ciie.
Setveni plan sladkorne pese je za
letos torej zelo napet. V preteklem
letu smo v zasebnem delu kmetij-
•stva ptujske občine peso pridelo-
vali na 46 hektarjih. Pridelki so z
o/irom na neugodne vremenske
razmere ugodni in za nadaljne delo
vpodbudni. Pridobili smo toliko
potrebnih izkušenj, da bi letošnji
plan, ta je 500 hektarjev, po tej
plati lahko uresničili. Seveda pa je
sedaj osnovna naloga pridobiti po-
trebne kmetijske površine, ozi-
roma vzpodbuditi interes pri
kmetovalcih, da peso vključijo v
setveni kolobar. To bo prav gotovo
najtežji del naloge, nikakor pa ne
smemo že sedaj trditi, da je
neizvedljiv, Ce bomo vse obvezno-
sti in naloge pridelovanja in or-
ganiziranja prepustili na ramena le
enega pospeševalca, potem je ure-
sničitev naloge res vprašljiva.
Pri pridobivanju potrebnih povr-
šin je, po dosedanjih izkušnjah,
potrebno pridobiti večje površine.
Ne v skupnem iznosu, temveč v
zaokroženih parcelah kar pomeni
lažje pridelovanje, manj stroškov
in s tem večji dohodek. Pri akciji
za nridobivanie potrebnih površin
je potrebno imeti vse podatke o
realizaciji pridelka preteklega leta.
Kmetovalec namreč to mora
vedeti, ob tem pa še letošnjo ceno,
stroške pridelovanja in seveda
zagotovljen odkup. Organizatorji
proizvodnje in predelovalci pa se
bodo morali pogovoriti zlasti o
izkopu in strojni opremljenosti, ki
naj ne bi povečevala stroškov pri-
delovanja. Skratka, pojasniti je
potrebno celoten proces, razrešiti
nejasnosti in odpraviti težave.
Najbolj pomembno pa je, da se v
akcijo izvedbe plana vključimo vsi,
tako kmetovalci, organizatorji
poizvodnje, predelovalci, dru-
žbenopolitične organizacije in dru-
žbenopolitične skupnosti. Rezuhat
skupnega dela ne more izostali!
1. kotar
S posveta predsednikov
Janko Mlakar, predsednik
občinskega sveta ZSS Ptuj je v
sredo 23. januarja sklical posvet
predsednikov	osnovnih
organizacij in konferenc OOS
občine Ptuj. Dvorana delavskega
doma Franc Kramberger ni bila
še nikoli tako polna, kot tokrat, saj
so udeleženci stali še v avli doma.
Uvodoma so poslušali infor-
macijo o aktivnostih in nalogah
sindikatov pri obravnavanju gos-
podarjenja v letu 1979 in zak-
jučnih računov za lansko leto.
Informacijo je podal Ivo Granda
pomočnik direktorja Službe
družbenega knjigovodstva v Ptu-
ju.
Obširno informacijo in pripo-
ročilo o aktivnosti sindikatov
občine Ptuj pri uresničevanju
družbeno ekonomske politike
gospodarske stabilizacije v letu
1980 je na podlagi sklepov pred-
sedstva centralnega komiteja ZKJ
in Republiškega sveta ZSS podal
Janko M lakar. Za tem je podal še
informacijo o aktualnih nalogah
na področju SLO in družbene
.samozaščite ter informacijo o
stanju v mednarodnih odnosih.
Ob koncu je Franc Klemenčič,
podpredsednik občinskega sveta
ZSS Ptuj podal .še informacijo o
pripravah na konference osnov-
nih organizacij sindikata občine
Ptuj.
-OM
Široka in razgibana
dejavnost mladih
Pri občinski konferenci ZSMS v
Ptuju je v teh dneh zelo živahno.
Ni dneva, ko se ne bi zg(xlilo kaj
novega, ko se ne bi sestala vsaj
kakšna komisija, če že ne katera
od področnih konferenc ali člani
predsedstva.
Tako so se v petek 25. januarja
popoldne sestali v delavskem
domu Franc Kramberger tudi
člani konference mladih v vzgoji
in izobraževanju pri OK ZSMS
Ptuj. Dogovorili so se o izvedbi
seminarja za predsednike OO
ZSMS na šolah. be.seda je stekla o
poklicnem usmerjanju in v zvezi s
tem o sodelovanju med osnovni-
mi šolami in Centrom srednjega
usmerjenega izobraževanja Ptuj.
Ob koncu so se dogovorili še o
obiskih članov predsedstva OK
ZSMS po šolah.
.Konferenca mladih kmetoval-
cev pri OK ZSMS Ptuj je v sode-
lovanju z delavsko univerzo Ptuj
in Obdravskim zavodom za vete-
rinarstvo in živinorejo Ptuj
organizirala v sredo in četrtek 30.
in 31 .januarja dvodnevni seminar
za mlade kmetovalce. Pričakuje-
jo. da se bo seminarja udeležilo
blizu 100 slušateljev. Na semi-
narju. ki bo potekal v prostorih
Obdravskega zavoda bodo mladi
obravnavali aktualne teme iz
družbenopolitičnega in strokov-
nega področja.
Konferenca mladih delavcev in
komisija za idejno politično delo
pri OK ZSMS v Ptuju sta pri-
pravili dvodnevni seminar za
predsednike osnovnih organizacij
in koordinacijskih svetov ZSMS v
združenem delu. Seminar bo v
dclavs|cem domu Franc Kram-
berger v Ptuju 1. in 2. februarja.
V petek 1. februarja, torej jutri
popoldne pa se bodo v prostorih
delavske univerze Ptuj sestali tudi
pred.sedniki konference mladih iz
krajevnih skupnosti, ki jo vodi
Marko F\)točnik. Razpravljali
bodo o aktualnih gospodarskih in
družbenopolitičnih odnosih ter
se dogovorili o razpisu z.a naj-
boljšo osnovno organizacijo
ZSMS v krajevnih skupnostih.
-O M
Novi grb občine
Slovenska Bistrica
Na zadnji seji zborov skupščine
občine Slovenska Bistrica, ki je
bila pred nedavnim je bil med
drugimsprejettudisklepopobudi
predsedstva SO Slovenska Bistri-
ca m koordinacije pri OK SZDL
za pričetek postopka o pripravi in
določitvi grba občine.
V tem okviru so že bili sprejeti
sklepi, da skup.ščina občine Slo-
venska Bistrica sprejema pobudo,
da ima tudi bistriška občina svoj
grb. Za izvedbo naloge so že
imenovali začasno komisijo, ki bo
vodila postopek za prejetje pre"d-
logov iz javnega natečaja, ki ga
bodo razpisali.
j^e pred odločitvijo o grbu bo
OK SZDL Slovenska Bistrica o
njegovi obliki in vsebini
organizirala javno razpravo. Na-
črtujejo, da bodo že v mesecu
marcu ali aprilu letos dobili od
imenovane komisije obširnej.šo
informacijo o poteku priprav. V
mesecu novembru 1980 pa priča-
kujejo. da bodo lahko na .seji vseh
zborov skupščine občine dokon-
čno sprejeli (xllok o grbu občine
Slovenska Bistrica.
Viktor Horvat
POŽIVETI HIŠNO
SAMOUPRAVO
Delegati zborov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti
občine Ptuj .so na seji, kije bila v torek, 22. januarja sprejeli samou-
pravni sporazum o družbeno usmerjeni izgradnji soseske Rabelčja
vas—zahod, sklep o začasnem financiranju skupnosti do marca letos in
iredlog plana investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni
a.stnini občine Ptuj za leto 1980.
Delegati so v svojih vprašanjih opozorili predvsem na deficitarne
storitvene obrti, katerih ustanavljanje bi morali pospeševati s primemo
davčno [x)litiko. Gre za to, da dandanes vse manj obrtnikov opravlja
popravila na vodovodnih instalacijah, kanalizaciji in električni instala-
ciji.
Zanimivo je. da .so delegati dali pobudo izvršnemu svetu oziroma
skupščini občine Ptuj. da bi čimprej sprejeli družbeni dogovor o
prenovi mestnega jedra in kot podpisnika vključiti tudi lastnike stano-
vanjskih hiš v tem delu mesta, da bi z družbenim dogovorom uskladili
intere.se vseh udeležencev. Hkrati so delegati menili, da je potrebno
skladno z zvišanjem stanarin pt^skrbeti tudi za zvišanje najemnin za
poslovne prostore, kar urejamo v občini s posebnim odlokom.
Da hišna .samouprava ne dela tako, kot smo si zastavili, je znano.
Zato delegati niso pozabili na to področje in ugotavljajo, da moramo
storiti vse. da bo hišna samouprava imela svojo vlogo. Ni prave pove-
zave med hišnimi sveti in zbori stanovalcev v krajevnih skupnostih ter
med stanovanjsko skupnostjo. Mnogo nerešenih vpra.šanj okrog
vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lasti bi lahko uredili, če bi
hišna samouprava delovala tako kot bi morala. Upajmo, da pripombe
delegatov niso le njihove pripombe, ampak pripombe delegacij in da
se bo delo hišnih svetov v kar najkrajšem času izboljšalo.
N. D.
VR^BJEK SKUPŠČINE COBRAŽEVAINE
» IN. KULTURNE SKUPNOSTI
O programu
in prispevnih stopnjah
Konec lanskega leta smo se v Sloveniji dogovorili, da samoupravne
interesne skupnosti uskladijo svoje programe z rastjo družbenega pro-
izvoda. Tako lahko sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v letoš-
njem letu porastejo največ za 16 odstotkov. Zaradi tega dogovora se žal
mora krčiti program izobraževalne skupnosti in kulturnih dejavnosti. V
izobraževanju bodo po vseh verjetnosti morali iz programa črtati na-
slednje: 18oddelkovcelodnevnešole, 10 štipendij in dejavnost glasbene
šole. Tako pričakujemo, da v letošnjem letu ne bo mogoče pričeti z
gradnjo osnovnih šol v Trnovski vasi in pri Lovrencu.
Tudi v kulturni skupnosti se srečujejo s podobnimi težavami. Glede
na družbeni dogovor se prispevna stopnja za kulturne dejavnosti ne bo
zvišala, temveč ostala na lanskoletni višini. Znaša pa 1,05 odstotka.
Sredstva za izvajanje programa pa se bodo poleg prispevka iz prispevne
stopnje še zbirala iz tako imenovanega skupnega programa, ki znaša 0,25
odstotka, in iz občinskega, ki znaša 0,53 odstotka.
Investicije se bodo v letošnjem letu le delno izvajale. Nadaljevala se
bodo dela za oddelek ljudske revolucije, nerešeni pa sta vprašanji
sanacije gradu in Borla.
Na ponedeljkovi skupščini bodo delegati obeh skupnosti še sprejeli
varčevalni program.	zk
Podobni cilji
Prejšnji teden sta predsednika občinske konference SZDL Ptuj in
občinske skupščine, Franc Zadravec ter dr. Cvetko Doplihar, sprejela
duhovnike katoliške cerkve ter predstavnike adventistične cerkve z
območja ptujske občine. Sprejema so se udeležili tudi predsednik OS
ZSS Janko Mlakar, predsednica OK ZSMS Dragica . Voda. člani
komisije za verska vprašanja in člani koordinacijskega odbora za ure-
janje. odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri OK
SZDL Ptuj.
Uvodno in pozdravno besedo je imel Franc Zadravec,ki je du-
hovnikom najprej predstavil občino ter družbenopolitične situacije
doma in v svetu. Med drugim je rekel: Gospodarsko moč naše občine,
naših organizacij združenega dela in naše prizadevanja poznate. Še
vedno imamo okoli 40 odstotkov kmečkega prebivalstva, mnogo de-
lavcev se vozi na delo v sosednje bolj razvite občine, mnogi pa so si delo
poiskali v tujini. Toda kljub manj razvitosti nam je uspelo, da so še naprej
nenehno razvijamo. V.sako leto dobi nad 100 delavcevnova delovna
mesta. Ptujsko združeno delo .se povečuje in postaja vse močnejše, tako
da občani lahko dobro koristijo svoje pravice do zdravstvenega in
socialnega varstva, do varstva otrok, osnovanega in srednjega izob-
raževanja. kulture itd. Vedno več gradimo, asfaltiramo nove ceste,
vodovod in kanalizacijo. V vedno večji meri lahko občani zadovoljujejo
osebne in skupne želje in potrebe. To smo dosegli z močjo organiziranih
množic ne glede na njihovo narodnost ali versko pripadnost...
V nadaljevanju srečanja sta govorila še dekan ptujske dekanije
pater Vinko Škafar in dekan završke dekanije Ivan Pucko, Vinko Škafar
je med drugim poudaril pomembnost medsebojnega sodelovanja in se v
imenu vseh duhovnikov zahvalil za povabilo ter sprejem. Ko}e ocenil
.sodelovanje med .socialistično samoupravno družbo in katoliško cerkvijo
je rekel, da je stanje zadovoljivo in pozitivno. Prav pa bi bilo, če bi se
takšni medsebojni odnosi1»e utrjevah. .saj so nam potrebni pri nadaljnjem
dograjevanju na.šega socialističnega samoupravljanja.
S sprejema so predstavniki družbenopolitičnega življenja občine
Ptuj in duhovniki tovarišu Titu poslali )pozdravno pismo. Prebral gaje
Ivan Pucko. V pismu so ljubljenemu in spoštovanemu predseeniku
izrazili zaskrbljenost zaradi težke bolezni in mu kar najbolj iskreno
zaželeli skorajšnje ozdravljenje.	besedilo in posnetek: zk
Duhovnike in predstavnike družbeno-političnega življenja občine Ptuj je
na srečanju pozdravil predsednik OK SZDL Ptuj Franc Zadravec.
6 - iz naSih krajevnih skupnosti
31. januar 1980 —
TEDNIl
Velika pripravljenost občanov za reševanje
krajevnih problemov
v krajevni skupnosti Cjorišnica
z zadovoljstvom ugotavljajo, da so
v glavnem uresničili planske na-
loge za leto 1979. Po programu so
asfaltirali več km krajevnih cest,
poleg tega pa so več sredstev na-
menili za vzdrževanje le-teh.
Uspelo jim je urediti tudi vrsto
ostalih komunalnih problemov,
od pokopališča, mrtvašnice, vo-
dovoda, cestne razsvetljave in tudi
rekonstrukcije električnega
omrežja. Nekatere naloge iz lan-
skega plana, kot je gradnja vaš-
kega doma v Tibolcih. napeljava
vodovodnih priključkov, pa se
vključujejo v program razvoja za
leto 1980.
Nekaj planskih nalog jim je
ostalo zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev. V letošnji plan
vključujejo .še ureditev kulurnega
doma v Gorišnici in prostorov za
potrebe krajevne sluipnosti v
Gorišnici in Forminu. Za dom v
Gorišnici imajo že rezervirana
sredstva, za ostale namene pa
bodo zbrali sredstva s samopri-
spevkom.
Za novo srednjeročno obdobje
1981 — 1985 načrtujejo, da bodo
rešili več krajevnih problemov.
Med drugim bi naj zgradili vo-
dovod na obmčju Moškanjc, Go-
rišnice in Formina terZamušanov
in Tibolc. Zgradili bi naj tudi most
čez Pesnico, ki je v sedanjem tre-
nutku izredno pereč problem.
Poseben problem pa v krajevni
skupnosti predstavlja otroško
varstvi) Prepričani so. da ga bodo
v tem t)bdobju lahko premostili.
Tudi v tem obdobju ne bo manj-
kala modernizacija več km kra-
jevnih cest in ureditev ostalih
problemov komunalne narave, s
katerimi se v krajevni skupnosti
najpogosteje srečujejo.
V mesecu maju poteče kraja-
nom obveza za dosedanji samo-
prispevek. že sedaj pa tečejo na
celotnem območju skupnosti pri-
prave za uvedbo novega prispev-
ka. ki bo v pretežni meri zagotovil,
da bodo zastavljene planske na-
loge tudi uresničili. O pripravah
na uvedbo novega samoprispevka
so gv)vorili že na več vaških
t)dborih socialistične zveze in po-
vsod je med občani pripravlje-
nost. da tudi v novem srednje-
ročnem obdobju z dodatnim las-
tnim prispevkom prispevajo k
boljšemu razvoju krajevne skup-
nosti. je med drugim poudaril
Jože Kline, predsednik sveta
krajevne skupnosti Gorišnica.
Aktivnost na območju krajevne
skupnosti, bo v prihodnjih dneh
posvečena pripravam na prazno-
vanje krajevnega praznika. 4.
februarja Kot je povedal pred-
sednik krajevne konference so-
cialistične zve/e Vlado Fric za to
priložnost v skupnosti ne pripra-
vljaji) obde/nega praznovanja,
leveč le skromno slovesnost, ki bo
na sam dan praznika. l udi tokrat
bodo širše predstavili uspehe in
p ro b 1 e m e. s k a t e ri m i s e s reč uj ej o v
krajevni skupnosti.
MG
Kdo bi
verjel?
Slovcnskogori.ška cesta od
Ptuja skozi Juršinci, čez Cjomilo
do Žihlave postaja vse bolj pro-
metna. Ob delavnikih pelje po tej
cesti kar 19 rednih avtobusov
dnevno. Ob cesti je 14 avtobusnih
postajališč, kjer potniki vstopajo
in izstopajo. Če vzamemo, da
poprečno vstopi ali izstopi po 10
potnikov, potem ugotovimo, da
potuje po tej cesti tedensko 5.320
potnikov. Ob nedeljah in prazni-
kih pa po tej cesti pogosto vozijo
turistični avtobusi. Vse to
opozarja na nujnost, da se tudi ta
cesta čimprej v celoti modernizira.
F. Holc
Jože Kline, predsednik sveta KS
Foto: zk
Vlado Fric, predsednik krajevne
konference socialistične zveze
Z dosedanjim delom
nismo zadovoljni
Na volilni konferenci OO ZSMS Destrnik smo mladi med druo,
opozorili na probleme in slabosti, ki so se porajali v preteklem j!
Mladi organizirano delujemo že vrsto let, vendar vsa leta smo se
čevali s hudimi kadrovskimi problemi. Isti problem s^e je pojavil k
lani, ko smo izvedli volilno konferenco in izvolili novo vodstvo. [
delovnem zamahu, ki je trajal približno pol leta, se je naše delo hi|
ustavilo. Poskusili smo tudi z reorganizacijo. Ustanoviti smo mislili
nove OO, vendar, želje so eno, objektivne možnosti pa drugo.
Tudi z delom na družbenopolitičnem in samoupravnem področji,
KS nc iiiorcnio biti /ndovoljni, Oružbcno-politično nktivnost snio
začetku združevali v SZDl. z drugimi subjektivnimi silami, vendar to
prehitro splahnelo. O vključevanju v delegatski sistem še tega ,
moremo reči. V temeljni in v združenih delegacijah smo zastopani z]
% . Toda ludi la minimalna številka je brez pomena, ker so večinoj
naši delegati neaktivni. Za uspešnejše vključevanje v delegatski sistem
morali dobiti več spodbud tudi od same KS. Ko so na zboru i
pregledovirii delovanje delegatskega sistema, so se sicer zelo zavzemal
/a čim boljšo povezanost med delegacijami in DPO znotraj KS, za to|
sc predstavniki vseh DPO udeleževali sej delegacij itd, niso pa čutili p,
trebe, da na zbor povabijo tudi predstavnika mladinske organizacije,,
ludi dogovorili o nekaterih konkretnih akcijah, ki jih na tem podrc^;
ne manjka. Piko na i pa postavim, če povem, da smo za zbor zvedeli [
članku v časopisu. Res je, da mladinci v delegacijah še zdaleč t
opravljajo svojih nalog tako, kot bi jih morali, zaradi tega pa mislin
da ni potrebno imeti takšnega odnosa do OO ZSMS v celoti, še posebe
ker obstajajo nekatere možnosti odnosa za rešitev tega problema.
Seveda najpomembnejše pa bo potrebno ukreniti z naše straj
Sku.šali se bomo pogovoriti z našimi delegati o njihovem delu v del
gacijah. Ob tem pa ,še obstajajo velike možnosti pri samem obveščanji
ne le delegatov, ampak tudi vseh delovnih ljudi in občanov v KS. 1
mislim predvsem na izdajo skupnega glasila.
Nasploh pa moramo v tem letu pristopiti k delu bolj organ
zirano. Komisije, člani komisij morajo postati resnični nosilci dejavno;
mladinske organizacije. Izdelati morajo svoje programe ter prevzeti tui
odgovornost za njihovo realizacijo.
Naša osnovna naloga v tem in prihodnjem letu pa je idejno pol
tično usposabljanje našega članstva. Tu predvsem mislim na osmošolci
da se bodo kazneje uspešneje vključevali v delovanje OO. V ta name
bomo organizirali enodnevni seminar, ki bo sicer spadal v sklop pov(
zovanja OO ZSMS v Slovenskih goricah. Seveda bomo IPU mladi tuc
na druge oblike izobraževanja. Na volilni konferenci smo zaupa
posebno nalogo kadrovski komisiji, ki bo morala rešiti ta kadrovsi
problem, potem ni bojazni za sodelovanje OO ZSMS Destrnik.
Poskusiti moramo tudi z reorganizacijo. V Desencih, kjer obstajaj
realne možnosti za delovanje mladinske organizacije, bi morali naredi
korak v tej smeri. Ustanovili pa bomo tudi SVET, ki bo koordinir,
delo, predvsem mladincev iz OŠ in nami.
Na konferenci smo izvolili tudi novo predsednico. To je dosedanj
sekretarko, Darinko Mušec, na njeno prejšnjo mesto pa Zaliko Kuri.
Sklic konference je bil nujen, večina predsednikov komisij je bil
nedelavnih. Zato smo morali nekaj ukreniti. Bili pasivni in čakati d
redne volilne konference, ki bi morala biti nekje v sredi leta pa r
smemo.
Ob tem naj povem, da mladinci pri vsem tem le nismo prepušča
sami sebi, da si za naše uspehe veliko prizadevata naša mentorica Mari;
Stoger in predsednik skupščine KS Ervin Stoger.
Zavedamo se, da nas tudi letos čakajo podobni problemi kot lai
m še prej. Toda z doslednim uresničevanjem sklepov, i
predvsem z rešitvijo kadrovskega problema, ki jo sicer dolgoročneje
naloga, ni bojazni za delovanje OO ZSMS Destrnik, ki združuj
približno 600 mladincev.	Milan Zve
Prizadevanje
za množičnost
Samo še dobrih 14 dni nas loči od letošnje osrednje pustne prired
tve v Ptuju, ki bo 17. februarja. Sodeč po organizacijskih in vsebinski
pripravah naj bi tudi letošnja prireditev ostala na ravni dosedanjih, (
že ne bo boljša. Pričakovati je, da bo letošnji karnevalski sprevod i
boljši kot preteklo leto in da bodo nastopajoči vso pozornost posveti
čim boljšemu videzu, originalnosti in aktualnosti. V karnevalu bod
letos sodelovale tudi skupine od drugod, tako iz Ormoža in morda tui
iz Maribora.
Folklorni del bodo letos obogatile Pechte iz Avstrije, skupina, ki.
že preteklo leto sodelovala na prireditvi, dalje skupine: Babari
Makedonije. Drežnice in Mureka. Tako bodo ljubitelji folklornej
bogastva lahko spoznali še do.sedaj malo znane skupine, vsaj za nas.
Organizator tudi letos pričakuje, da bo v karnevalski povorl
sodelovalo več Ptujčanov kot pretekla leta, saj bo tako pridobila r
množičnosti in kakovosti. Pričakovati je, da bo povorka skupno šte
blizu 2000 aktivnih udeležencev.
Vstopnice in značke, ki letos veljajo 25 dinarjev so že v prodaji i
prav bi bilo. da bi jo kupil vsak Ptujčan. Poleg tega je želeti, da t
mestno jedro tudi bolj okrašeno kot pretekla leta in da bo celotni Ptuj
resnici živel s kurentovanjem. Tako bomii gostom tudi pokazali, da.
kurentovanjc v resnici ptujska prireditev.
V okviru pustnih prireditev je potrebno omeniti še kmečk
gostijo, ki bo 9. februarja v Narodnem domu v Ptuju. Ob tej priložnos
bodo udeleženci gostije lahko spoznali gostovanjske običaje s Ptujsk
ga polja.	M
Izreden obisk
na zborih krajanov
Prejšnji teden so na celotnem območju krajevne skupnosti Polenši
pripravili in izvedli zbore krajanov, podobno je bilo tudi drugod v ptujs
občini, na katerih so se pogovarjali o aktualnih političnih dogodkih v sve
ter družbenopolitični aktivnosti, ki na vseh področjih teče pospešei
doma. Pomembna točka dnevnega reda je bila tudi planiranje in naloge
naslednjem srednjeročnem obdobju, ko se bodo krajani tega obmoČ
morali še krepko spoprijeti z zaostalostjo.
Predsednik KK SZDL Ivan Kelhar, ki na Polenšaku vodi tu
krajevno organizacijo ZZB NOB nam je med drugim dejal, da je potrebi
na tem območju še vedno veliko zaradi manjrazvitosti in preslal
,.startne" osnove, zato želijo, da bi do leta 1985 vsaj nekoliko dohiteli tis
v občini, ki sodijo med razvitejše. Težave čutijo zlasti v slabih cestah kj
nalog že v minulem obdobju, ozirom tem, ki še teče, ne bodo mOj
realizirati in računajo na večjo pomoč lokalne skupnosti za ceste občii
Ptuj.
Nič manj jih ne pesti stalna slaba električna napetost in bi mon
zgraditi nekaj novih transformatorskih postaj, čeprav so v pretekU
obdobju dve že dobili.
O vsem tem je tekla tudi beseda na zborih krajanov, kjer so Ijuti
izrazili še potrebe po nekaj telefonskih priključkih za potrebe zdravstve
slu/be in druge nujne klice ter po ureditvi mrliške veže in pokopališča.
TEDNIK -31-januar 1980
NASE KMETIJSTVO - 7
Tu je prelitega več znoja kot v dolini
Na zahodnem območju idilič-
nih Haloz je več kmetij, ki so za-
radi slabih prometnih zvez sko-
rajda odrezane od sveta. Na teh
kmetijah zato praktično ni mo-
goča dnevna tržna proizvodnja.
Ja pa bi ljudje ostali tudi na teh
kmetijah, si kmetijska zadruga
Ptuj vse bolj prizadeva, da bi tem
kmetom nekako pomagali, jih
preusmerili v takšno proizvodnjo,
ki je na teh strminah mogoča in
tudi donosna.
Odločili so se in že tudi dogo-
vorili z nekaterimi kmeti na
območju krajevne skupnosti Sto-
perce, da bodo le ti redili na svojih
kmetijah osnovno čredo telic, ki
bodo potem, po prvi telitvi služile
za dnevno tržno proizvodnjo
mleka. Razumljivo, da jih bo po-
tem prevzel drug kmet v dolini, ki
je prav tako specializiran za rejo
krav molznic. Tako namreč, kot so
nam povedali na ptujski kmetijski
zadrugi, prakticirajo v razvitejših
državah kot je Švica, Avstrija,
Francija.
Pri tem še posebej velja zapisati,
da je naša družba za to vrsto
kmetijske proizvodnje še posebej
zainteresirana, da bi tudi kmetje
na manj razvitem območju kot so
Haloze le malce dohiteli čas, pred-
vsem pa, da bi ljudje ostali na
teh višinskih, takorekoč osamlje-
nih kmetijah. Naj zapišemo, daje
zato ptujska zadruga dobila iz
republiških virov oziroma iz na-
slova solidarnostnih sredstev kar
1,2 milijona dinarjev. Ta denar bo
zadruga namenila izključno za
pospeševanje kmetijske proiz-
vodnje na višinskih kmetijah.
Kredite, ki jih ne bo potrebno
vrniti, bo namreč dobilo osem
kmetov na območju Stoperc, ki
bodo organizirano redili plemen-
ske telice. Vsak bo redil v po-
vprečju od 25 do 30 plemenskih
telic.
Prisluhnimo, kaj pravijo o-tem
kmetje: Martin Lorber iz Fider-
škega vrha nad Stopercamije med
drugim povedal:
»Za rejo plemenskih telic sem
se odločil potem, ko sem v zim-
skem času obiskoval predavanja o
kmetijstvu in slišal, da bi lahko
kmetje na višje ležečih kmetijah
redili plemenske telice. Ko pa me
je obiskal pospeševalec od naše
zadruge, je bil led prebit in takoj
sva se z ženo Marijo odločila, da
bova redila plemenske telice.
Sledila je priprava krmne baze,
opravljen je bil preizskus z gno-
jenjem travnikov in uspeh je bil
več kot presenetljiv. Tam, kjer
smo gnojili, sem pridelal na štirih
kvadratnih metrih kar 12,6
kilograma krme, na negnojenem
travniku pa le štiri kilograme.
Trava je bujno rasla. Kosil sem
kar štirikrat. Pri tem pa sem na ha
površine porabil okrog 550 ki-
logramov umetnega gnojila. Pri-
znam, daje pri nas košnja težav-
nejša kot kje v ravnini, vendar če
ima človek voljo do dela, na-
predka. zmore tudi to. Resnica pa
je. da mi sicer po obrazu le steče
nekaj več znoja kot pa kmetu v
dolini. ..«
Po tem pogovoru nam je po-
kazal tudi na novo dograjen hlev,
v katerem je imel ob našem obisku
kar 17 plemenskih telic. Z njimi,
kot nam je povedal, ima veliko
veselje. Prepričan je, da je v reji
plemenskih telic njegov večji kos
kruha.
Obiskali smo tudi Janka Sledi-
ča. Tudi on nam je povedal, da
ima veliko veselje do kmetovanja,
da ga to, če res ni doma kje v
dolini, ob prometni cesti, nič kaj
ne moti. V hlevu ima trenutno le
šest telic. Že letos jeseni pa bo,
tako vsaj upa, dogradil nov hlev, v
katerem bo prostora kar za 25 glav
živine. Tudi on je prepričan v
uspeh. V zadrugo ima zaupanje.
Pravi, da res nima kaj zgubiti.
Seveda pa uspehi ne pridejo sami
od sebe. Treba je tudi delati, kajti
tudi na kmetiji je treba vse pra-
vočasno postoriti.
Nazadnje smo se pogovarjali še
s kmetom Feliksom Taciga, ki je
sicer doma ob cesti, obenem je
tudi predsednik KS Stoperce.
Uvodoma je povedal:
»Naš največji problem za hi-
trejši razvoj krajevne skupnosti in
našega kmeta so brez dvoma še
vedno ceste. Mnogo denarja bi
potrebovali, če bi hoteli vse ceste
posodobiti. Iz sredstev krajevnega
.samoprispevka se bo v petih letih
nabralo kakih 700.000 dinarjev,
kar je še zdaleč premalo. Naj po-
vem. da nam precej pomaga
Gozdno gospodarstvo Maribor,
TOK Ptuj. ki bo letos financiralo v
ceste na našem območju nekaj
nad 200.000 dinarjev. Drugo, pri
nas je ponekod problem tudi
voda. Naj še povem, da je bilo v
KS Stoperce še pred leti nekaj nad
900 krajanov, danes jih je še samo
780. Ostali so se v glavnem
odselili. Sicer pa imamo pri nas
zaščitenih nekaj več kot 70 kmetij,
kar je brez dvoma korak naprej,
da bodo te kmetije ostale kot ce-
lota. Prepričan sem, da se bodo
sčasoma vse preusmerile v dolo-
čeno specializirano kmetijsko —
tržno proizvodnjo .. .«
Iz teh nekaj izjav je torej lahko
ugotoviti, da je mogoče specia-
lizirana kmetijska proizvodnja
tudi na višje ležečih kmetijah na
manj razvitem haloškem območ-
ju. Povsem razumljivo pa je, da
mora tisti, ki se odloči za kmeto-
vanje imeti za to tudi veselje in
potem uspen res ne more izostati.
Želimo torej, da bi kmetom na
območju KS Stoperce kmalu sle-
dili še drugi. Pa ne samo v Sto-
percah, tudi drugod na haloškem
in slovensko-goriškem območju.
Tekst in foto: Franjo Hovnik
Kmet Martin Lorber s l^iderškega vrha ob čredi lepih plemenskih telic
Janko Sledič v razgovoru z Dragom Zupaničem iz KZ Ptuj
PRIDELOVANJE SLADKORNE PESE
ne 4 para pri kilogramu. Regres
za čisto peso ostane, torej še 7.5
pare za kilogram. In kakšna je
stimulacija za pridelovalce v
skupnosti, v našem primeru gre
za pridelovalce v okviru ene vasi?
Če boste v vaši skupnosti ali vasi
plan setve izpolnili v celoti, torej
100 odstotno, seveda pa peso na
teh površinah tudi pridelovali,
vam to prinaša dodatnih 8 par za
kilogram neto pese. S slabšo
izpolnitvijo plana se zmanjšuje
tudi stimulacija. Po dosedanjih
izkušnjah pri setvi in pridelova-
nju. teh pa smo si pri doseda-
njem delu nabrali kar precej, bi
tako letošnja cena za kilogram
neto pese bila okrog 90 par do
enega dinarja. Seveda je rezultat,
finančni seveda, odvisen od naše-
ga dela in organiziranosti pride-
lovanja.
Pri letošnjem pridelovanju bo-
do imeli kmetovalci zagotovljeno
kvalitetno seme (na voljo je res
najboljši izbor), vsa zaščitna
sredstva in vso mehanizacijo od
sejalnice do kombajna. O vaših
obveznostih pri uporabi mehani-
zacije vam točnih podatkov za
sedaj še ne moremo posredovati,
velike razlike v primerjavi z
lanskim načinom pa verjetno ne
bo.
Odkup, prevoz in pravica do
stranskih proizvodov ostane tak-
šen. kot je bil in kot je zapisan v
pogodbi o pridelovanju sladkor-
ne pese za Tovarno sladkorja v
Ormožu in .sodelovanju v polje-
delski proizvodnji.
K temu bi veljalo dodati še
nekaj besed o koiitroli pridelka.
Veliko pomislekov in ugibanj je
oničajno pri tej fazi dela. Nadzor
nad izvajanjem kontrole kvalite-
te, jemanja vzorcev za ugotavlja-
nje primesi in digestije. opravlja-
jo strokovnjaki JUGOINŠPEK-
TA. Po izkušnjah lanskega pride-
lovanja tej kontroli lahko zaupa-
te. odnosi morajo biti res v oboje-
stransko zadovoljstvo.
LETOŠNJI SETVENI PLAN
Kot vam je verjetno zanano.
znaša celotni setveni plan za
surovinsko območju tovarne
sladkorja v Ormožu 7000 hektar-
jev. Od tega je obveza kmetijstva
ptujske občine. 1350 hektarjev.
Ta obveznost je znotraj ptujske
občine razdeljena: Kmetijski
kombinat Ptuj 800 ha. Kmetijska
zadruga Ptuj 500 ha in Kmetijska
zadruga Dravsko Polje Lovrenc
50 ha. Plan setve je v primerjavi z
lanskim zelo povečan.
V kmetijski zadrugi Ptuj so
njihov plan razdelili na plane po
vaseh in sprejeli tudi neposredne
zadolžitve za posamezne skupine
delavcev in pospeševalcev pri
pridobivanju potrebnih površin.
Pospeševalci in delavci bodo
obiskali slehernega kmetovalca,
ki ima osnovne pogoje za pride-
lovanje. Ne smemo namreč mi-
mo lega. da je za pridelovanje
sladkorne pese potrebno imeti
sposobno zemljišče, ki omogoča
sodoben način obdelovanja in
spravila, ustrezno velikost in
potrebno mehanizacijo. Seveda
je interes, da bi pridobili čimveč
večjih površin, kjer .se pridelova-
nje sladkorne pese z ozirom na
možnost uporabe sodobne kme-
tijske mehanizacije in sodobnih
načinov pridelovanja najbolj iz-
plača. ,	1. kotar
Kmetijski zakoni
ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEB-
NIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (KMETIJ) — SKRAJŠANO
ZDKZZKG (Ur. list SRS št. 26/73)
KAKŠNI SO CILJI TEGA ZAKONA?
S tem zakonom želimo onemogočiti prehod kmetijskih zemljišč iz
kmetij v last tistih občanov, ki zemlje sami ne obdelujejo, preprečiti
drobitev kmetij in olajšati prevzem kmetij s pogoji, ki prevzemnika
oziroma dediča preveč ne obremenjujejo.
KAJ UREJATA ZAKON?
Treba je opozoriti, da ta zakon ne ureja samo dedovanja kmetij-
skih zemljišč in kmetij, temveč v 24. čl. določa, da s kmetijami ni
mogoče razpolagati v nasprotju z določbami tega zakona v primerih,
ko .se kmetija prenaša na prevzemnika ali s pogodbo o izročitvi in
razdelitvi premoženja za življenja ali z darilno pogodbo za primer
smrti ali s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ker smo o vseh teh
pogodbah že govorili pri obravnavanju načinov prenosa lastninske
pravice na kmetijskih zemljiščih (glej Tednik št. 2/80), zato že napisa-
nega ne bomo ponavljali, temveč opozorili bomo le na določbe, ki jih
je treba upoštevati, če je predmet pogodb kmetija.
POGODOBENI PRENOS KMETIJ
KAJ JE KMETIJA PO TEM ZAKONU?
Da lahko neko zasebno kmetijsko gospodarstvo postane kmetija v
smislu 3. čl. ZDKZZKG mora izpolnjevati sledeča pogoja:
a) s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo mora zagota-
vljati lastniku primerno preživljanje;
bj na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti
mora biti vnešeno v Odlok o določitvi kmetij, ki ga izda občinska
skupščina. Tak Odlok je izdala skupščina občine Ptuj dne 31/5-1977
(Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/77 z dne 9/VI. 1977).
Za pojem kmetije torej ni odločilno koliko kmetijskega zemljišča
obsega. Razume pa se, da kmetija ne sme imeti kmetijskih obdeloval-
nih zemljišč oziroma vseh kmetijskih zemljišč in gozdov preko zemlji-
škega maksimuma, kije določen v ZKZ, o čemer smo že govorili (glej
Tednik št. 49 iz leta 1979)
KAJ OBSEGA KMETIJA?
Odgovor najdemo v 4. čl. cit. zakona, ki v prvem odstavku pove,
da kmetija obsega vse kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno
kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezano dejavnostjo. V drugem
odstavku pa podrobno navaja kaj vse poleg kmetijskih zemljišč še
spada v kmetijo.
ALI JE MOGOCE POSAMEZNE STVARI, KI SPADAJO V KME-
TIJO OZIROMA CELO KMETIJO PRODATI?
Nimamo predpisa, ki bi tega ne dovoljeval. Če pa se proda kmetij-
sko zemljišče ali gozd, ki spada h kmetiji, pa je pri prodaji potrebno
upoštevati predpise ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč oz. gozdov, o
čemer smo še pisali (glej Tednik št. 1/80).
KAKŠNA ZEMLJIŠČA SO PO ZDKZZKG »KMETIJSKA ZEM-
LJIŠČA«?
To so vsa obdelovalna, neobdelovalna in gozdna zemljišča ter
gozdovi, ki so namenjeni za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Po tem
zakonu pa niso kmetijska zemljišča:
—	zemljišča na območjih, ki so zajeta z urbanističnim načrtom,
razen če so po teh načrtih določena za kmetijsko ali gozdno proizvod-
?jo;
—	zemljišča, ki so z urbanističnimi redi ali lokacijskimi dovoljeniji
namenjena za graditev;
—	zemljišča, na katerih so stavbe ter zemljišča, ki so potrebna ali
namenjena za redno uporabo stavbe. Opozorimo na to, da ZKZ
kmetijska zemljišča nekoliko drugače definira (glej Tednik št. 46/79)
Nadaljevanje prihodnjič
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
31. januar 1980 —
TEDMI^
SIKOLE
87. rojstni dan gasilskega društva
Gasilsko društvo v Šikolah vključuje v svojo dejavnost 81 članov,
od tega je 30 gasilcev aktivnih, 6 žensk in več kot 10 pionirjev. Na 87.
občnem zboru so ocenili delo in se dc^ovorili za program dejavnosti v
letošnjem letu. V preteklem letu so v Sikolah začeli z gradnjo garažnih
prostorov, vendar gradnje niso končali, ker jim je zmanjkalo denarja.
Največ aktivnosti in dela so posvetili preventivni dejavnosti, izobraže-
vanju. urjenju in akciji NNNP.
V program dela za letošnje leto pa so vključili nadaljevanje
gradnje garaž in orodjarne, za kar bi potrebovali okoli 12.300 dinarjev
in seveda pridne roke krajanov. Upajo pa tudi na prispevek krajevne
skupnosti in občinske požarne skupnosti. Gasilci si namreč zelo želijo,
da bi ob 90. obletnici društva imeli nove prostore in morda tudi novo
gasilsko avto cisterno.
Na občnem zboru s tudi podelili značke za 50. 30. 20 in 10-letno
aktivno delo v GD Šikole. Značke je sprejelo 9 gasilcev. Jernej in'
Simon Pernat sta značke sprejela za 50 let aktivnega dela.	zk
Občni zbor mlekarske
skupnosti Sela
Tako bi lajiko rekli srečanju
proizvajalcev "mleka izdela Apač.
Trnove. Sel, Barislovc in dela
Lancove vasi. ki so ga pripravili
pretekli četrtek v gostilni Srečka
Svenška, ki je mlekarjem dobro-
dušno odstopil posebno sobo v
svojem lokalu. Treba je poudariti,
da -sodi mlekarska skupnost v Se-
lah med pomembnejše skupnosti
te vrste, saj 54 pogodbenih proiz-
vajalcev zbere v poletnih mesecih
dnevno tudi do 800 litrov mleka.
Na petkovem občnem zboru
se je zbrala večina proizvajalcev
mleka. V uradnem delu so se
seznanili s pravilnikom o kvaliteti
mleka, spregovorili pa so tudi o
novih cenah. Nepisano pra-
vilo je. da se taki občni zbo-
ri nadaljujejo s tovariškim
srečanjem, tako so se tudi selski
mlekarji pozno v noč veselili in
vsaj za ta čas pozabili na vsakod-
nevne skrbi, kijih ob vsakodnev-
nem zahtevnem delu prav gotovo
ni malo.
Zbiralka mleka v Selah Marija
Veselic nam je med drugim po-
vedala. da so že lani ustanovili
odbor mlekarske skupnosti, ki
ima nalogo, da sodeluje pri mer-
jenju tolšče mleka in rešuje mo-
rebitne spore, ki bi s tem v zvezi
nastali med zbiralci mleka in
odjemalcem. Lahko bi rekli, daje
tudi to prispevek k samouprav-
nim in delegatskim odnosom v
kmetijstvu.	JB
Zbiralka mleka Marija Veselič
Kakšna bo usoda
boriskega gradu?
H kopici problemov, ki jih imamo v ptujski občini s skrbjo za
bogato kulturno dediščino in ki navsezadnje le ni samo naša — občin-
ska skrb, se v zadnjem času priključuje še grad na Borlu v katerem ima
Haloški biser svojo restavracijo in hotelske zmogljivosti. Po nalogu
inšpekcijskih služb bi bilo potrebno izvesti take posege v ureditev
gradu in njegovih prostorov, da jih TOZD Haloški biser enostavno
finančno ne zmore.
Za ureditev gradu na Borlu bi morali najprej zagotoviti projekte
za rekonstrukcijo in v ta namen zagotoviti v okviru ptujske kulturne
skupnosti 420 tisoč dinarjev. Upoštevajoč letošnje zmanjšanje progra-
ma. tega denarja ni in pomeni, daje akcija vsaj za leto dni premaknje-
na. Ce se bo v tem času zrušila streha na severni strani gradu je začetek
propadanja neizogiben in upajmo, da ne bo končal tako žalostno kot
grad na Dravskem polju.
Pri ptujski kulturni skupnosti pa vendarle upajo, da do takih
posledic ne bo prišlo, ker bi morala biti skrb za varstvo kulturne
dediščine naloga širše družbenopolitične skupnosti in ne samo našega
občana. Na ramenih delavca je več kot dovolj obveznosti in končno so
spremembe nujne v okviru širše akcije in ne samo ptujske občine, mš
Ali res ni interesenta za boriski grad? (foto: mS)
Pestra pustna ponudba
V ptujskih gostinskih organizacijah se te dni mrzlično pripravljajo na
prihod pusta. Odločili so, da tudi nekaj sami prispevajo v predpustni vrvež,
ki je Ptuj letos zajel nekoliko preje kot pretekla leta, tako vsaj kažejo Hčno
urejene izložbe in drugi prostori. Da bi se ne samo zunanja fasada
spogledovala s pustom, bodo obogatili tudi ponudbo. V tednu od 10. do
17. februarja bodo uvedli posebno pustno ponudbo jedil v obratih: hotel
Petovio, Beli križ, Pošta, Rozika, grajska restavracija in Novi svet; v vseh
ostalih obratih pa bodo v teh dneh ponujali pustne krofe.
Temelj na organizacija,, Haloški biser" bo sodelovala s ponudbo jedil iz
domače kuhinje tudi na kmečki gostiji, ki bo 9. februarja v Narodnem domu
v Ptuju. Za to priložnost so pripravili izbrane jedi, s katerimi smo ponavadi
postreženi na kmečkih gostijah. Celotno gostovanjsko večerjo bodo
udeleženci gostije lahko dobili za 300 dinarjev. Vstopnice za kmečko gostijo
pa je mogoče dobiti v kavarni ,,Evropa" v Ptuju.
Tudi pustovanja ne bo manjkalo v ptujskih gostinskih lokalih; letos ga
bo celo nekoliko več kot preteklo leto. V ptujskem hotelu so že oddali vse
rezervacije, nekaj prostih mest je še v obratu Beli križ. Grozd in v grajski
restavraciji. Pustovanje pa pripravljajo tudi v ptujskih toplicah in v motelu
Podlehnik.	MG
NAJVEČ SAMPI0I\H)V ZA PTUJCANE
USPELA II. REPUBUŠKA RAZSTAVA
PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
Pod pokroviteljstvom samou-
pravne interesne skupnosti za
pospeševanje kmetijstva občine
Ptuj je društvo gojiteljev malih
živali i/ Ptuja v dneh od petka
25. do vljučno nedelje 27. januar-
ja uspešno izvedlo tretjo republi-
ško razstavo pasemskih malih
ži\ali. Nad 150 razstavljalcev iz
osmih slovenskih društev je v
športni dvorani Mladika v Ptuju
v lično urejenem razstavnem
prostoru predstavilo prek 800
raznih pasemskih malih živali.
Največ je bilo seveda golobov in
kuncev, dobro pa je bila zastopa-
na tudi okrasna perutnina. Kot
zatrjujejo organizatorji je bil
tokrat tudi rekorden obisk, saj si
je razstavo razen številnih orga-
niziranih skupin ogledalo še
precejšnje število občanov iz
raznih krajev Slovenije in Jugo-
slavije.
Razstavo malih živali je v
petek dopoldne svečano odprl
dr. Cveto Doplihar. predsednik
SO Ptuj; na slovesnosti pa so se
razen številnih ljubiteljev in čla-
nov domačega društva zbrali
tudi nekateri predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij ptuj-
ske občine. Vse razstavljene živa-
li so bile najprej strokovno oce-
njene. Razveseljivo je. da so
največ naslovov »Šampion« do-
segle prav male živali ptujskih
rejcev. Tudi to je dokaz, da se
domačini niso dobro pripravili le
za organizacijo razstave, temveč
tudi za samo udeležbo na njej.
Kakorkoli že. razstava je bila
prava pa.ša za oči. najbolj veseli
pa so je bili gotovo naši najmlaj-
ši.
Ob zaključku razstave smo v
nedeljo zvečer povabili k razgo-
voru Jožeta Selinška. predsedni-
ka republiške Zveze društev
gojiteljev malih živali Slovenije,
ki pa je v naši okolici bil do sedaj
bolj znan kot predsednik ptujske-
ga društva. Prav zaradi tega je
bila njegova ocena razstave toli-
ko bolj kritična m na vse zadnje
tudi težja:
»Vsekakor je moja ocena tretje
republiške razstave pasemskih
malih živali v Ptuju pozitivna.
Razveseljivo je namreč, daje od
prve razstave naprej vsaka bolj in
kvalitetneje izpeljana. Seveda
sem bil prisoten na prvi republi-
ški razstavi v Novem mestu pa
tudi na drugi, lani v Mariboru.
Obe sta bili dobro izpeljani, z
zadovoljstvom pa lahko trdim,
da je tretja republiška razstava v
Ptuju prvič zastopana z večjim
številom razstavljalcev. Prek 150
jih je bilo iz osmih društev, ki
delujejo v okviru naše zveze. Na
žalost pa še zmeraj ugotavljamo,
da se v republiško razstavo ne
vključujejo vsa društva, ki delu-
jejo v okviru zveze. Prijetno pa
smo presenečeni nad obiskom na
razstavi in mislim, da je to tudi
plačilo za naš trud. Sicer pa smo
imeli kaj pokazati. Prek 800
različnih eksponatov, od tega
največ golobov, kar 34 različnih
pasem jih je bilo; Razstavljenih
je bilo tudi 20 različnih pasem
kuncev ter večje število pasemske
in okrasne perutnine.«
In kako ocenjuje razstavo
Anton Žumer, sekretar republi-
ške Zveze gojiteljev malih živali
iz Ljubljane?
oPtujčani ste pripravili razsta-
vo, kije bila na nivoju. Vsekakor
je dobro uspela, žal pa tudi jaz
pogrešam ostala društva, ki so
včlanjena v republiško zvezo. To
je gotovo vplivalo na kvantiteto
in delno tudi na kvaliteto same
razstave. Sicer smo na obeh
dosedanjih republiških razstavah
imeli le okoli 500 eksponatov.
Letos jih imamo okoli 800 in to je
vsekakor uspeh. Posebej je po-
membno. da so v večjem številu
zastopani kunci in okrasna perut-
nina. Kar pa se tiče samega
strokovnega dela razstave, me-
nim. da ocenjevanje ni bilo na
ravni republiške razstave. Za
tako razstavo bi moralo biti več
cenilcev — sodnikov, ki jih v
Sloveniji zaenkrat še nimamo.
Upam. da bodo na četrti republi-
ški razstavi ocenjevali že domači
sodniki.«
M. Ozmec
Jože SeHnšek, predsednik repu-
bliške Zveze društev gojiteljev
malih živali Slovenije in predsed-
nik ptujskega društva, ki je bilo
organizator letošnje razstave.
Anton Žumer, sekretar republi-
ške Zveze društev gojiteljev malih
živali Slovenije.
Športna dvorana Mladika v Ptuju je bila nadvse živahna, kletke pa
p-ava paša za oči.
Ponosni golšar, eden izmed šam-
pionov letošnje razstave.
ZA SAMOPRISPEVEK
SE JE ODLOČILO 91
ODSTOTKOV OBČANOV
že samo vzdušje pred nedel-
jskim referendumom je napove-
dovalo. da so občani in delovni
ljudje krajevne skupnosti Tomaž
dobro pripravljeni na uvedbo
novega krajevnega samoprispev-
ka in seznanjeni z referendum-
skim programom. Glasovanja se
je udeležilo 1508 volilnih upravi-
čencev. za uvedbo samoprispevka
pa se jih je odločilo 1375. kar po-
meni. daje nedeljski referendum
uspel z 91.2 odstotka.
Z zbranimi sredstvi samopri-
spevka. kije uveden od I. 2. 1980
do 31. 1. 1985 bodo v krajevni
skupnosti modernizirali več kra-
jevnih cest. obnovili prostore
kina. uredili cestno razsvetljavo,
razširili telefonsko omrežje in pri
Tomažu postavili še telefonsko
govorilnico. Modernizirati še na-
meravajo športno igrišče ter fi-
nancirati delo društev, potrebe
ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite. S prispevnimi stop-
njami bodo pri Tomažu zbrali
okoli 5.310.000 dinarjev, kar po-
meni. da bodo s tem denarjem ter
vloženim delom občanov stopili
za korak iz manjrazvitosti. Tega
dejstva so se tudi zavedali vsi
glasovalci, ki so v nedeljo tako
množično in dobro razpoloženo
prihajali na glasovalna mesta.
zk
Tudi to
se dogaja
V ponedeljek so se okoli
dvanajstih na Vrazovem trgu v
Ptuju dogajale ,,čudne reči".
Vozniku fička se je tako mudilo,
da je vozilo parkiral tako, da je
onemogočil pot vozilom iz Ašker-
čeve in Jadranske ter Mipovemu
tovornjaku, ki je prevažal šipe.
Nekaj časa so bili vozniki in pešci
še potrpežljivi, toda ker se voz-
niku ni nikamor mudilo in ker
•^odi v kategorijo nevestnih, so
ubrali druge poti. Kje je naše
, -mo. uščitno in varnostno obna-
šanje:	(foto: zk)
Odgovoni
članke
onaS
krajevni!
skupnostil
Izvršni svet krajevne skupno;-j
Velika Nedelja je na svojih sej^
dne 30. 12. 1979 in 27. 1. 1980;«
prisotnosti predsednika skupjp
ne krajevne skupnosti in prej]
stavnikov družbeno politični
organizacij obravnaval senl
člankov o KS Velika Nedelja, ki.i
izšli v Tedniku v decembru inj,<
nuarju in katerih avtor je Albej
OzvaUč.	N
Na podlagi vsestranske razprj
ve so prisotni sprejefi sogfasij*'
naslednja stališča oziroma ugf
tovitve:	f
1.	Nobenemu od prisotnih?
poznan pisec člankov z navedb
nim imenom, oziroma nobedtf
izmed prisotnih ni razpravljale
novinarji oziroma dopisniki
kakršnikoli problefftatiki v na'
KS.
2.	Glede na razpoložljive ji
formacije predpostavljamo, da^
pravi pisec skriva za izmišljeni?
imenom.	'
3.	Ugotavljamo, da pisec sice|
sorazmerno dobro pozna probl^
matiko naše KS, vendar so nelt,
tere njegove interpretacije previ|
enostranske in površne, deloitj
pa tudi netočne. Pisec člankov^
verjetno nameraval predstavi]
uspehe in neuspehe pri delu v na,
KS, vendar se z njegovim nač"
nom podajanja obstoječe probltj
matike ne moremo strinjati, saj,|
razburil del javnosti.
4.	Najodločneje zavračamo i
obsojamo vsa podtikanja v zvezi
avtorstvom članka, ki so :
pojavila v določenih krogih in^
pripisujejo avtorstvo posamezni
voljenim predstavnikom naše K.
oziroma nas obtožujejo samord
lamerstva. Ti krogi poskušajo u
tak način prikazati v napačni lui
napore naših delegatov v skup
ščini občine, skupščinah SIS i:
drugih organih v zvezi z vitalnin
problemi KS naše občine.
5.	Zavračamo vse polemike
sredstvih javnega obveščanja I
posebej, če je njihov name
ustvarjati pritisk za uveljavite
določenih interesov oziroma zi
vajanje javnosti. V preteklosti!
nikoli nismo posluževali taki
metod in se jih v bodoče tudi t
nameravamo. Prepričani smo. (I
se lahko dogovarjamo o naših i
skupnih interesih na enakopra'
nih osnovah le v okviru delega
skega sistema brez kakršnih kc
posrednikov.
6.	Trezno se zavedamo skupt
z našimi občani uspehov in n
uspehov pri reševanju komunali
problematike v preteklih letih i
območju naše K S. Ti uspehi i
plod predvsem velike pripravlj
nosti naših občanov za reševan
skupnih""problemov na eni strai
na drugi strani pa pomoči šir
družbeno politične skupnosti. 1
pomoči se dobro zavedamo
smo zanjo tudi hvaležni pa čepn
ni bila vedno sorazmerna našen
prispevku oziroma naporu,
preteklih letih so naši občani z
rali približno eno milijardo ins
milijonov starih dinarjev za razv
svoje KS. Vse to je zahtevalo v
liko organizacijskih napore
Kljub temu pa se zavedamo, d£
marsičem nismo uspeli in da n
čaka še ogromno dela na vsi
pomembnih področjih za razv
naše KS.
7.	Vso nastalo problematiko
zvezi z navedenimi članki skupa
neodgovornimi in žaljivimi rea
cijami odstopamo v presojo ja
nemu tožilcu.
8.	V interesu čim boljšega
objektivnega obveščanja javno
smo vedno pripravljeni posred
vati podatke vsem sredstvc
javnega obveščanja in jih sezn
niti z alctualnimi problemi v n:
KS.
Predsednik skupščine KS:
Ivan Hržič
Predsednik K K SZDL:
Franc Kosi
Sekretar OO ZKS:
Milan Zore
Predsednik S KS:
ViliTrofcr.ik
rSDNIK -31.jan»ar1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Zakaj imajo distributerji škarje
in platno v svojih rokah?
Ne, ni bilo to osrednje vpraša-
e najinega razgovora, čeprav bi
ivsezadnje moralo biti. Kajti
idi tu naj bi veljal samoupravno
ogovarjanje in sporazumevanje,
oda distributerji imajo baje
rugačno mnenje o tem... Bolj kot
»meje zanimalo, zakaj in kdaj je
inko 2igman zašel v kinodvo-
ino in Dostal to. kar danes ie.
pravnik mestneja kina. Zvedel
:m, da mu je mestni ljudski
dbor že leta 1957 ponudil delo,
prejel ga je in prevzel dolžnost.
5. avgusta 1945 je upravo kina
"itov dom prevzelo državno fil-
isko podjetje, dobro leto pozne-
6. novembra 1946 pa je mestni
udski odbor Ptuj ustanovil
4estni kino in od takrat do danes
e ime še ni spremenilo. Takoj po
ojni in še nekaj časa kasneje so
»rikazovali filme, ki jih je določilo
ilmsko podjetje, prevladovali pa
0	vestmi, zgodovinski in doku-
n&ntarci. Kinopredstava je bila
K)leg gledališča edina in vsakod-
levna priložnost za razvedrilo.
Ali ste zadovoljni z izbiro fil-
nov?
»Izbire skorajda nimamo, saj
X)trebujemo letno okoli 250 fil-
nov, uvozimo jih okoli 200, doma
ja jih posnamemo okoli 30. Med
ivoženimi filmi je še vedno pre-
žeč kriminalk in premalo filmov
ametniške vrednosti, prežetih z
/zgojno in sprejemljivo vsebino,
ci gledalca prevzame in usmeri k
razmišljanju, ga mobilizira in v
njem budi ustvarjalno razpo-
loženje, ali pa mu nudi trenutek
sprostitve in mu tako pomaga pri
premagovanju fizičnih in umskih
naporov naslednjega dne. Med
domačimi filmi je v zadnjem času
slovenski film pri nas toplo spre-
jet. Obravnava življenje in ga
ponuja v presojo. Škoda le, da v
Sloveniji posnamemo le tri celo-
večerce.«
Kakšna je pravzaprav pot od
distributerjev do kinodvoran?
»Distributerji imajo škarje in
platno, kar pomeni, da razpola-
gajo s filmi in določajo pogoje za
izposojo. Ponudijo jih s kratko
vsebino, ki pa praviloma ne
obsega več kot pet stavkov. Do-
ločijo najemnino in po spo-
razumni določitvi terminov skle-
nejo pogodbo, ki je osnova za
potovanje filma in pogoj za
predvajanje filma. Zadnjih nekaj
let pa za posamezne filme, glede
:na dolžino, ali na pričakovani
obisk določijo tudi cene vstopni-
.c;jm in 30 do 37 odstotkov od iz-
ikupička. Pogodbe sklepamo za
, leto dni vnaprej.«
1	Kaj mislite o s sedanji filmski
jvzgoji in o vlogi ZKO pri tem?
»Filmska in estetska vzgoja bi
morali postati sestavni in ena-
kovreden člen splošnega izob-
raževanja mladih. Elementi te
vzgoje se sicer vključujejo v učne
načrte osnovnih in srednih šo
oziroma usmerjenega izobraževa-
nja; Po moji presoji pa v prema-
lem obsegu in so zato rezultati
skromni. Se vedno smo na začetku
poti. Kako si naj sicer razlagamo
neustrezno zanimanje za vzgojne,
kvahtetne in estetske filme. Pri-
zadevamo si, da bi odkrili vzroke
nezanimanja. Posebno nalogo pn
tem pa ima komisija za filmsko in
estetsko vzgojo pri ZOK, ki bo ob
podpori občinske kultume skup-
nosti in z našim sodelovanjem v
letošnjem letu pričela s filmsko
vzgojo v obliki filmskega gleda-
lišča in tako ustvarila osnovo za
sistematično vzgojo v naslednjih
letih.«
Ob takšnih pogovorih ne mo-
remo obiti denarja oziroma fi-
nanciranja, kako to poteka pri
vas?
»Obstoj in delovanje kinema-
tografa omogočajo obiskovalci. V
ceni kino vstopnice so vkalkuli-
rani vsi stroški poslovanja in vz-
drževanja, vse družbene, samo-
upravne in zakonske obveznosti in
osebni dohodki delavcev. Kul-
turna skupnost občine Ptuj sofi-
nancira le samoupravno dogo-
vorjene in programirane akcije in
vendar smo ob vstopnini, kije vsa
leta najnižja v Jugoslaviji, ob
naporih majhnega števila zapos-
lenih, ki so se odpovedali nede-
ljam in praznikom, namesto so-
bote pa imajo dan počitka v po-
nedeljek, uspeli ustvarjati sred-
stva za določene sklade, vzdrže-
vati in obnavljati zgradbo in de-
lovna sredstva ter reševati druge
probleme oz. obveznosti finan-
čnega značaja.«
In kakšna je prihodnost Mes-
tnega kina?
»Zgradba je stara 80 let, zgra-
jena na slabih temeljih s prosto-
voljnim delom in v povsem druge
namene, zob časa jo vztrajno
"razjeda in lokacija ne ustreza
razvoju mesta in okolice. Danes
dvorana ne omogoča nobenih
tehničnih izboljšav. Tudi dovolj
sedežev nima in obstaja rešitev
samo v novogradnji kulturnega
centra, kjer bi bila večnamenska
dvorana ustrezne oblike, z
ustrezno tehniko. Prihodnost kina
je tesno povezana tudi z idejo o
filmski in estetski vzgoji. Ko bomo
'rešili prostorki in vzgojni mo-
ment, bomo rešili tudi prihodnost
o kateri me sprašujete.«
Najboljši filmi lanskega leta v
kinu Ptuj in število obiskovalcev?
»Lani smo prikazali 250 filmov
na 750 predstavah, obiskalo pa jih
je 157.116 gledalcev, od tega 30
domačih na 87 predstavah z
19.900obiskovalci. Najboljši filmi
pa so v lanskem letu bili: Okupa-
cija v 26 slikah z 1702 obiskoval-
cema, Casanovine erotične avan-
ture z 2214 obiskovalci. Grške
smokvice. Izganjalec hudiča. Vo-
hun, ki meje ljubil. Vojna zvezd
itd. Med najboljše domače filme
— sodeč po obisku — prištevamo:
Okupacijo, Deveti krog, iz oči v
oči. Rdeče klasje. Nevarna pot,
Boško Buha, Bravo Maestro in
Draga moja Iza.«
Morda ob koncu še kakšno
posebno sporoči ljubiteljem fil-
mskih predstav?
» Z obiskovalci imamo nepo-
sredne stike že vsa leta. Pomagajo
nam s predlogi za vnašanje posa-
meznih filmov v naše sporede,
sodelujejo pri vzdrževanju reda,
vzpodbujajo nas in nam omogo-
čajo »življenje« in mismojim zato
hvaležni. Upoštevamo njihove
predloge in cenimo sodelovanje
ter se jim skušamo oddolžiti z
vestnim opravljanjem dela in
skrbnim gospodarjenjem. Prepri-
čani smo, da nas tudi v bodoče pri
naših prizadevanjih za skupen
boljši jutri ne bodo pustili na ce-
dilu in se jim za dosedanji obisk
iskreno zahvaljujemo.«
besedilo in foto: zk
Vinko Žigman
Koncert
v Trnovski vasi
v petek, 25. januarja so prebi-
valci iz Trnovske vasi in okolice
preživeli s pevci komornega
moškega zbora Ptuj lep in nepo-
zaben večer. Domačini so prehi-
teli od blizu in daleč in do zad-
njega kotička napolnili učilnico
osnovne šole. Z velikim zanima-
njem so sledili celovečernemu
programu, ki so ga pevci KMZ
Ptuj podali prisrčno in toplo.
Pevci so bili zadovoljni in prese-
nečeni nad velikim obiskom in
hvaležnimi poslušalci.
Prireditev je zelo uspešno
organiziralo domače Prosvetno
društvo: ki deluje v težkih pogojih
in brez dvorane. Domačini pa
pravijo, da ravno zaradi tega
nihče ne pride k njim. saj ne po-
mnijo. kdaj je bil zadnji koncert v
Trnovski vasi.
Celovečerni program je po-
vezoval pevec Jože KODRIČ s
poglobljeno, vendar razumljivo
razlago avtorjev in vsebine pesmi.
Koncertni program je obsegal
pesmi slovenskih in- drugih av-
torjev, od renesanse do sodobne-
ga ustvarjanja. Poslušalci so pevce
nagrajevali z iskrenim in pristnim
aplavzom, posebej toplo pa so bile
sprejete slovenske in koro.ške na-
rodne pesmi, kot domača Završki
fantje, koroški pesmi Juhej. po-
jdarn u Škof ce in Ta pav' r pa
grahouco seje ter sodobna Ada-
mičeva U gorjah zvoni.
Ko so pevci še dodali pesem
Slovenc Slovenca vabi. je pred-
sednik KMZ Marjan BRGLEZ
predal predsedniku PD tov.
VURCERJU v spomin veliko
")lo.ščo. ki jo je zbor snemal nekaj
et.
Ob koncu velja še povedati, da
komorni moški zbor, odkar ga
vadi Franc LAČEN, veliko na-
stopa v Ptuju in okolici. Koncert
v Trnovski vasi je bil že tretji od
novembra lani.	^ g
40 plesnih
parov
Po nekaj letih premora je v
Cirkovcih spet začela delovati
plesna sekcija. Pobuda za njeno
ustanovitev pa je nastala pri Pro-
svetnem društvu, ki vsako leto
potrebuje nove plesalce v folkloni
skupini. Plesnega tečaja se ude-
ležuje 80 deklet in fantov, plesnih
korakov pa jih uči Aleksander
Glatz. Vaje.so v nedeljo dopoldne
v dvorani doma krajanov. Prav
gotovo bo .sedanja šola ponudila
folklorni skupini novo svežino in
izrazno vsebino, saj prav to pri
nekaterih folklornih skupinah še
najbolj pogrešamo.
zk
POT DO IZUnAA
JE OOLGA
IN ZAPLETENA
V delovnih organizacijah ptuj-
ske občine iz leta v leto raste
zanimanje za inovacijsko dejav-
nost, vendar je konkretnih dosež-
kov še zelo malo. Vidnejši uspehi
so sicer zabeleženi v zadnjih
letih, ko v občini posku.šamo z
organiziranim pristopom zagoto-
viti skladnejši in usmerjeni raz-
voj.
Med delovnimi organizacija-
mi. ki dosegajo dobre rezultate
pri razvoju inventivne dejavno-
sti. je delovna organizacija
AGIS. Samo v preteklem letu so
imeli 98 inventivnih predlogov.
Gospodarska korist pa je v letu
1979 dosegla tri milijone dinar-
jev. Največ predlagateljev inova-
cijskih predlogov je s srednjo
šolsko izobrazbo, zatem kvalifici-
ranega kadra; zelo malo z višje in
visokošolsko izobrazbo. Zanimi-
vo je tudi, da sta bili med predla-
gatelji inovacijskih predlogov v
lanskem letu dve delavki.
Za tekoče gospodarsko leto, ki
je tudi leto stabilizacije, načrtuje-
jo. da bodo s konkretnimi aktiv-
nostmi še bolj poživili inventivno
dejavnost. Odločili so, da bo
mesec marec, mesec inovacij.
Tako bodo vsi inovatoiji, ki bodo
v mesecu marcu prijavili inovaci-
jo. prejeli simbolična darila,
poleg odškodnin, ki jih dobijo za
v.sako osvojeno inovacijo.
Značilno za ptujsko občino je
tudi. da beleži izredno skromne
rezultate pri izumih. Tako stanje
je značilno za celotno Jugoslavi-
jo; po številu izumov smo na
enem zadnjih mest v Evropi.
Dušan Znidarič, referent za
inovacije v delovni organizaciji
AGIS poudarja, ko govori o
strukturi inovacijskih predlogov,
da gre v večini za tehnične
izboljšave in koristne predloge.
Za izume je potrebno storiti
veliko več; potreben je visoko
kvalificiran kader, teh kadrov pa
v občini nimamo v zadostni meri.
Največ inovacij v delovni or-
ganizaciji Agis odpade na inova-
cije iz neposredne proizvodnje,
teh je bilo v lanskem letu 70
odstotkov; ostalih pa je bilo 30
odstotkov. V tej organizaciji
imajo tudi društvo ljudske tehni-
ke, ki tesno sodeluje z inovatorji.
Za letos pa načrtujejo, da bodo
ustanovili tudi svoj klub inova-
torjev, v okviru katerega bi lahko
zagotovili širšo izmenjavo izku-
šenj inovatorskega dela.
V	delovni organizaciji AGIS
jim je v lanskem letu tudi uspelo
skrajšati dobo od predložitve
inovacije pa do konkretnega
učinka le-te. Tako ta sedaj znaša
šest mesecev. Največkrat se za-
takne pri strokovnih službah, ki
pravočasno ne dajo svojih stro-
kovnih mnenj.
Poleh tega imajo tudi stalen
pregled nad inovacijami, to je
nujno, da ne pride do dvojnih
enakih predlogov. Vsak ima tako
možnost sprotnega spremljanja
inovatorske aktivnosti.
Izplačila za inovacije odobri
delavski svet določene temeljne
organizacije; izplačujejo pa se iz
čistega dohodka temeljne organi-
zacije.
Vsako leto v AGIS-u na prilož-
nostni slovesnosti, ki jo združijo s
praznovanjem dneva republika,
podelijo zaslužnim inovatorjem
posebna priznanja in pa značko
inovator AGIS. Samo v lanskem
letu je te značke in priznanja
dobilo 36 inovatorjev. Po progra-
mu aktivnosti, ki ga ima občin-
ska raziskovalna skupnost občine
Ptuj v letu 1980, bodo tudi
aktivnosti inovatorjev AGIS-a
skušale slediti sprejetim občin-
skim usmeritvam. Tako bi se naj
vsaj 30 inovatorjev udeležilo
posvetovanja ob dnevu inovator-
jev ptujske občine — 30. marcu.
V	sindikalnih organizacijah bi
tudi morali bolj kot doslej priza-
devati za razvoj inventivnega
dela v vseh delovnih okoljih. Le
malo je namreč sindikalnih orga-
nizacij, ki si v svoje programe
dela zapišejo te aktivnosti; četudi
pa jih imajo, ostanejo v večini le
na papirju. Sicer pa bi bilo
potrebno, da bi v družbi zagoto-
vili boljšo klimo za razvoj inova-
torstva, če želimo doseči, da bo
naš prihodnji razvoj temeljil na
kakovostnejših temeljih.
MG
Dušan Žnidarič
foto: OM
VIDA ROJIC
I UPORNE
SLOVENSKE GORICE
i( 131. nadaljevanje)
^	OSVOBODILNA FRONTA
' Aktivisti Osvobodilne fronte so opravljali apnla 1945 svoje
•Apolitično delo v Slovenskih goricah v hudih okoliščinah. Nadaljevali so
'z ustanavljanjem odborov OF in jih pripravljali na prevzem oblasti po
'pregonu okupatorja. Da se Nemci ne bodo v Slovenskih goricah več
I dolgo upirali navalu Rdeče armade, je bilo očitno. Nemški vojaki so
Zvedeli, daje nemška vojska v razsulu, da ji primanjkuje streliva, orožja
?in pogonskega goriva za vojaška vozila. Vedeli so tudi, da so sovjetski
Ovojaki že v Nemčiji, 26. aprila pa so obkolili sam Berlin. V takih
okoliščinah so čakali le še vest o kapitulaciji in se umikali po sloven-
skogori.ških cestah proti Mariboru in dalje po Dravski dolini a Koro-
j ško. Le tu pa tam so postali za počitek in pripravo na novo pot, kar je
Urajalo tudi po več dni. Ranjence so v večjem številu odložili v ptujsko
»bolnišnico, okrog 800 lažjih ranjencev pa so namestili na slamnjačah v
ptujski gimnaziji. Tudi v Mariboru so v bolnišnici sprejeli več ranjenih
itnemških vojakov.
st Kljub temu, da so aktivisti osvobodilnega gibanja v Slovenskih
cgoricah videli na lastne oči, kako je padla voja.ška morala nemških
iifvojakov, je bilo njihovo gibanje vseeno ovirano, kajti sovražnik je bil
3 buden do konca, da bi s tem čuval svoje življenje, za kar pričajo številni
J!nemški zločini pred koncem vojne v Slovenskih goricah.
Aprila so ustanovili aktivisti OF v nekaterih krajih še odbore OF,
povscKl so krepili oddelke Narodne zaščite, ustanavljali vaške straže.
Skrbeli so, da bi Nemci ne odvzemali ljudem hrano in drugo blago.
Partizani terenci so imeli dela obilo. Tudi osvobodilni tisk so dalje
razpečavali med prebivalce, ki so vsi napeto pričakovali konec vojne,
konec trpljenja, konec zatiranja slovenske besede, slovenske kulture.
Naj navedem dva dokumenta, ki govorita o osvobodilni fronti v
rnanborskem okrožju. Zapisnik seje okrožnega odbora OF Maribor z
dne 5. aprila 1945 (dok. 1629/45 - zg. arhiv CK ZKS) omenja člane
ptujskega okrajnega odbora OF s sekretarjem Simonom in člani
jrečkom. Markom, Miro, Vido in Francem. Zapisnik navaja, da je
prečko ^ poklicu rudar. Marko kmečki delavec, Mira uradnica. Vida
sivilja, Franc pa kmet. Vsi so ilegalci. Lenarški okrajni odbor OF šteje
osem članov. Sekretar je Kristl (v drugem dokumentu je razvidno, da
je imenovan za sekretarja OF Lenart aprila 1945 — Mihec, V. R.)
Okrajni odbor OF za Maribor mesto šteje 17 članov s sekretarjem
Zvonimirjem. kmečkim sinom, in člani: Nušo, blagajničarko, Kresom,
vratarjem Bredo, dijakinjo. Olgo, gostinko, Tarajcem, delavcem;
Balčkom. trgovskim pomočnikom; Vlasto, arbiturientko gimanzije;
Acom. občinskim tajnikom; Mirico. delavko; Julijo, gospodinjo;
Kicekovo. ženo učitelja. Eriko, trgovko, Peničem trgovcem, vrtnarjem
Žnilderlom in Vido.
Zapisnik navaja še člane okrožnega odbora OF Maribor s sekre-
tarjem Metodom, referentko za prehrano Mico Rokovo, Ženko (Ton-
čko Sagadinovo) kot referentko za socialno skrbstvo in še devet drugih
članov.
Odbori Osvobodilne fronte v Slovenskih goricah in drugod po
mariborskem okrožju so aprila močno aktivirali mladino za razne
nastope: za kurirske naloge, obveščevalne, pridobivanje orožja od
umikajoče se nemške vojske in druge. ZSM je štela v mariborskem
okrožju 2000 članov v 263 odborih in 13 pionirskih skupin. V sejnem
zapisniku beremo, da je potrebno okrepiti pionirsko organizacijo.
Mladinski teden bo od 26. aprila do 2. maja. Zapisnik navaja, da ga
bodo praznovali že v svobodi, kakor tudi prvi maj. V zapisniku beremo
še. da je mladinski kongres ZSM preložen na nedoločen čas in da naj
SPŽZ čimprej izvede letne konference.
Iz ptujskega okraja sta ohranjena dva aprilska dokumenta o
Osvobodilni fronti za leto 1945. Prvi je poročilo okrajnega odbora OF
Ptuj z dne 4. aprila, poslano okrožnemu odboru OF Maribor, ki
pripoveduje o seji okrajnega odbora OF Ptuj. Za Slovenske gorice
zvemo v poročilu, d^ sta povezana okrajni odbor Lenart in okrajni
odbor OF Ptuj. Zveza z Ormožem pa je pretrgana in bo v kratkem
obnovljena. Boža je na seji poročala, da o delu OF v Ptuju ni pravega
pregleda. Don pa je poročal na seji, da so v Ptuju Nemci aretirali več
sodelavcev OF.
Zadnji ohranjeni zapisnik okrajnega komiteja KPS Ptuj je z dne
25. aprila 1945. Zaradi nemške hajke seje seja zavlekla in je trajala od
2. do 25. aprila. Na sejo so prišli: Mira, članica OK KPS Maribor, Km,
član OOOF Maribor, Boža, članica OK SKOJ in člani okrajnega
komiteja KPS Ptuj: Simon, Srečko, Ivica. Albinica, ter Ljubo in še
članica okrajnega komiteja SKOJ Ivica. Za levi breg Drave je poročal
na seji Don. kije deloval na območju Slovenskih goric in Ptuja. Ome-
nil je. da deluje tu le ena celica KP. V njej so Don, Janez, Andrej,
Oskar in skojevec Janko.
Vsi ohranjeni dokumenti navajajo, kako je Osvobodilna fronta
pospešila v zadnjem mesecu zbiranje denarja in živeža, da bi zagotovi-
la preskrbo m prve gospodarske ukrepe po izgonu okupatorja.
OROŽNlSKA POROČILA
Za april 1945 je ohranjenih nekaj nemških orožniških poročil o
partizanih v Sloven.skih goricah.
Iz poročil zvemo, da so na območju Pesnice partizani izvedli več
akcij za prehrano 8. aprila. V ZG. Koreni so 13. aprila napadli dva
nemška vojaka pri kmetu Francu Kukovcu. Eden je bil mrtev, drugi pa
ranjen. Partizani so nemškim vojakom pobrali obleko in orožje.
Iz Kungote so javili orožniki, da so pri Juiju odpeljali partizani
tovornjak za mleko, last Franca Senekoviča in zažgali njegov senik^Pet
partizanov pa je iste noči, to je 14. aprila nastopalo v vasi propagandno.
Obnašali so se dostojno.
Orožniki iz .Juršinec so javih v Ptuj, da je 16. aprila ponoči več
partizanov obkoliko hišo Vinka Horvata v Oblakih. Med njimi je bil
ubežnik iz nemške vojske Franc Perkovič iz Juršinec, kije imel z domačo
hčerko otroka. Marca je Perkovič prosil Horvata, beremo v orožniškem
poročilu, da ga sprejme pod streho. Ker je ta iz strahu to odklonil, seje
Perkovič sedaj strašrio maščeval. V hišo je vrgel tri bombe, ki so smrtno
zadele hči Terezijo (18) in lažje ranile njeno mater.
Iz Juršinec so orožniki znova javili v Ptuj, da so neznanci ubili Jožeta
(31) in Mariio (31) Valenko 17. aprila. Sumijo, da so uboj zakrivili bežeči
hrvaški vojaki. Valenko je bil mali kmet v Preradu 20. Njega in njegovo
ženo so pogrešali po sporu s hrvaškimi vojaki, ki so vdrli v njuno hišo.
Marijin brat Franc Galun je našel svojo sestro mrtvo. 19. aprila z dvema
streloma v glavo v bližnjem gozdu, na kar pa še njenega moža, prav tako
dvakrat ustreljenega v glavo. Njuno stanovanje je bilo izropano. Va-
lenkova nista imela otrok.
Orožniki iz Kungote so poročali v Maribor, daje pri Sv. Jurju 20.
aprila skupina partizanov zaplenila hrano, kmeta Franca Pivca pa
odpeljala 12. aprila. Pivec je bil blokfirer HB in zaposlen na občini. Iz
Svečine pa so partizani odpeljali 6. aprila iz hleva Franca Bezjaka telico,
težko 350 kg in iste noči iz bližnje viničarije sto litrov belega vina.
Iz orožniških poročil zvemo še, da so iz Košakov pri Mariboru
odpeljali četniki 7. aprila Janeza in Franca Krajnca, stara 17 in 18 let (kraj
je naveden z imenom Zellestrin). Na Pesnici sta dva četnika odpeljala 21.
aprila neko žensko. (NapisaU smo, da so četniki po 6. aprilu zapustili
Slovenske gorice. Ali gre pri orožniškem poročilu za pomoto, ali pa gre
za dva izmed redkih četnikov, ki so ostali v Slovenskih goricah). Dalje
zvemo še, da so neznanci tako poškodovali 23. aprila most na Pesnici, da
je sedaj neuporaben, in daje skupina partizanov v železniški čuvajnici v
Pesnici odklopila telefon. Čuvaja nagnah iz čuvajnice in tedaj most
razstrelila.
23. aprila je vdrla skupina partizanov v občini Konjišče v stanovanje
kmeta in gostilničaija Karla Hollerja (kraj tedaj imenovan Teussen-
berg). Iz hiše so odnesli razna oblačila in čevlje ter hrano. Hišo so
zapustili okrog druge ure. V isti noči je šest partizanov vdrlo v trgovino
Miha Poša v istem kraju in zaplenilo več potrebščin.
Orožni.ška postaja v Koreni je javila 24. 4. 1945 v Mariboru, daje
pogrešan Janez Kovačič (14) iz Zimice.
(Vir: Orožniško poročilo, muzej NO Maribor).
10-nasl dopisneki
31. januar 1980 - if^l^IgN
Veseli fašenk Že se bliža...
Novoletni prazniki so že za
nami in ne bo dolgo, ko se bodo
začeli po okoliških vaseh Ptujske-
ga m Dravskega polja oglašati
zvonci prvih skupin korantov ali
kurentov, ki se bcnlo ptnem tudi
kmalu pojavili na ulicah starega
Ptuja. To vsakoletno obnavljanje
starodavnih običajev pt)staja
vedno bolj zaželeno, saj ga prav
tako nestrpno pričakujemo, kot
otroci dedka Mraza ali kakšen
drug praznik. Kurentov se tudi
veselimo, ker nam oznanjajo s
svojimi obhodi bližajoči se konec
zime, po tradiciji vplivajo na
prihod pomladi in napovedujejo
rodovitnost pri živini in poljšči-
nah. Kurenti in druge pustne
šeme dopolnjujejo veseli predpu-
stni čas, ki je v Ptuju povezan
tudi z vsakoletno zaključno prire-
ditvijo — s kurentovanjem.
Pustovanje, ta nadvse zanimivi
običaj po navadi spremljajo tudi
karnevalske povorke, ki smo jih
pri nas enostavno preimenovali
ali poistovetili s kurentovanjem.
Pustovanje je zelo razširjeno v
raznih oblikah po vsej Sloveniji,
prav tako pa so v ta običaj
vključene tudi skoraj vse dežele
Evrope, kot nekatere dežele sve-
ta, ki so prevzele evropsko civili-
zacijo. Spomnimo se samo na
pompoznost karnevalskih prire-
ditev v brazilskem mestu Rio de
Janeiru, ki predstavlja pojem
pustne prireditve, dolgotrajnega
veselja in razigranosti, obenem
pa v svetu velja za posebno
turistično atrakcijo.
Tudi sodobna pustovanja in
karnevali izvirajo iz tradicije in
pomenijo čas hrupnega veselja in
zabave, ki začenja po navadi v
drugem tednu januarja in se
končuje s pustom. Medtem, ko se
v raznih krajih v tem času poja-
vljajo različne tradicionalne in
modificirane maske, se v nekate-
rih velikih mestih prirejajo veli-
častne pustne oz. karnevalske
povorke. pri čemer sta poudarje-
na predvsem glasba in ples,
duhovičenje in satira, poživljata
pa jih še slikovitost maskiranih in
njihova oprema. Ves ta hrup in
brezmejno veselje so ponekod
dopolnjeni še z večernimi obhodi
z bakljami in z razkošnimi ognje-
meti.
Sklepati je, da so se karneval-
ske povorke razvile iz starejših
oblik prvotnih religioznih sveča-
nosti, saj je znano, daje karneval
dobil ime po vozu v obliki ladje
(carrus navališ), kakšnega so
uporabljali na svečanostih grške-
ga boga Dioniza, v antičnem
Rimu imenovanega Bacchus.
Dioniz, ki je bil bog vina, po-
mladnega cvetja in ekstraze je
namreč odkril način vzgajanja
vinske trte in pripravljanja opoj-
nega vina. ki spravlja ljudi v
veselo razpoloženje. S svojim
spremstvom, v katerem so bile
menade, tijade. bahantkinje in
njegov vzgojitelj Silen, se je
Dioniz podal na potovanje, ker je
namreč moral s čudeži dokazova-
ti svoje božansko poreklo. Tako
je od Egipta do Trakije in od
Španije do Indije poučeval ljudi,
kako naj gojijo vinsko trto in
uvajal nove običaje v zvezi z
vinom.
Po Pausaniju, je Dioniz na-
mreč ob neki priliki, ko so ga
ujeli gusarji, z njimi plovil na
ladji, ki je imela obliko mladega
meseca. Misleč, daje kraljevske-
ga porekla, ker je nosil lepo
purpurno oblačilo, so ga gusarji
hoteli zvezati, ttnla vrvi so se
same trgale. Tedaj so uvideli, da
Dioniz ni navaden človek, am-
pak božanstvo, zato so ga name-
ravali odpeljati na neznano oba-
lo in tam odložiti. Toda ladja se
naenkrat ni dala več premakniti,
ker seje okrog nje ovil bršljan, na
jadrih se je razbohotila trta, s
katere je viselo zrelo grozdje, po
ladji pa je teklo vino, prav tako
so bila tudi vesla spremenjena v
kače. Ko so to videli gusarji, so
preplašeni poskakali v morje, za
kazen pa so bili spremenjeni v
delfine.
Prvotne religiozne svečanosti,
lastne deželam daljnega Vzhoda
in Orienta, so imele tudi posebne
povorke, katerim ni smelo manj-
kati glasbe, petja in plesa, prire-
jala pa so se ob takih prilikah
tudi razna tekmovanja in ognje-
meti, pri katerih je prisotnim
zastajal dah in so jih pripisovali
božanskim lastnostim. Ognjeme-
te so sicer koristili tudi za zabave,
sicer pa so ostali priljubljena
oblika raznih svečanosti do da-
našnjega dne tudi pri nas. Očitno
pa tudi ognjemeti niso bili nezna-
ni v Evropi, saj razberemo iz
literature, da so jih začeli obna-
vljati v Italiji že v 13. in 14.
stoletju, zlasti v Bologni in Firen-
cah. Ko pa so se razvili pustni
karnevali, a v tej obliki zabave je
v novem veku brez dvom.a lahko
prednjačila samo Evropa, so
ostala najbolj znana po razuzda-
nem veselju in razkošnih karne-
valskih prireditvah nekatera me-
sta, kot so Benetke, Firence, Niča
in Rim. Tudi Flandrija 16. stole-
tja. ki še danes v svojem belgij-
skem delu vsako leto obnavlja ta
običaj, je bila polna prešernega
pustnega veselja, kot nas s svoji-
mi slikami realno in duhovito
obvešča Pieter Brueghel
(1525/30—1569). Nič manj vese-
li pa se niso vključevali v prireja-
nje karnevalov v Španiji, v konti-
nentalnem delu Francije, prav
tako tudi prebivalci doline Re-
ine. kjer še vedno prednjači
K6lr>, za katerim pa ne zaostajajo
tudi v bavarski metropoli Miin-
chenu in v Niirnbergu.
V veliki tradicionalni skupini
pustnih likov, ki so raztreseni
daleč naokoli, so kurenti iz
okolice Ptuja brez dvoma zelo
zanimiva, čeprav ne edina tovr-
stna pojava. Njihovo poreklo
sega gotovo daleč nazaj, čeprav
so se skozi stoletja nekoliko
spreminjali in prilagojevali, kljub
temu pa so obdržali svoje ime.
Tudi današnji lik kurenta je
ohranil svojo prvotno vsebino in
izgled, saj še vedno tako kurenti,
kot njemu sorodni liki nosijo
živalsko masko, skoraj vsi oblači-
jo kožuh in delajo med obhodom
močan hrup z zvonci, oboroženi
pa so z lesenim mečem, p>onekod
s sabljo iz lesa. ali pa s palico, ki
ji naši kurenti pravijo ježevka.
Tudi ta je prvotno lahko bila
meč, ali sablja, ali pa celo buzdo-
van in se nazadnje spremenila v
manj nevarno orožje, ki ima
namesto rezila in kovinastih
bodic v svojem spodnjem delu le
še bodice ježeve kože.
dr. Štefka Cobelj
Čuvajmo lepote narave
Jugoslavija je po svoji slikovitosti in naravnih lepotah znana daleč po
svetu. Vsako leto jo v zimskih, posebno pa še v poletnih mesecih, obišče
mnogo tujih turistov.
Toda naravi vedno bolj grozijo nevarnosti, ki jih prinaša civilizacija z
vsemi negativnostmi kot: onesnaževanja okolja s strupenimi plini iz tovar-
niških dimnikov, s strupenimi odplakami, ki se stekajo po kanalizaciji ali
pa še kako drugače v naic reke in potoke, obenem pa tudi pronica v zemljo,
v vodah uničuje ?i\ljenje živali, onesnaževanje okolja z najrazličnejšimi
kemičnimi strupi, z metanjem smeti itd. To velja predvsem za kraje v
nižinskih predelih v bližini večjih mest in številnih tovarn.
Naša Slovenija je med najbogatejšimi državami v Evropi — z gozdovi,
zato nam nudi še mnogo zdrave narave v višinskih predelih, kjer so hribi in
gore porasle z večjimi in manjšimi gozdovi. Dd narave v hribovitem svetu,
kjer ni gladina vode bela od zastrupljenih rib in v /raku ne strupenih plinov
je zabeležil tudi naš objektiv kamere. Besedilo in posnetek: Boris Cafuta
Slikovitost narave pri Belih vodah
IVAN PREDIKAKA
Spomini na dogodite iz NOB
2.e lansko leto smo v naSem Tedniku (od 20. septembra do 4. oktobra)
predstavili Ivana Predikako, 81-letnega kmetovalca iz Slap pod Ptujsko
goro. ki je ostal na kmetiji sam. Sam se Je našim bralcem tudi predstavil v
prispevku »Moje življenje«. Napisal nam j še nekaj spominov, kijih bomo
v nadaljevanjih objavili, saj zna zanimivo pripovedovati, pa tudi doživel je
zanimive in za mlade poučne trenutke. Sicer pa naj nadaljuje sam.
Bilo je pozimi 1944/45. Zvečer
pride k meni partizan in reče: »Jaz
in še ena tovarišica morava jutri
zvečer priti čez ptujski most na
drugo stran Drave. Potegnili naju
boste proti Ptuju.« Partizana ni-
sem poznal, on pa je vedel o meni
vse, tudi da imam sani, dobre
konje, med njimi vojaško kobilo
itd. Vprašal sem ga, kdo mu je vse
to povedal, in partizan mi je na.štel
so.sede. ki so ga o meni informirali.
Rekel sem, da kobilo in sani dam,
pelje pa naj sosed Verdenik.
»Ne, peljali boste sami, kjer je
vam kobila vajena, jutri ob 10. uri
bodite pripravljeni« je pribil pa-
rtizan in odšel... Sprijaznil sem .se
in malo vznemirjen čakal nasled-
njega dne, saj meje skrbelo, kako
bom nalogo opravil. Naslednje
jutro sta prišli k nam dve Širečevi
dekleti, seveda na smučeh, da ne
bi izgledalo sumljivo. »Stric, zdaj
pa naprezite, ona dva že gresta«
sta otroško povedali in se smučali
naprej.
Napregel sem in odpeljal po
cesti, dohitel sem ju in vprašal,
kam gresta? »Na Hajdino, k se-
stri« sta odgovorila, »bi naju vzeli
gor« sta še poprosila. Odgovoril
sem, da peljem proti Ptuju, zato
lahko prisedeta. Odpeljal sem ju.
čez nekaj časa me ob cesti ustavi
še nek moški, bil je doma iz Jan-
škega vrha, bil pa je resnični po-
tnik. ki je šel v Ptuj. zato me je
prosil.Ce lahko tudi on prisede. Po
eni strani sem ga bil vesel, saj bi ga
v izjemnem primeru lahko imel
kot nepristransko pričo, da sem
pač potnike ob cesti pobral na
sam, če so me prosili in dokler sem
imel prostor.
Odgovoril sem mu, da lahko
prisede, vendar ne vem, če bo
kobila lahko vlekla, saj je »stetič-
na« (naziv za kobilo, ki nerada
vozi). Pa je vseeno šlo. Med potjo
sem pripovedoval, da mi je konje
pobrala bivša jugoslovanska voj-
ska, potem pa sem dobil to voja-
ško kobilo, kije precej trmoglava.
Predvsem sva govorila o tem z
Vidovičem, to je potnikom z Jan-
škega vrha, dočim sta partizan in
partizanka bila bolj molčeča. Ko-
bila pa je navkreber proti Ptujski
gori kar dobro vlekla, kot da bi
vedela, da opravlja važno kurir-
sko pot.
Mislil sem si, da kobila že sluti,
da pelje v redu in pomembne
ljudi. Od Ptujske gore navzdol pa
je šlo še hitreje, enako po px)lju vse
do gostilne na Hajdini, kjer sta
omenjena partizana izstopila,
odšla sta k neki hiši in... Srečno
pot! Pozneje sem zvedel, da sta
oba nalogo v redu opravila in se
vrnila nazaj na naš teren. Tisti
partizan še danes živi v Ptuju in je
vsa leta po vojni opravljal odgo-
vorne dolžnosti v občini. Lahko še
k tem mojim spominom kaj doda.
No. meni paje ostala to v spominu
kot precej »vroča« vožnja, čeprav
je bila precej ostra zima in visok
sneg. Vseeno pa se je vse izteklo
tako kot je bilo načrtovano.
PARTIZANSKE KOLINE
Tisto zimo, pozno ponoči nek-
do potrka na okno moje hiše, sicer
pa sem bil takega trkanja takrat
navajen. Vpra.šam, kdo je in glas
mi odgovori: »Partizani, odprite
očka, da se bomo malo pogreli!«.
Odprem vrata in vstopi kar 6 pa-
rtizanov, sami mladi in močni
fantje. Eden je bil Rus, klicali so
ga Ivan, glavno besedo paje imel
kmetijski referent, mislim, da je
bil Vinko, vendar se točno ne
spominjam. On je imel tudi gla-
vno besedo in blagajno.
»Očka. vi imate /.a obvezno
iHldajo Švabom predpisano, da
jim oddate svinjo« je bolj povedal
kot dejstvo in ne kot vpra.šanje.
»Seveda imam«, sem potrdil, on
pa je nadaljeval: »To svinjo boste
oddali nam!«
»Potem btxlo pa Nemci tebe
zaprli« je zaskrbljeno posegla v
besedo moja žena, ki se je kot
vsaka gospodinja in mati bala
predvsem za svoj dom. »Saj so
partizani že marsikomu rekviri-
rali svinjo, pa se je vsak pred
Nemci nekako izgovoril, tako se
bom tudi jaz. če drugih niso zaprli,
tudi mene ne bodo« sem tolažil
ženo. Partizanom pa seje mudilo,
zato smo se dogovariali, ali naj
svinjo sami pokažemo, katero bi
dali, ali pa si jo naj partizani sami
izberejo. To bi še bilo najboljše,
ker bi tako lahko tudi pravno ne-
oporečno prijavil, da so mi pa-
rtizani svinjo »vezli«.
»To pa ne,« pravi žena, saj bi
partizani lahko izbrali pomotoma
katero od plemenskih celo brejo,
pa po vseh štaluncih bi vznemirili
svinje. »Pojdite do svinjaka, od-
prite četrta vrata, tam sta dve, obe
pitam, sta približno enako težki,
pa vzemite eno, katero pač hoče-
te«»jim je svetovala žena in tako
so tudi storili...
Odprejo vrata, izbrali so kar
tisto, ki je bila z glavo obrnjena
proti vratom, in že je počilo, za-
grabile sojo krepke roke in pote-
gnile iz svinjaka. Eden jije spJp
še kri, drugi pa mi je ponij
prinesti »kozo«, to je pose|^|
klop ali stojalo, kamor polotij
svinjo, da jo lažje oderejo in
delajo.
l ako je tudi bilo. Svinjo ^
spretne roke hitro odrle, ^
glavo in čreva vstran in že so
zunaj tudi jetra. Tedaj predljp
gospodarski fererent, da naj pi^J-'
gospodinja pražit jetrca. To!'l
ženi se ni ljubilo vstati, izgovaij>
se je, da je nekaj bolna, skr^n""
bolj prijetno se ji je zxlelo ost^
pod odejo, zato ie rekla, da si n^
napravijo sami, »Saj navadnoi_
režniki morajo znati tudi jei,
spražiti«, če pa bodo rabili ^
čimbe in ostalo, jim bo že pov
dala, kje je kaka stvar.
Res se je eden od partizan
postavil za »kuhaija« in df
opravil v zadovoljstvo vseh, le
štedilnik je tako naložil, da i
lahko spražili pol svinje in i(
samo jetrca. Ostali pa so trii
svinje razrezali kar s slanino vrjj
na šest delov; gospodarski refi
rent pa je odloča : »Tega do j
Staniča sedem, tega tehnika, tcj'
center« in tako naprej. Tedaj se<
za šalo vmes pripomnil, kaj y
tista, ki je svinjo zredila, tudi do •
kakšen kos?	1
»Je preveč lena, se ni hote;
vstati, da bi nam jetrca spražila
se je pošalil partizan na raču
njenega imena (ženi je bilo in
Helena — lena). No pa vseeno
odrezal okrog 3 kg težak kos i
gospodinjo. Vendar sem ga potei
skril v sneg. kajti slabo bi se nai
spletlo, če bi ga bili Nemci našli
S partizani smo se še dogovoril
kako naj drugi dan zadevo javir
Nemcem, da mi ne bo treba njir
dati druge svinje. Tako sem tuc
storil in na srečo ni bilo nobeni
posledic.
Novi radioamaterji
Prve dni februarja bo radioklub YU 3 FOP iz Slovenske Bistrice
pričel z vsakoletnim tečajem za usposabljanje novih članov radioama-
terjev operatorjev.
Do letošnjega leta je ta klub usposobil v svojih izobraževalnih
oblikah že nad 150 radioamaterjev. Mnogi med njimi so tako pridobljena
znanja uspešno uporabili pri vključevanju v SLO in družbeno samo-
zaščito kar je tudi rezultat večletnega tesnega sodelovanja tega kluba z
oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine Slovenska Bistrica.
Pričakujejo, da se bo letošnjega tečaja udeležilo okoli 20 kandida-
tov. ki bodo v skupno 150 učnih urah spoznavali radio in elektro tehniko,
pravila, telegrafijo in druge oblike dejavnosti v tej smeri.
Organizator tečaja se pri izobraževanju, s tem pa tudi pridobivanju
novih članov, radioamaterjev-operatorjev opira predvsem na lastne
kadre.
Viktor Horvat
Nakifnualna mrzlica
V svetu so se zadnje tedne precej
zaostrili mednarodni odnosi, to se
je tudi v določenem smislu
odrazilo med ljudmi. Ob takih
primerih se ljudje šele prav zave-
dajo, da je potrebno poskrbeti za
marsikaj, kar je v interesa zaščite
posameznika in družine. Glavna
misel ljudi pa je, da se oskrbijo s
potrebno količino hrane. To je pri
ljudeh ostalo nekako iz izkušenj
obeh minulih vojn, da je zelo
koristno imeti doma potrebno
zalogo hrane. Pri obrambni vzgoji
prebivalstva že nekaj let opozar-
jajo na to, da bi morala vsaka
družina imeti vsaj enomesečno
zalogo hrane. Vendar se ljudje na
to dolžnost spomnijo šele takrat,
ko se v svetu pojavi kaka krizna
situacija.
Tako je bilo tudi nekaj dni prej-
šnjega tedna, ko je bil povsod v
prodajalnah z živili velik naval.
Mnogi potrošniki v Ptuju in tudi
iz širše okolice so se ix)šteno zalo-
žili s potrebnim prehrambenim
blagom. Bili so primeri, da so
nekateri ■ kupovali po 50 kg
sladkorja, 30 kg soli, večje
količine moke itd. To nakupoval-
no mrzlico so v večini trgovin
poskušali zajeziti prodajalci sami,
da niso dajali vsem vsega, kar je
kdo hotel ali si naložil. To je bilo
nujno, saj bi sicer police začasno
ostale prazne, marsikateri
potrošnik pa ne bi dobil najnuj-
nejše stvari. Take stvari, zlasti
sladkor, sol, moko itd. so potem
prodajali le po kilogramu!
To je bil potreben ukrep, saj
transport ni zmogel dovolj hitro
dovažati blaga iz skladišč v
posamezne prodajalne. Vendar se
je po nekaj dneh vse lepo umirilo
in sedaj so celo primeri, da tu in
tam kdo želi, da bi prodajalna
vzela vrečo kupljenega sladkorja
nazaj. Vendar trgovec ne bi bil
trgovec, če bi jemal tisto nazaj,
kar je prodal. Sicer pa tudi taki
primeri vzgojno vplivajo na ljudi
— ne kupuj prevelike zaloge, če je
nimaš kam primerno spraviti, da
se ne pokvari.
Prav taki primeri nam morajo
biti tudi v pouk, da bi bolj segali
po posebej pripravljenih paketih
hrane za 4-člansko družino, pa
tudi za manj ali več, saj je treba
preračunati. Hrana v paketih je
kalorično ustrezno sestavljena in
obstojna za daljši čas. Prav je, da
se vsaka družina oskrbi s takimi
paketi hrane, ki jih lahko od časa
do časa obnavlja glede na rok
trajanja.
Boris Cafuta
Tradicionalni
45. planinski
ples
v organizaciji planinskega
društva IM PO L Slovenska
Bistrica bo v soboto. 2. febru-
arja 1980 že 45. tradicionalni
planinski ples. Ta dogodek, ki
ga že vrsto let organizirajo v
Domu kulture Slovenska Bis-
trica bistriški ljubitelji planin
in narave, je tudi bogato
spoznanje, da je v občanih še
močno vkoreninjena privrže-
nost naravi in njenim lepotam.
Na tem srečanju starejši
planinci obujajo spomine na
prehojene poti in opravljene
akcije katere so mlajšim čla-
nom. planincem bogata spoz-
nanja in napHJtki za nadaljnje
delo v očuvanju narave.
Viktor Horvat
Nova kuhinja in delovni
prostori
Pri osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici gradbeni delavi
TOZD Granit Slovenska Bistrica opravljajo gradbena dela in montaž
potrebnih elementov novega prizidka k osnovni šoli. V njem bodo uresnii
li dolgo pričakovano rešitev težav ob pripravi malic in tudi večjega prosto
za garderobe.
Z dograditvijo tega objekta bodo v dosedanji zgradbi pridobili tu
nove delovne in učne prostore, ki jih na tej šoli že dolgo primanjkuje. 1
pa bo tudi nova pomembna pridobitev v prizadevanjih za zagotovit
prostorskih in delovnih pogojev za celodnevno osnovno šolo. Trenuti
delujeta v bistriški občini dve celodnevni šoli in to v Poljčanah in na Z
Polskavi.
Besedilo in s!ika: Viktor Horv
Pričakovati je, da bodo nove prostore v prizidku predali svojemu namenu
novim šolskim letom.
rSDNIK
- 31. januar 1980
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
Plavalci pregledali svoje delo
l/.lekli sta se dve leti. ki) so se
)rali ljubitelji plavalnega športa
i na pobudo družbeno-političnih
rganizacij ustanovili plavalni
lub i nazivom »Toplice« Ptuj.
okrovitelj je postal Kmetijski
ombinat Ptuj in to iz razloga, da
; bi vsa aktivnost odvijala v
bjcktih tozd »Ptujske toplice«.
Dveletno obdobje pa na po-
ročju plavalnega tekmovanja ne
omeni dosti, zlasti če gre za tak-
lo zvrst dejavnosti, ki v Ptuju
3loh ni bila razvita. Tega se je
odstvo dobro zavedalo in v tem
lIsu je bilo opravljeno ogromno
ela. plavalna abeceda je bila
udena vsakomur, ki jo je želel
spt)/nati skozi začetne plavalne
icčaje tako za mlade kot odrasle,
usposobljeni trenerji pa so pričeli
s treningi perspektivnih plavalcev
in plavalk, zato uspehi niso izos-
tali.
V tem času so se udeležili vrsto
tekmovanj, tako regijskih, re-
publiških. zveznih in mednarod-
nih ter dostojno zastopali Ptuj in
barve kluba.
Na 42 tekmt)vanjih so nastopili
347 krat. kjer je doseglo limite za
nastope na republiških prvenstvih
14 plavalcev in plavalk, za nastop
,na državnih prvenstvih so izpol-
nili normo sledeči: Breda Vidovič.
Petra llec. Alenka Žlebnik. Iris
Zupane. Barbara Bezjak. 1 ranjo
Ro/man pa seje normi zelo pri-
bli/al.
S tem pa število tekmovalcev ni
zaključeno, saj bodo z marljivim
treningom lahko tudi ostali uspeli
in pridobili pravico nastopa. Ptuj s
prelepimi plavalnimi objekti, pa
je postal znan širom Jugoslavije.
Lani je bilo odlično organizirano
tekmovanje za pokal PZJ. kjer so
nastopili najboljši jugoslovanski
plavalci in plavalke, ob tem so bile
i/rečene laskave ocene tako nad
objekti kol glede organizacije
tekmovanja.
Vse to nedvomno daje vzpod-
bude za nadaljnje delo. zato je
Volilna konferenca, ptinovno iz-
volila dosedanje člane UO. kijih
bo še nadalje vodil predsednik
■lo/e Vidovič.
Sprejel je bil tudi sklep, da se
PK »Toplice« preimenujejo v
•>Ptujske toplice« Ptuj. kar bo v
bodoče nedvomno pogojevalo
čim tesnejše sodelovanje s kolek-
tivom to/d »Ptujske toplice«. Prav
je. da ob koncu omenimo še pri-
zadevne trenerje, ki z veliko volje
in enluziazma vadijo mlade in
veliko razumevanje staršev, ki
pripomorejo, da prihajajo otroci
na treninge, plačajo prevoze na
tekmovanja in nakup opreme, kar
je neizračunljiv prispevek, anc
Tekmovanja v počastitev dneva mladosti
Tekmovanja v počastitev dneva
Tiladosti so stekla. .V prostorih
jsnovne šole Markovci je pote-
talo kvalifikacijsko tekmovanje v
»ahu za območje Ptujskega polja
m Slovenskih goric. Udeležilo se
ga je šest ekip in sicer OO ZSMS
Grajena. OO ZSMS OŠ Gorišni-
:a. OO ZSMS Gorišnica. OO
ZSMS Polenšak. OO ZSMS OŠ
luršinci in OO ZSMS OŠ Mar-
kove i.
V prvem kolu je ekipa OO
ZS.MS OŠ Gorišnica premagala
Grajeno 3:2. OO ZSMS Markovci
ekipo OO ZSMS Polen.šak prav
lako s 3:2. OO ZSMS Gorišnica pa
bkipo OO ZSMS OŠ Juršinci s
3.5:1.5. V polfinalu je nato ekipa
OŠ Gorišnice premagala ekipo
OŠ Markovci s 5:0: v finalu pa sta
se pomerili ekipi OŠ Gorišnice in
^^0 ZSMS Gorišnice. Po regu-
larnem delu srečanja je bil izid
2.5:2.5. Nato sta bila izžrebana od
vsake ekipe po en igralec, ki sta
odločila o prvem finalistu v šahu.
Fkipa OO ZSMS Gorišnica je
premagala OŠ s 3.5:2.5. Zmago-
valna ekipa je igrala v naslednji
postavi: Dušan Ličina. Sandi
Markovič. Janez Verbančič.
.Martin Verbančič in Ratko Ma-
tijašič.
V Majšperku pa je potekalo
kvalifikacijsko tekmovanje za
območje Haloz v košarki, šahu in
namiznem tenisu. V košarki so
nastopile štiri ekipe. Doseženi .so
bili naslednji rezultati: OO ZSMS
OŠ Majšperk: OO ZSMS Pod-
lehnik 18:31. OO ZSMS Maj-
šperk. OO ZSMS Medvedce
30:12. Za tretje mesto sta se po-
merili ekipi OŠ Majšperk in OO
ZSMS Medvedce. Zmagala je
ekipa OŠ z 29:25. v finalu pa sta se
pomerili ekipi OO ZSMS Maj-
šperka in OO ZSMS Podlehnik.
Zmagala je ekipa OO ZSMS
Majšperk s 26:13 Zmagovalna
ekipa Majšperka je igrala v na-
slednji postavi: Korošec. Vuk. \
Cialun. Voda. Tominc. Lešnik in
Pompe.
V namiznem tenisu se je brez
boja uvrstila naprej ekipa Ptujske
gore. saj nasprotnika ni bilo. Tako
ni bilo ekipe Žetale. ki se je
predhodno prijavila.
šahu so se pomerile tri ekipe
in sicer 00 ZSM S Medvedce. OO
ZSMS Majšperk in OO ZSMS
Ptujska gora. Doseženi so bili
naslednji rezultati: OO ZSMS
Majšperk:OOZSMS Medvedce
3:2. OO ZSMS Ptujska gora:00
ZSMS Medvedce 4:1 in OO
ZSMS Majšperk:00 ZSMS
Ptujska gora 4:1. Prvo mesto je
osvojila ekipa Majšpr;rka. druga
je bila ekipa Ptujske gore. tretja pa
je bila ekipa OO ZSMS Med-
vedce.
Za zmagovalno ekipo Maj-
šperka so nastopali: Korošec.
Klarič. Andrej Vuk. Aljaž Vuk in
Murko.
Dosedanja tekmovanja so bila
zelo zanimiva. Večina ekip je
tekmovanje vzela »zares«, neka-
tere pa ne. Zato je velika škoda, da
se nekatere ekipe prijavijo za
tekmovanje, vendar ne pridejo.
To bi lahko premislili ob prijavi in
prijavili liste ekipe za katere vedo.
da bodo nastopile. Zato na OO
ZSMS. ki tekmujejo vzamejo
tekmovanje v počastitev dneva
mladosti bolj resno, kajti to tek-
movanje bi moralo biti najbolj
množično in odigrano tako. da bi
bilo za vzor drugim. ^
Danilo Klajnšek
I V streljai^u prvi mesti
za Perutnino
23. in 24. januarja je bilo v pokritem strelišču pri športni dvorani
Mladika tekmovanje v streljanju z zračno puško za ekipe delovnih
organizacij. V obeh konkurencah so bili najboljši strelci in strelke
Perutnine.
. Rezultati:
MOŠKI — ekipno: 1. Perutnina 850, 2. TGA 845, 3. IMP TOZD
:Llektrokovinar 830, 4. — 5. Agis in Ml P 829, 6. Olga Meglic 784 7
C.radis T07D Gradnje 763, 8. KK 724, 9. SO Ptuj 696, 10. TOZD
jLlektro 561, 11. SDK 141 krogov;
- po.-^mezno: 1. Jože Lovrenčič (MIP) 181, 2. Samo Kočevar (PP)
P1 •	Elektrokovinar) 180, 4. Marjan
" Tr nL^ Gorenje) 180, 5. Franc Novak (TGA) 180 itd.
Skn .A, f Tl^	Perutnina 707, 2. Agis 695, 3. TGA 672, 4.
SKD 361, 5. KK 207 krogov;
^ApT;^	(Perutnina) 161, 2. Milena"-Bombek
\ rV . ' ^^^^^	Kramberger (TGA) 147,
P 5. Erna Rimele (Perutnina) 147 itd.
I del-La^ih	^ streljanju z zračno puško v letošnjih
*bor aS	tekmovanje bo marca, nastopile pa
Z enega številnih .strelskih tekmovanj
Ž. Marinkovič
(foto L. Canjko)
Najboljša je OS Gorišnica
v tem mesecu je bilo v ptujski občini osnovnošolsko prvenstvo v šahu
Največ uspeha so imeli učenci in učenke OS Franc Bel.šak iz Gorišnice kar
je tudi zasluga mentorjev Voršiča in Viherja. Najbolj.?e ekipe z občinskega
prvenstva, ki je potekalo v prostorih osnovne šole Tone 7.nidarič v Ptuju
se bodo prihodnji mesec udeležile področnega prvenstva v Mariboru
REZULTATI
. . '^LAJŠE PIONIRKE: 1. Gorišnica 11, 2. Grajena 6, 3. Tone Žnidarič
3,5, 4. Olga Meglič 3,5 točke;
2. Gorišnica 6,5, 3.
Leskovec 4, 4. Tone 7nidarič 3"
21	f	Gorišnica 33, 2. Grajena 28, 3. Kidričevo
^ta pČ']!.'^'	Nastopilo je de.set ekip.
JuršinlAo s J	21,5, 3.
Jursinc 20,5, 4. Podlehnik 18, 5. Grajena 15 itd. Nastopilo je devet ekip.
^veza /aTol.?nTi i'	^^^	organizirala občinska
■ ^kme ^o n	" sodelovanju s ŠD Izbira. Najboljše
I cKipe so prejele pokale m diplome.	I \
O zmanjšanju programa
in stabilizaciji
v ponedeljek se bodo v domu
Franc Kramberger sestali delegati
obeh zborov skupščine Telesno-
kulturne skupnosti občine Ptuj. Po
pregledu in potrditvi zapisnika
prejšnje seje bodo obi-avnavali
predlog uskladitve programa
telesnokulturne dejavnosti v občini
Ptuj v letu 1980 na podlagi
preoblikovanja materialnih osnov,
za tem predlog sklepa o uskladitvi
sredstev za izvedbo programa in o
prispevni stopnji, nato predlog
varčevalnega programa skupnosti v
letošnjem letu, ob koncu pa bodo
kot običajno .še vprašanje delegatov
in odgovori.
Nekaj besed o programu telesno-
kulturne dejavnosti v občini Ptuj v
letu 1980 na osnovi preoblikovanja
materialne osnove. V skladu z
izhodišči in smernicami oblikova-
nja skupne in splošne porabe
sredstev za leto 1980, smo v skladu
/ resolucijo o politiki uresničevanja
družbenega plana Jugoslavije in
Slovenije porabo z 22,7 odstotne"
rasti znižali v primerjavi z letom
1979 na 16 odstotno rast. In kako
to vpliva na program telesnokultur-
ne skupnosti v letu 1980?
Ugotovimo lahko, da so se sred-
stva, glede na dovoljeno 16 odstot-
no rast, znižala za 460 tisoč
dinarjev v primerjavi z dogovorje-
nimi sredstvi. Tako bo iz prispevne
stopnje za občinski in republiški
program združeno 7 milijonov 920
tisoč dinarjev. Lastni dohodki
ostanejo v planirani višini,
pravtako tudi sredstva po
posebnim sporazumu, gre za
milijon in pol dinarjev za izgradnjo
športnih objektov pri srednje-
šolskem centru. Tako bomo letos
na voljo imeli nekaj čez deset
milijonov skupnih sredstev.
Ce gledamo odhodke, potem
ugotovimo, da ,so v občinskem in
skupnem programu v višini 16
Odstotkov v primerjavi z letom
1979. Vendar je bilo nekatere
postavke potrebno dvigniti nad
dovoljen porast. Ta sredstva
skupnost namreč mora zagotoviti
m so za anuitete, program ZTKO in
dodatne naloge. Znižana pa je
najemnina objektov in njihovo
vzdrževanje. Vse to pa je zajeto v
gradivu, ne obsežnem, ki ga velja
predelali.
Samoupravne interesne skupno-
sti s področja družbenih dejavnosti
bodo tako v letu 1980 izvajale
programe v okviru že .sprejetih
dopolnil k samoupravnim spo-
razumom in to tako, da bodo
zneske za leto 1980 po teh sporazu-
mih valorizirale upoštevaje nižjo
rast družbenega proizvoda v
primerjavi s predvideno rastjo in
ob stali.šču, da sredstva za
zadovoljevanje skupnih potreb
rastejo v tem letu največ do 16
odstotkov. Ob tem pa je ob napo-
rih za stabilizacijo gospodarstva in
porabe potrebno sprejeti tudi
dodatne v:arčevalne ukrepe.
Predlog teh ukrepov za
tclesnokulturno področje je
naslednji:
1.	Večji poudarek je potreben
tenreljitejšemu delu z delegacijami
in informiranju delegatov in to ne
samo prek skupščinskega gradiva,
temveč tudi z neposrednim stikom.
S tem bi dosegli zagotovitev
sklepščnosti na .sejah organov
skupnosti kakor tudi kvalitetnejše
delo na področju delegatskega
odločanja in svobodne menjave
dela. Predvsem to velja za delegaci-
je /bora izvajalcev, to je delegacije
osnovnih telesnokulturnih organi-
/acij.
2.	izdelati je potrebno analizo
možnosti združevanja posameznih
panog v enotno društvo oziroma
klub. Kot primer je navedeno
športno društvo Drava z vsemi
sckcijami, ki .so sedaj samostojni
klubi.
3.	Smotrnejše izkoriščanje
objektov, predv.sem v zimskem
času, tu gre za manjšo porabo
električne energije in ogrevanje.
4.	Izvesti analizo športnih panog
i/ katere bo razvidno, katerim
panogam bi odobrili nastopanje v
tekmovalnem sistemu izven občin-
skih meja, vse ostalo pa bi sodilo v
okvir množičnosti. S tem bi dosegli
kvaliteto tekmovalnega in vrhun-
skega športa ter racionalnejšo
porabo sredstev.
5.	Racionalizacija množičnih
akcij in izpustiti vse tiste, ki so
mnogokrat same sebi namen.
6.	V.se osnovne telesnokulturne
organizacije morajo svoje progra-
me skrčiti na minimum, pozornost
pa posvetiti hranarinam, potnim
stroškom, zunanjim pripravam,
plačevanju trenerjev in podobno,
delo pa usmeriti predv.sem na
amatersko osnovo.
7.	Investicij na telesnokulturnem
področju v letu 1980 ne bo, razen
sofinanciranja izgradnje več-
namenskih objektov v krajevnih
skupnostih.
1. kotar
Turnišče - 78
Nogomet je v ptujski občini močno razširjena športna panoga. Lahko
rečemo, da je v vsaki krajevni skupnosti po en klub,'ki tekmuje v občinski ali
področni ligi. Zraven tega pa je v OO ZSMS v nekaterih krajevnih skupno-
stih ptujske občine razvit tudi mali nogomet. Ta se predvsem pojavi v
terminih, ko vsi klubi oziroma igralci počivajo ob končani uspešni ali manj
uspešni sezoni in se pripravljajo na novo sezono.
Nogometni klub Turnišče je z aktivnostjo pričel v preteklem letu 1978,
ko je namreč nastal in začel s svojim delom. Od meseca marca pa tja do
septembra je nastopal kot samostojen klub, čeprav ni bil vključen v nobeno
športno društvo ali podobno organizacijo. Ko se je v krajevni skupnosti
Turnišče na novo ustanovila OO ZSMS, seje tudi klub priključil njenemu
delu na športnem področju. Sam klub in njegovi člani pa so bili pomemben
dejavnik za nastanek same OO in njene aktivnosti. Tako je sodeloval na
mnogih turnirjih širom ptujske občine. Mladi kakor tudi starejši ljubitelji
nogometa iz krajev kot so Markovci, Podlehnik, Cirkulane, Vitomarci,
Juršinci, Sela, Leskovec, Videm in drugi se ga pravgotovo spomnijo pod
imenom nogometni klub Turnišče — 78 in fantovv plavih dresih, kakor tudi
po lepi ,,fer" igri.
V tem letu je nadaljeval z nastopi na turnirjih, seveda ne v takšni meri
kot v prejšnjem letu. Lani je namreč organiziral dva turnirja v malem
nogometu. Enega na domačem igrišču. Ker pa igrišče ni ustrezno, je iskal
pomoč pri KS Videm in tako je bil drugi turnir prav v tej KS. Letos so se jih
težave še povečale in tako niso uspeli organizirati nobenega turnirja,
upajmo, da bo v naslednjem letu veliko uspešnejši z organizacijo.
Od vsega začetka pa jih tare problem, saj ni dovolj sposobnega kadra,
da bi sestavili ekipo, ki bi uspešno nastopala. Tako so jim priskočili v pomoč
igralci Drave in Partizana iz Ptuja ter igralci iz Draženc. Veliko truda v ta
klub oziroma sedanjo sekcijo OO ZSM pa so vložili nekateri mladinci kot so
Martin Bedrač, Janez Malek, Milan Smiljan, Danilo Zupanič in še bi lahko
naštel teh nadarjenih mladincev in uspešnih v vodenju kluba kot v organi-
zaciji akcij.
Seveda pa je največji problem ne samo kluba temveč tudi same OO
ZSMS Turnišče prikladen prostor za športno dejavnost mladine. Mnogo je
bilo govora o igrišču, ki bi ga naj zgradili, vendar iz tega verjetno ne bo nič.
O tem problemu bi moral posebej razpravljati svet KS Turnišče. S takšno
pridobitvijo bi še bolj zaživela dejavnost na vseh področjih.	Z. B.
Smučarski tečaj na
Pohoiju
Na smučiščih pri Arehu na Pohorju je v tem tednu začetni in
nadaljevalni smučarski tečaj za otroke iz ptujske občine. Udeležuje se
ga okrog 140 mladih, organizatorja pa sta Telesnokulturna skupnost in
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj, v sodelovanju z
vaditelji SK Branik. Cena tečaja, ki se bo končal v soboto, je precej
visoka, znaša 1100 dinarjev za teden dni vadbe, seveda z vštetim pre-
vozom, hrano ter zdravniško službo. Cena je mogoče eden izmed
razlogov za manjše število prijav kot prejšnja leta. Po drugi strani pa
verjetno tudi slabe izkušnje s snegom. Običajno ga takrat ko imamo čas
ni in obratno. Tokrat pa je le drugače in bodo na svoj račun prišli tudi
listi otroci, teh pa je velika večina, ki si smučanja na Pohorju in drage
opreme ne morejo privoščiti. Vendar bodo tudi ti otroci počitnice lahko
prijetno preživeli, seveda ne organizirano, temveč tako kot si bo vsak
sam to znal urediti. Možnosti je veliko.	1. k.
Uspešni nastopi Silve Razlagove
Najboljša kegljavka ptujske občine Silva Razlag, ki zaradi pomanj-
kanja ustreznih pogojev za vadbo in nastope, nastopa za mariborski
Konstruktor, se je ponovno izkazala. Na tretjem izločilnem turnirju
najboljših kegljavk Jugoslavije za sestavo državne reprezentance, ki je
bil v .soboto in nedeljo v Zagrebu, je osvojila tretje mesto za Sobolovo
in Krištofovo. V skupnem seštevku po treh turnirjih pa je na odličnem
petem mestu. Poglejmo trenutno uvrstitev s pojasnilom, da se bo v
reprezentanco uvrstilo prvih sedem igralk: 1. Krištof (Teksilac, Zagreb)
2610, 2. Sobol (Rijeka) 2582, 3. Perman (Rijeka) 2510, 4. Budnič (Avto-
Hrvatska, Zagreb) 2499, 5. Razlag (Konstuktor Maribor) 2481, 6.
Bartolovič (Rijeka) 2467, 7. Zore (Kranj) 2459, 8. Bajde (Celje) 2453, 9.
Marine (Celje) 2451, 10. Tkalčič (Konstuktor, Maribor) 2443 itd.
Silva Razlag ima z ozirom na sedanje uspešne nastope možnost, da
se uvrsti v državno reprezentanco, kar bo pravgotovo izjemen dosežek.
Seveda pa za to potrebuje dva solidna nastopa na zadnjih dveh turnirjih.
Predzadnji turnir bo prihodnjo nedeljo v Prištini, kraj in kegljišče
/adnjega nastopa pa še nista določena. Ne smemo pa t,udi mimo ugoto-
vitve, da je Razlagova trenutno najbolje uvrščena predstavnica naše
republike. Želimo ji, da bi to mesto tudi obdržala!	1. kotar
Smučanje, sankanje...
Na osnovni šoli Boris Kidrič iz Kidričevega so izvedli zimski športni
dan. Učenci .so s svojimi smučmi in sanmi dobesedno okupirali hrib pod
Ptujsko goro. Ljubitelji zimskih športov so se pomerili v smučanju
(slalom) m sankanju.
REZULTATI SANKANJA
Dečki: I. Sombolec 19.3 sekunde; 2. Topal 21,4 sekunde; 3.
Vlajcenovič 21.7 sekunde.
D e k I i C e: 1. K neževič 20.9 sekunde; 2. Repec 21.5 sekunde; 3. Petek
22.0 sekund.
REZULTATI SMUČANJA — SLALOM
Deklice 5-6 razred: I. Gorše 21,9 sekunde; 2. Intihar22.6; 3. Gravac
22.7 sekunde.
Deklice 7-8 razred: I. Topolovec 18,4; 2. Intihrar 24,9 sekunde; 3.
Pavličič 26.1 sekunde.
Dečki 5-6 razred: 1. Strel 16.4 sekunde; 2. Rajher 17,5 sekunde; 3.
Sprah 17.7 sekunde.
Dečki 7-8 razred: Mejcenovič 15,8 .sekunde; 2. Perič 16,6sekunde; 3.
Loboda 16.7 sekunde.
_ Smučanje je izredno priljubljeno med učenci na OŠ v Kidričevem.
Ce so le dobre zimske razmere imajo obvezno smučarski športni dan in
lo skoraj vedno na istem mestu.
O šoli v naravi smo v prejšnji številki že poročali. Priiv pa je, da še
omenimo najboljše t ri tekmovalce. Pri učenkah je prvo mesto osvojila
Maša (ior.še. druga je bila Mateja Grbavec. tretja pa Sonja Hameršak;
pri učencih pa je prvo mesto za.sedel Igor Bezjak, drugi je bil Zoran
Zemljarič. tretji pa Leon Pišek.	Danilo Klajnšek
Šah in mali nogomet
Tekmovanje v šahu bo 12. in 13.. februarja v domu Franc
Kramberger, pričelo pa se bo ob 15.30, ko bo opravljeno tudi
žrebanje ekip, ki bodo igrale vsaka z vsako.
V	obeh skupinah tekmovanja v malem nogometu je prvi del zaklju-
čen. V skupini A vodi Perutnina, sledijo Olga Meglič, Agis, JLA, MIP,
KK, SŠŽ, SO Ptuj, Inženiring in Agrotransport.
V	drugi skupini pa je vrstni red naslednji: TOZD za vzdrževanje
\o/. Komunalno podjetje, TOZD Elektro, IMP Elektrokovinar, Postaja
milice, KB Maribor PE Ptuj. TGA in Opekarna Ptuj.
Ž. M.
12-ZA RAZVEDRILO
31. januar 1980- ^EIIMli
HUMOR
Potolaži se očka, slab začetek, dober konec..
Očka, a je res, da so vsi tisti, ki te dni dvigajo devize paničarji?
Ljudje so pa res dobri do nas, starega čuvaja in vsak dan
.svežo vitaminsko hrano
Le kdo te je pooblastil, da s palico kritike mahaš nad
nami
Tu imaš, da boš
lahko upravičeno
trdil, da te zaradi
inventure
boli glava!
AKELA = poglavar volkov iz Kf
plingovega romana »Knjiga o
džungli«
CONTE = ameriški filmski igralec
(Richard, »Kralj mafije«)
COSA = šaljivi list, ki je začel iz-
hajati leta 1881 v Beogradu kot
organ srbske radikalne stranke
ELAND = afriška stepska antilopa,
tudi volovska antilopa imenovana
IDUN = v nordijski mitologiji čuva-
rica jabolka večne mladosti
IRIBAR = španski nogometni vra-
tar, član Atletica iz Bilbaoa (Jose
Angel)
LACA = jezero v Sovjetski zvezi
MAYO = ameriška filmska igralka
(Virginia, »Čudodelec«)
NERTHUS = germanska boginja
rasti
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Borovi-
tin, imenovalec, Kanada,
Ema, Zoran, nagib, Jovan,
Komarov, strela, kaval, te-
ran, arara, anemona, lora,
Asti, Smole, Brodar, ralnik,
salaš, macola, ata, zlo, esej,
riv, Miha Baloh, utopija, Do-
dekanez, Agenor, Adidas,
RT, zidaki.
Tednik -31.ianuar1980
OGLASI IIM OBJAVE - 13
110. LETNA SKUPŠČINA PTUJSKIH GASILCEV
Vsi tisti, ki so sodelovali na
redni letni konferenci gasilskega
društva Ptuj — ta je bila v petek
25. januarja v dvorani doma
gasilcev v Ptuju — so odhajali
domov s prijetnim občutkom. 7
občutkom, ki bi mu lahko rekli
tudi občutek varnosti pred rdečim
petelinom, pred ognjem. Res je,
da so se pogoji za delo gasilcev
močno spremenili. Od tistih prvih
vozov na konjsko vprego in ročno
brizgalno, s katerimi so se pona-
šali naši pradedje pred več kot
100 leti, pa vse do modernih gasil-
skih avtomobilov z večnamenskim
topom na suho in mokro gašenje
pa z razstegljivo lestvijo in drugim
modernim gasilskim orodjem, s
katerim se lahko ponašajo naši
ptujski gasilci dandanes na 110
letni konferenci zapovrstjo.
Posebej toplo so bili razen
številnih predstavnikov družbe-
nopolitičnih in drugih organizacij
ter gasilskih društev občine Ptuj,
sprejeti predstavniki pobratenega
gasilskega društva iz Krapine. Po
uvodnem delu je o aktivnosti GD
Ptuj v letu 1979 govoril Marjan
Berlič, predsednik društva in
povdaril.
,,V miru smo vsi gasilci
usposobljeni tako, da smo kos
vsemu zahtevnim nalogam: poža-
rom, poplavam in potresom. V
slučaju mobilizacije pa smo
organizirani tudi tako, da brez
težav postanemo sestavni del
splošne ljudske obrambe. Tudi
gasilci se zavedamo Titovih besed,
ko je dejal: živimo tako, kot da
bo 100 let mir, vendar bodimo
pripravljeni tako, kot da bo jutri
vojna.
V gasilskem društvu Ptuj je
danes 97 občanov članov, tri
članice, 13 mladincev in 10 pionir-
jev. V letu 1979 smo imeli 77
raznih akcij, kar je izredno veliko,
glede na lo, da je naše delovanje
amatersko. Kljub temu smo v
društvu nemoteno nadaljevali s
svojim humanim delom. §c več s
požrtvovalnim delom smo nabavili
novo gasilsko vozilo FAP s topom
na mokro in suho gašenje, kar
nam omogoča gašenje vnetljivih
tekočin, plinov, kemikalij ter
seveda učinkovitejše gašenje
klasičnih požarov. Žal imamo
resne težave z nabavo pene za top.
V letu 1979 smo nabavi-
li tudi prevozno dvižno lestev, s
katero dosežemo vsako nadstropje
v mestu Ptuju. To lestev je v
celoti financiral občinski štab za
civilno zaščito, oziroma oddelek
za ljudsko obrambo. Tudi
zaščitna oprema članstva je na
zadovoljivi ravni.
Razen rednih vaj, ki jih izva-
jamo vsako sredo, so se člani GD
Ptuj še posebej usposabljali za
razna tekmovanja. Posebej
moram pohvaliti mladinsko ekipo.
Sicer pa smo vsi skupaj močno
sodelovali v vajah ob akciji Nič
nas ne sme presenetiti, predvsem
po krajevnih skupnostih. Zelo
dobro je uspela velika gasilska
vaja na ptujskem gradu in več
drugih manjših akcij.
Cilede na naše požrtvovalno in
humano delo čutimo premajhno
zanimanje naših občinskih in
političnih vodstev za naše delo.
Sicer pa je naše društvo zadovolji-
vo financirano prek občinske
gasilske zveze od samoupravne
požarne skupnosti..."
Za tem je obširno poročal o
operativnem delovanju članov GD
Ptuj v lanskem letu Ivan Grahl,
poveljnik društva. Sicer pa smo
prav na to temo objavili z njim
razgovor v prejšnji številki
Tednika.
Po bogati razpravi so najza-
služnejšim gasilcem podelili
priznanja in diplome.
M. Ozmec
Marjan Berlič, predsednik CD
Pluj
IK>l<>^n«) predsedstvo ob poslušanju operativnega poročila, ki gaje bral
poveljnik Ivan (irahl.
POMOČ VOJAKA V PRAVEM ČAS(
Pretekli leden, 24. januarja, se
je v središču Slovenske Bistrice
/godila sicer nenavadna nesreča,
ko je 44-Ietna Alojzija Sagadin,
doma iz vasice Kočno nad Zg.
Polskavo, kupovala v Slovenski
Bisirici gospodinjske potrebščine.
Ko je lako obiskovala trgovine,
ji je na Partizanski cesti padla na
glavo opeka in jo huje poško-
dovala. Na kraju nesreče je
omahnila, to pa je pravočasno
opazil tudi vojak, 30-letni Tone
Pogorevc, ki ji je takoj priskočil
na pomoč, saj je močno krvavela.
Ponesrečeno Alojzijo je Tone
Pogorevc privzdignil in z njo
počakal do prihoda rešilnega
avtomobila. V tem času je od
mimoidočega občana zaprosil, da
mu je prinesel zavoj prve pomoči,
da so ji zaustavili krvavitev.
Poškodovano so takoj prepeljali v
mariborsko bolnišnico, kjer so ji
nudili nadaljnjo potrebno pomoč.
Primer vojaka Toneta Pogo-
revca ni osamljen, govori o
humanosti in požrtvovalnosti pri-
padnikov garnizije JLA Pohorski
bataljon iz Slovenske Bistrice, ko
je potrebna pomoč občanom in
ure /a očuvanje zdravja j,-
sevanje drugih težavnih sjj
občanov, tako na področju *
sabljanja v SLO, družbeni
zaščiti, pa tudi reševanju
nalnih in drugih zadev. '
Ta primer je tako še novj
kaz, da so pripadniki t
prisotni tudi v vsakodn^^
življenju kraja in občgj'
Vojaku Tonetu Pogorevcu p.
že izrazili zahvalo in priznam
njegovo hitro ukrepanjem
nudenje pomoči ponesrečj
občani kot tudi v enoti kjer^
vojaški rok.
Viktor n,
V letu 1979 so v bolnišnici dr.
Jožeta Potrča zelo dobro na-
črtovali oskrbne dni. saj je pre-
koračitev le minimalna in znaša
25 oskrbnih dni. Pri tem je po-
trebno poudariti, da seje ležalna
doba v tem obdobju na vseh
oddelkih bolnišnice skrajšala in je
pod republiškim povprečjem. To
je tudi pripomoglo, da so bili
stroški nižji: Na drugi strani pa so
planirano ambulantno dejavnost
povečali za 15 odstotkov.
Za občino Ptuj je tudi značilno,
da ima največji odliv pacientov iz
osnovne zdravstvene službe v
specialistično. Republiško po-
vprečje znaša 5 odstotkov, v
ptujski občini pa kar 12.3 odstot-
ke.'
Pri izplačilu osebnih dohodkov
v preteklem obdobju so v bolniš-
nici dosegli predvideni plan.
Glede na sedanje stanje na tem
področju, si bo v prihodnje po-
trebno prizadevati za dvig
osnovnega osebnega dohodka in
da se vse druge oblike dela
zmanjšajo na minimum. Tudi pri
dežurnih ekipah bi bilo potrebno
to upoštevali. Potrebno bo bolj
kol doslej izkoristili 42-urni de-
lovnik.
Na splošno so v bolnišnici v
preteklem obdobju dobro gospo-
darili in se stabilizacijsko
obnašali.
MG
Obisk predstavnikov
Kodaka v Ptuju
Pretekli petek je bila na obisku
v Ptuju -^'udijska grupa Kodaka
iz Amerike. Za obisk Ptuja so se
odk)čili zaradi njegovega velikega
kulturno-zgodovinskega. pred-
vsem pa izvirnega bogastva
ljudskih umetnin. Med kratkim
bivanjem v Ptuju so na filmski
trak želeli zabeležili čim več
originalnih motivov iz življenja
domače obrlj. ljudskih šeg. navad
in običajev. Še zlasti jih je prevzel
kurent, za katerega .so tudi pora-
bili največ lllma.
Kljub temu. da jim m
uspeli pokazali vsega karsožj
so bili zadovoljni, čeprav mi
domačini s tem ne bi.,mogli
zadovoljni. To bi nam morai
poduk, da se bomo v bodofc
podobnih priložnostih, ledruj
obnašali. Znova lahko ponovi
da je naš odnos do doit
umetnosti mačehovski, pa
gostom nočemo ali ne znamo
kazali vsega, kar imamo.
Študijska grupa ob prihodu v Ptuj.
fot
RODILE SO:
Olga Pongrac. Dubrava 27 —
Vladko: Irena Horvat. Krčevina
pri Vurberku 45 — Valerijo;
Majda Belšak. Tomaž 24 —
dečka: Marta Zamuda. Cvetkov-
ci 14 — deklico: Silva Sagadin.
Bukovci 177 — deklico; Danica
Antolič. Moškanjci 3 — deklico;
Nada Tralnjek. Bodislavci 42 —
Milja: Marija Škafar. Strnišče 11
—	dečka: Irena Klasinc. Ziherlo-
va pl. 16 — Roka; Frančiška
Zamuda. Kicar 30 — dečka;
Majda Sagadin. Podgorci 103 —
Aleksandra: Jadranka Holpbar.
B. Kraigherja 12 — Tino; Štefa-
nija Težak. Drbelinci 39 —
deklico: Danica Sitar. Zg. Prista-
va 36 — dečka: Jožica Ljubeč.
Zg. Hajdina 42 — Ksenijo;
Doroteja Hojnik. Dornava 129
—	deklico: Anica Bednjički,
Trdobojci 5 — deklico: Katarina
Kancler. Sp. Jablane 43/a —
Petra: Stanislava Bauman. Parti-
zanska 15. Središče — Kristijana:
F.rika Juranovič. Stanovno 19 —
Renato: Bernardka Kolar. Do-
brina 16 — Andrejo; Sonja
Slana. Anželova 15 — deklico;
Marija Rozman. Ziherlova pl. 1
—	dečka; Milena Bezjak. Drste-
Ija 45 — dečka: Dragica Vtič.
()rmoška 19 — dečka; Anica
Jerenec. Zakl 32 — Mitja.
POROKE:
Miran Lešnik. Ciril —Metodov
dr. 19 in Ernestina Perkovič.
Slomškova 5; Silvester Petek.
Irajanova 9 in Irena Verlek.
Rimska 5; Marjan Toplak. Pod-
vinci 18 in Dragica Čeh. Pod
ci 75; Daniel Vogrinec. Sire
in Milena Ozmec. Placarov
Drago Murko. Dolič 41 in K
na Zoreč. Vintarovci 48; S
slav Galun. Skorba 48 in '
Jaušovec. Desenci 5; Stan
Donaj. Gajevci 22 in M
Janžel. Rogozniška 17: J
Meznarič. Slojnci 66 in
Vajda. Slojnci 22; Tomislav
irič. Maribor OF 40 in Ji
Horvat. Lancova vas 71; f
Pinlarič. Pacinje 15 in M
Podgoršek. Njiverce 19; M
Meglič. Spuhlja 65 in M
Šmigoc. Bukovci 89.
UMRLI SO:
Vincenc Pevec. Herman*
roj. 1900. umrl 18. jan.
Ljudmila Habjanič. Lunov
roj. 1905. umrla 16. jan.
Anton Irgolič. Sodinci 65
1911. umrl 21. jan. 1980; .
Koslanjevec. Muršičeva 13
1909. umrl 25.'jan. 1980; O
Vek. Prečna pol 7/a. roj.
umrla 2j. jan. 1980; Frar
Prejac. Šlrafelova 14. roj.
umrla 21. jan. 1980; "N
Poharič. Pacinje 8. roj.
umrla 21. jan. 1980; Rc
Šmid. Zagrebška 64. roj.
umrla 26. jan. 1980.
Kljub neugodnim vremenskim
razmeram lahko tokrat zapišemo,
da so bili v dneh od 21. do
vključno 28. januarja vozniki bolj
pazljivi, kol do sedaj. Miličniki
postaje milice Pluj in njenih
oddelkov so tokrat posredovali le
v treh lažjih prometnih nesrečah.
V eni nesreči je bila oseba lažje
telesno poškodovana, v ostalih
dveh pa je bila le višja materialna
škoda. Vzroki nesreč so bili
predvsem neprilagojena hitrost
glede na stanje cestišča. Skupna
materialna škoda na vozilih znaša
okoli 50.000 din.
, OM
V soboto. 19. januarja sta predsednik skupščine občine Ormož
Mirko Novak in matičar Jože Sever svečano razglasila za zlatoporo-
čenca IVANA in ELIZABETO ROŠKAR. stanujoča v Sodincih št. 50.
Ivan Roškar je bil rojen 19. julija 1906 v Gorenjskem vrhu. po
poklicu je kovač. Elizabeta, roj. Hrnčič je od moža mlajša le slabe tri
mesece, vse življenje je opravljala kmečka in gospodinjska dela. S
pridnostjo, težaškim in garaškim delom sta si ustvarila topel dom. kjer
še danes živita. V zakonski zvezi se jima je rodilo 6 otrok, danes imata
tudi 5 vnukov, kiju radi obiskujejo in se z njima veselijo.
Besedilo in posnetek: J. S.
SLIKA: Ivan in Elizabeta Roškar ob razglasitvi za zlatoporočcnca v
poročni dvorani v Ormožu.
0RM02
Povečujejo hotelske
zmogljivosti
Lani so v Ormožu začeli z
gradnjo hotelskega prizidka, kjer
bo okoli 70 postelj. V novem
objektu bo tudi večja sprejemna
dvorana in frizerski salon. V
Ormožu predvidevajo, da bodo z
gradbenimi in drugimi deli na
novem hotelskem kompleksu
končali junija. Tako bo ormoški
hotel imel okoli 130 ležišč, kar bo
zadostovalo turističnemu po-
vpraševanju.
V Ormožu pričakujejo, da bodo gradbena dela končali v Juniju, (foto: zk) |
TEDNI
izdaja zavod za časopisno
dijsko dejavnost RADIO-TE
62 250 Ptuj, Vošnjakova 5,
ni predal 99. Ureja ure
kolegij, ki ga sestavljajo v/
vinarji zavoda, direktor in
urednik MIHAEL GOBEC,
verni urednik FRANC F
ŠEK, tehnični urednik Šf
PUŠNIK. Uredništvo in i
Radio-Tednik, telefon (062
261 in 771-226. Celoletn
ročnina znaša 250 dinarj«
tujino 350 dinarjev. Žiro
SDK Ptuj 52400-603-3102
ska CGP Večer Maribo
podlagi zakona o obdavč
proizvodov in storitev v pt
je TEDNIK uvrščen rnec
izvode, za katere se ne f
temeljni davek od promet
izvodov.
Dragi prijatelji!
Leto se je skoraj že prevesilo v drugo
polovico in v uredniškem odboru smo
nekoliko zaskrbljeni. Zakaj? Vaših
prispevkov je vse manj, kar pa seveda ne
pomeni, v to smo trdno prepričani, da
nihče od vas ne sede več kdaj pa kdaj za
mizo, prime za pero in zapiše tisto, kar se
je porodilo globoko v njem, se razraslo v
take razsežnosti, da kar kliče po izpove-
di. Res je tudi, da smo se v tretjem letu
izhajanja Domače rasti že vsi tudi malce
upehali, da je tista prva zagnanost za
nami, pa vendar........Ali ne menite,
da je tale naša literarna priloga postala
že del nas, da je postala nekaj, kar bi
pogrešali.
Radi bi vas spomnili, da pobrskate po
zapiskih in nam svoje prispevke pošljete,
še posebej tisti, ki še vedno oklevate in se
ne morete odločiti, da bi svojo pesem,
svojo zgodbo zaupali Domači rasti. Torej
z eno besedo, vabimo vas k sodelovanju.
Strani literarne priloge široko odpirajo
vrata vsem, zato sta odveč sramežljivost
in neodločnost. Ob koncu samo še>to —
škarje in platno sta v vaših rokah.
Uredniški odbor
FOTOGRAFIJA MESECA
Tokrat so člani foto kino kluba DPD Svoboda izbrali za najboljšo sliko BOJANA RODETA
»MOTOKROS XIII«
DANICA PETROVIČ
Občutje
v prostoru večerne zarje
se pretaka zelena reka
z lasmi iz stkanih pramenov
kačjih rož
in plazečimi planotami
srebrne tišine.
Po kamenju odmevajo tihi koraki
samote,
luskinasta pesem gradi
migetajočo zvezdno cesto
v deželo onkraj besed.
DANICA PETROVIČ
Marionete
Ozek pramen meseca.
Teman.
Svetlikajoča pahljača pajčevine.
In tema.
Neka drhteča septembrska noč.
Še vedno tema.
Nevidni senci ujetih duš.
Tema.
Nina Mrak
Ljubim te
Trepetajoč prihajaš,
utapljajoč se v meni,
izgovarjaš moje ime.. .
Samo tiste besede ni,
tako običajne,
tolikokrat izgovorjene,
iz generacije v generacijo ponovljene
- UUBIM TE.
DANICA PETROVIČ
Zahod
Umiram
sredi ilovnato dišečih senc
z napojem brinovega vina,
v večerni zarji plešejo
zlati oblaki prahu in
mlahave peruti golobov.
V bledem zraku se vrtinčijo
glasovi južnega vetra
in pomarančno svetlih
utripov neznanega življenja.
Čez nebo se razpne poslednji križ
Nina Mrak
NeKaj je
Ni utrinek,
ni privid,
ni spomin,
ni bolečina,
ni ne pesem.
Ne ljubezen,
ne sovraštvo,
ne prijateljstvo,
ne upanje
in ne obup.
Pa vendar nekaj je
DRAGO SE LIN ŠE K
Krizanteme
Visoko nad teboj,
nekam globoko,
zamolklo mi
pada srce.
Tiho, tiho
zgrnem se nad te,
nekaj belih, premrzlih
domačih križan tem,
osem, ne, sedem,
ti povem.
Nina Mrak
Štiri stene, strop in tla,
okno, vrata in odmev koraka
Od vrat do okna pa nazaj,
meter za metrom,
uro za uro,
dan za dnem,
noč za nočjo.
Štiri stene, strop in tla,
okno, vrata in odmev koraka.
Utrujeno telo,
i zj o kane oči,
nema usta,
neurejene misli
in dlani, stisnjene v pesti.
Obup
DUŠANKA
Trasa,
Icramp,
lopata
Trasa naša je svoboda,
kjer se lomi kramp, lopata,
kjer se lomi težka roka,
kjer se lomi tisoč naših kosti.
Kramp je moja desna roka,
lopara je, da poka.
Zemlja trda poka,
ko se krampič zjoka.
Brate in sestre jaz poznam;
brat mi je kramp,
sestra je lopata,
dom pa trasa.
BOGDA NA NA MESTNIK
Bolci
se mi krčijo
Boki se mi krčijo v bolesti:
ni ga!
Temna, bolna grem po cesti,
rana se pri rani vžiga.
Ni ga! okna mi kričijo;
Ni ga! stebla trav šuštijo;
ni ga! blisk udari v zrak;
ni! mrazi kamniti prag.
Ni ga! oreh po greni;
ni! mak v polju krvavi;
ni ga! dan se v noč ospe;
ni ga! nebes v daljo zre.
A li up je še močan,
še vzravnan je in gorak:
ali nisi izklesan
kakor on, kamniti prag?
In odkod ta blesk, jasnina,
okna, vam, ki kot oči je?
Kakor da njegovih sije,
zdi se, v vas gladina.
In zelene, gibke trave —
kakor da ste vanj strmele,
in ste rasle vrtoglave,
da ne bi nikdar zvenele.
Oreh grenkih korenin—
kakor da si skozenj gnal,
in si zrasel grenkozdrav,
ti globoke zemlje sin.
Mak rdeči sred polja —
ali nisi se pognal
iz njegovega srca,
da tako drhtiš krvav?
In ti blisk naelektreni,
nad zemljo v višavah vžgan —
vem, od njega si močan,
ki svetla prihaha k meni.
Dan dehtečih sončnih rož,
ti, ki si premagal noč —
ali nisi kakor mož,
ki skoz temo gre sijoč?
Ti, ki si ves svet objel, vse ljudi,
nebesni lok,
vem, njegovih dobrih rok
si širok in mil odsij.
Danes predstavljamo JANAOELTJENA z delom NOVOLETNI GODCI
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
3. julij 1980 - tednik
FELIKS KOS
Jesen
Rad bi šel s tabo,
pozna jesen.
Odšel bi, sam ne vem kam;
morda za soncem, ki pravkar
ugaša za Pohorjem,
morda s tvojo zadnjo nočjo
v prvi sneeg
morda z vetrom, ki žene
ptice selivke na jug?
Ne vem!
Čutim le, da bi se moral odeti
prav kakor ti pusta jesen.
BRANKO AN2EIJ
Skrivnost
v naročju trave
zadnji sen
rosa spi.
Življenje je igra,
nastajanje in nastajanje,
zgodba,
ki se začne
kdo ve kdaj.
Spoznanje je samo
ena kapljica
v morju,
a vse ostalo so
skrivnosti.
BRANKO ANŽELJ
Samota
Kako pogledat
pticam v oči,
travam povedat
resnico
v laži skrito?
Samota
je največji prijatelj
v samoti.
BRANKO ANŽELJ
Nedolžna ptica
Ledene kaplje orosile
so ti čelo,
v srcu ogenj, drhti ti telo.
Vem, da bi želela,
da odvrneš misli,
da najdeš malo miru.
Glej, sanje so resnica,
ker v vihravosti
so ti zrasla krila.
NAŠA REVOLUCIJA
JE NEIZČRPEN VIR
Pri svojem delu se pogosto
srečujem z borci narodnoo-
svobodilne vojne. Cesto se
pogovarjam s preprostimi bor-
ci, ki pri svojem delu niso do-
segli kakega višjega položaja,
pa tudi v partizanih ne visoke-
ga čina. Bili so enostavno borci
s puško v roki. Doživeli pa so
mnogo resničnih in zanimivih
zgodb v partizanskem življe-
nju, ki jih še niso zapisali, ki še
niso bile objavljene.
Več kot 35 let je minilo od
takrat, njihove pripovedi pa so
še vedno žive, zanimive, spo-
mini sveži. Človek skorajda ne
more verjeti, da so ti preprosti,
skromni ljudje toliko doživeli;
težje verjamejo mladi, ki so
zrasli v svobodi in miru, ki po-
znajo veličino naše revolucije
le iz učbenikov in knjig. Težko
je mlademu človeku dojeti, ka-
ko težak je bil boj partizanov z
okupatorjem in z njihovimi
pomočniki, težko si je predsta-
vljati trpljenje v koncentracij-
skih taboriščih, kjer so ljudi
sadistično pobijali, jih mučili,
kjer so ljudje umirali od lako-
te, kjer so bili ljudje le številke
ali pa še to ne, kjer so na lju-
deh izvajali zdravniške posku-
se. . . Človek je bil manj vre-
den kot danes poskusni kunec
v laboratoriju.
Večina teh borcev nosi
posledice prestanega gorja in
trpljenja. Mnogi so že v poko-
ju, vsak dan jih je manj Z nji-
mi odhajajo v grobove tudi
njihovi spomini na boj za
narodno in socialno osvobodi-
tev. Na nas je, da vse to, kar se
še da zberemo in ohranimo
mlajšim rodovom. Mnogo teh
spominov bi lahko literarno
obdelali. Stvar tistih, ki imajo
smisel in sposobnost za to je,
da zberejo te podatke, jih
spravijo v javnost.
Morda bo kdo ob tem dejal,
da je pisanja o ,,partizanščini"
že dovolj. Takim odgovarja-
mo, da se z njimi ne strinjamo.
Morda je res, da smo doslej
pisali preveč suhoparno, eno-
stransko. Vse premalo pa smo
doslej pisali, kako so ti borci
resnično doživljali boj, kaj so
takrat čutili, kako so gledali
smrti v oči, ki je segala po njih
s tisočerimi kremplji.
Res, da ob raznih obletnicah
posameznih bitk prirejamo
proslave, govorimo in pišemo
bolj površno, več o sami pro-
slavi kot o bitki, o zgodovin-
skem dogajanju v tistem času.
Premalo pa pišemo čustveno o
ljudeh, ki so s puško, bombo
branili svojo zemljo, svoje in
naše življenje. Pozabljamo na
usodne trenutke, občutja v sr-
cih borcev takrat, ko so ob
njih padali v smrt soborci, naj-
boljši prijatelji, sorodniki, ko
so zvedeli za smrt svojih star-
šev, brata, sestre. . . Vredno
bi bilo čustveno opisati trenu-
tke, ko so soborci reševali pod
točo krogel svojega ranjenega
tovariša, svoje padle, da jih ne
bi dobili v roke sovražniki in se
sadistično izživljali na mrtvih
borcih.
O vsem tem pisati, vse
pomembnejše dogodke litera-
rno obdelati, to je danes naša
dolžnost, naš prispevek, da
bodo junaštva naših dedov,
očetov ostala trajno zapisana,
da bodo spomini na slavne dni
naše revolucije vedno živi. S
tem jim bomo vsaj delno
povrnili dolg za vse tisto, kar
so nam dali, ustvarili pogoje,
da lahko svobodno živimo v
socialistični Titovi Jugoslaviji.
Vprašujem tudi, zakaj v na-
ših literarnih glasilih objavlja-
mo zgodbe, ki so več ali manj
izmišljene, zakaj v naših kio-
skih ponujamo ,,DR" romane
in vrsto drugega plehkega bra-
nja. Vse to bi lahko uspešno
zapolnili z zgodovinskimi zapi-
si, z resničnimi življenjskimi
zgodbami naših borcev, seveda
ustrezno literarno obdelanimi.
Zakaj ne bi v žepnih romanih
opisali resnične zgodbe iz epo-
peje naše narodnoosvobodilne
vojne.
Naj torej izpod peres pišo-
čih spregovorijo še živeči bor-
ci. Zato pohitimo, dokler je še
ta živi vir resnice med nami.
Partizanov je iz dneva v dan
manj. Ko človek umre, odnese
spomine s seboj. Poskrbimo,
da bodo ti spomini med nami
večno živeli.
'	FRANJO HOVNIK
Proslava ostarelih
živim v vasici sredi rodnih gričev. Sonce greje in veter se poigrava s
travo in drevjem. Ker je nedeljsko popoldne, sedim na balkonu in opazu-
jem mimoidoče.
Bilo je proti 14. uri. Zagledala sem dve sključeni starki s palicama v
rokah, kako hitita po cesti. Z druge strani je s počasnimi koraki in
slamnatim klobukom na glavi prihajal osiveli mož. Nekatere so pripeljali
sorodniki z avtomobili. S stranskih poti jih je prišlo še nekaj s sključenimi
rameni. Vsi pa so se zbirali z eno samo željo, da se v tej lepi starosti še
enkrat vidijo, si stisnejo roke, obudijo spomine in morda tudi zapojejo po
stari navadi. Ko sem jih nekaj časa opazovala, se mi je zrosilo oko, kajti
ugotovila sem, da je vsakdo izmed njih prišel sam — brez življenjskega
sopotnika. Vsi so imeli nad 70 let in prišli so na proslavo, pa čeprav tudi
od daleč in po slabi poti.
Cez nekaj časa so se vedrega srca zopet vračali vsak na svojo stran, v
svoje skromno bivališče.
Lenka Krajnc
Delo
je naredilo
iz opice
človeka
Mnoge opice so raje delo zamudile in ostale — opice. Ko je
človek, napol zravnan, živel v kameni dobi in ga je zeblo, je ubil
medveda, da mu je lahko slekel kožuh; ulovil ribo, da je lahko
nasitil otroke in bojno tovarišico (žena še ni bilo, magistrata v
votlini tudi ne). Populil je plevel in gojil žito in grizljal užitne
gomolje ter koreninice. Pod večer se ni razbijal glave s
televizijskim programom, servisi in inkasanti. Niti na misel mu ni
prišlo, da bi šel v bolniško ali da bi se vprašal, če naj dela ali ne.
Nekaj ga je sililo, da mora živeti, šel je iz votline na lov in ribolov.
Od števila medvedov v njegovem gozdu je zaviselo, če bo dočakal
visoko starost, sosed iz sosednje votline pa mu ni prinašal mesa za
pokojnino. Ce ni nalovil, je p^ stradal!
Raje je ubil bizona s skalo, kot da bi umrl od lakote. Ko seje
skril med zidove koč in so mu šibkejši napolnili kašče, ga je minila
bojevniška nujnost, da bi ubijal medvede zgolj za kožuh ali meso.
Vedno več je bilo možnosti, da se je delu izmuznil ali pa se odločil,
da bo samo vzbujal vtis, kot da dela — zamahoval je z roko, v
kateri pa ni imel kamna.
Enim votlinarjem je bilo delo potrebno kot zrak, drugi so se
na tem zraku dušili. Pobrali so vse kožuhe v votlinskem naselju
Krater BS 3, zapregli poldivje govedo, bodoče vole, in se odmajali
prodajat kože za razne svetle reči. Za izkupiček so lahko igrali s
pisanimi kamenčki, pili opojne naravne pijače in poležavali v
najbolj skritih gozdnih ^votlinah, kjer so jim stregle delno v
kožuhovino ogrnjene pranatakarice.
Tako so se eni odtegnili nevarnostim medvedjih šap in delu,
lovu ter ribolovu in ga prepustili drugim. Tisti, ki so ostali v
pravasi Krater BS 3, so preprosto morali loviti, saj je prapoglavar,
ki je imel največjo votlino v naselju, že pošiljal svojega hlapca —
napol gorilo, po vrče z žitom in'po krače mesa v vsako votlino.
Krač starih bizonov sploh ni sprejemal, le mlado in prvovrstno
meso mu je šlo v slast.
Profesionalni delavci so se izoblikovali v velikih družinah.
Lovec na medvede, ki v votlini ni mogel poslušati kričanja šestih
otrok in žene, ki je mahala z gorjačo, je preprosto šel lovit v
naravo, sekat drva ali valit skalo v hrib. Tako so nastali prvi Sizifi,
ki so uničevali zdravo moško energijo z nesmiselnimi početji.
Sosed v sosednji votlini pa ni imel otrok, poleg tega pa ga je
grela še lepa žena... Zagrnil je vhod, zbežal pred delom pod
kožuhovino, dokler ju ni pregnala lakota ali volčje tuljenje v
bhžini. Ti ženskarji so bili praočetje delomrznežev. Ob strani so
ostali lovci, ki niso nič ujeli ali pa jih je roparica poškodovala, ker
niso dovolj hitro tekli. Takšni so vso zatajevano bolečino, ves
rodovni ponos, vso zgodovino plemena izlili v les ali kamen.
Boleče so rojevali prvo dehtev dela in se levili v izdelovalce lepih
reči, praočete kiparjev. Na ta način niso zapadli v malodušje,
melanholijo ter so ohranili svojo življenjsko radost.
Tako je drvelo človeštvo naproti civilizaciji, zamenjalo je tri
kožuhe za en dober lok. Pogumni bojevniki so se lahko smejali
cele noči z ženami drugih hrabrih bojevnikov. Manj hrabri so se
pač smejali z manj hrabrimi.
Potem pa je neki norec odkril, da bi lahko te svetle, trajne
kovine postale denar. V okroglo reč je vkoval svojo podobo in jo
proglasil za zlatnik.
V kovance se je po čarovniji skrilo delo tisočerih rok. Zdaj gre
iz rok v roke, to delo tisočerih rok.
In prišel je čas, ko so minile civilizacije, in ko nihče več ne beži
v delo, ne v rezbarjenje ali klesanje iz čiste radosti ali bolečine, ne
da bi mislil na kovance.
In prišel je čas, ko nihče ne beži rad v delo, to je v denar, saj bi
šel tako iz rok v roke.
Raje steguje roke, razvite ali nerazvite, in čaka, da dobi
kovanec, v katerem, je skrito tuje delo.
PRAVLJICA
Nekoč, v davnih časih, ko je
bila še leva stran na desni, sta
za devetimi gorami in devetimi
vodami ževela mož in žena, po
imenu Kramp in Lopata.
Njuno imetje je bilo skromno.
Vse kar sta premogla je bila
hišica v kateri sta živela, ne
daleč stran njiva, ki sta jo
Kramp in Lopata skrbno
obdelovala in kravica ki je
dajala dovolj mleka, da sta si
ob praznikih lahko privoščila
tudi košček sira. Kljub temu
sta bila zadovoljna in četudi
sta morala trdo delati, se nikoli
nista pritoževala. Znala sta
uživati v tem, kar jima je nudi-
lo življenje. Kadar sta se lahko
oddahnila od dela in posedela
na klopi pred hišo, pa se je v
njuna srca prikradla žalost.
Prazen je bil njun dom brez
otrok, ni bilo razposajenega
vršišča nedolžne mladosti in ni
bilo krepkih mladih rok, ki bi
poprijele za težko delo in za-
gotavljale mirno življenje na
stara leta.
Lopata ni bila verna, tudi ob
nedeljah ni zahajala v cerkev,
verovale je edino v moč dela,
tega večnega boja narave in
človeka. Toda globoko v srcu
je občutila, da vse dogajanje v
naravi vodijo nekakšni zakoni,
ki se jim podrejo celotna st-
varstvo, k njim je ob najtežjih
urah usmerjala tiho prošnje za
potomstvo.
Ko sta Kramp in Lopata iz-
gubila že zadnje upanje, kajti
starost je že trkala na vrata,
so bile Lopatine nočne molitve
uslišane in povrgla je tri sino-
ve. Dva sta bila zdrava, krep-
ka, rdečelična kričača, tretji
pa je bil nekoliuo suhljat, ves
zgrbljen in bledičen. Vendar
starševska ljubezen je brez-
mejna. Vsi otroci so bili njuni
sinovi, ljubila in razvajala sta
jih na vsakem koraku. Prvemu
sta dala ime Alfonz, drugi je
bil Evstahij, tretji pa je dobil
nekoliko nenavadno ime: Bri-
gadir.
Sinovi so rastli, ob igri in
delu so dozorevali v mladeniče.
Kramp in Lopata sta jim ne-
prestano vcepljala ljubezen
do dela. Alfonz in Evstahij
sta bila bistra mladca, vsake-
mu delu sta se privadila, če sta
le enkrat videla, kako ga je
treba opraviti. V nasprotju z
njima Brigadir ni kazal prave
volje do dela. Tudi misli so se
mu včasih nekoliko pomešale.
Poleg tega je kazal čudno nag-
njenje, da je neprestano grebel
po zemlji. Ce so ga vprašali,
čemu to počne in kaj da mu
bodo izkopane jame, ni vedel
povedati nič pametnega.
Nedolžno se je nasmehnil in se
spravil h kopanju nove luknje.
Kramp in Lopata sta bila zara-
di Brigadirjevega obnašanja
nekoliko zaskrbljena. Vendar
sta jima Alfonz in Evstahij na-
pravila toliko veselja, da sta ji-
ma pregnala vse senčne misli.
Fantje so odrasli in napočil
je dan, ko so se morali odpra-
viti v svet. Tisti, ki se bo v letu
dni vrnil in prinesel najdrago-
cenejšo stvar, bo podedoval
domačijo, ostala dva si bosta
morala poiskati kruha drugod,
Alfonz in Evstahij sta hitro
vzela pot pod noge, prepriča-
na vsak v svoj uspeh. Brigadir
pa je obsedel na dvorišču in
še naprej grebel po zemlji.
Kramp in Lopata sta ga pusti-
la, naj uživa v svojih nedolžnih
igrah, zaupala sta Alfonzu in
Evstahiju. Prepričana sta bila,
da bo eden od njiju podedoval
njuno imetje.
Minilo je leto dni in brata sta
se vrnila iz daljnih dežel. Ko
sta oba hkrati stopila na dvori-
šče, eden s severne in drugi z
južne strani, noseč vsak svoje
dragocenosti, sta tu našla Bri-
gadirja, ki je kot vedno ril po
zemlji. Prizanesljivo sta se
nasmehnila in pohitela v hišo
da pozdravita starše. Srečanje
je bilo veselo, tudi joka ni
manjkalo.
Ko so se čustva umirila je
napočil trenutek, da brata
pokažeta kaj sta prinesla iz
tujih krajev. Alfonz je iz po-
potne torbe privlekel letečo
preprogo, ki te je ponesla, ka-
mor si hotel, Evstahij pa je
prinesel mošnjo zlatnikov, ki
se nikoli ne izprazni. Ko sta
Kramp in Lopata preudarjala,
katero darilo je dragocenejše,
se je z dvorišča oglasil Briga-
dir:
„Jaz sem pa izumil jarek!"
,,Kaj pa je spet to?" so se v
zboru vsi začudeni oglasili
Kramp. Lopata, Alfonz in
Evstahihij.
,,To je podolgovata votlina
v zemlji, navzgor odprta in v
dolžini neomejena", reče Bri-
gadir.
,, Ne verjetno!" vzkliknejo
ostali.
In res je bilo neverjetno.
Vse do tega dneva ljudje niso
poznali jarkov, vsa vodovodna
napeljava in kanalizacija je bi-
la speljana, tako da letalskega
prometa niso več ovirale
vsemogočne cevi, prepletajoče
se po zraku nad mesti in vas-
mi.
Kmetijo je podedoval Bri-
gadir, ki še danes živi in koplje
jarke, če ni že prej umrl.
Od tega časa naprej se vsako
leto v počastitev epohalne iz-
najdbe zbero vsi brigadirji ter
s krampi in lopatami kopljejo
jarke.
Mitja Tomažič
TONE IN NJEGOV RIBOLOV
V reki Dravi so plavale ribe in ribice,
sulci, ščuke, podusti itd. Vsaka srednje
velika riba je imela svoj rajon, kajti v reki
je vladal strogi red. Vzdolž nje je hodil
ribič Tone. Izpod vodne gladine so ga
videle ribe kot velikansko gmoto. In zares
je bil ribič Tone korenit možak. Skozi
košate obrvi je budno opazoval pestro
življenje med dnom in gladino mirno
polzeče reke ter pazil na red in disciplino
ribjega rodu. <
Njegovo ribiško orodje je bilo izdelano v
najbpljši delavnici. Imel je umetne muhe,
bleščeče varalke take vrste, da je prevaral
skorajda vsako ribo in jo ujel, če ne za
gobček, pa „PO RIBISKO" za rep.
Poznal je vse zvijače in ni bilo ukane,
kakršne se ne bi poslužil,- da bi ujel tisto
dolžino, ki jo je hotel imeti, najraje pa
tako, ki bi mu, recimo, rada pobegnila v
tuje lovišče. In zakaj tja? Zaradi boljše
hrane.
Na Tonetovem obrazu nikoli nihče ni
opazil nasmeha, prej bi dejali, da sta
tamkaj nenehno čepela hladna nezaup-
ljivost in jezen strah. No, če se je pač
vendarle moral nasmehniti, se je kislo
nakremžil. Ribe so se ga bale in odplavale v
globino reke, kakor hitro so ga opazile.
Bil je mogočen in pameten ribič. Le-
pega dne se je zelo zaskrbljen nenadoma
odpravil k zalivu, kjer so živele skoro
največje ribe. Prišlo mu je namreč na uho,
da se skušajo pognati in prije'mati tudi na
njegove vabe. Tone kot strasten ribič je
uporabil vse mogoče zvijače in ukane in
dobil na trnek največjo, ki se rnu je zdela
nekakšen poglavar tega zaliva.
,,Ej, mojster, ušla ti bo," se je oglasil
nekdo za njegovim hrbtom. ,,Riba je
ogromna, imaš pa slabo vrvico in še palico
ti bo zlomila," gaje smehljaje ogovoril tisti
nekdo.
Tone se ni ozrl. V hipu je popustil ribi
m ko je preveč vlekla v globino, je potegnil,
da se je narahlo ukrivila palica. ,,Tako se
je narahlo ukrivila palica. ,,Tako se lovi
taka riba," je odvrnil sobesedniku čez
ramo.
,,A, tako tako," je vzdihnil nevidni
nekdo, sklonil glavo in odšel skozi
množico, ki je opazovala stave.
Kadar je Tone popustil, so triumfirali
tisti, ki so stavili, da bo riba ušla, kadar pa
je ribo potegnil iz vode, se je veselila druga
stranka. Vlovil je le navadnega generala.
Bahato je ribo spravil v mrežo in odkorakal
proti domu. Na poti domov se jp, kot po
navadi, oglasil v najbližji oštafiji, ki ji po
domače pravijo Pri Štefanu. Med pitjem
piva je mislil samo na dom in na svojo že-
no, ki ga je že tako nestrpno čakala, še bolj
pa seveda ribe. In res, ko je stopil čez prag,
je bilo kot po navadi: ,,Kje imaš ribe?"
Tone pa kot Tone tedaj povzdigne svoj
možati glas: ,,Da bi ti videla, kakšna mi je
ušla!"
TEDNIK -
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
24. nadaljevanje
Ko je potrkala na kuhinjsko okno, kjer je še
brlela privita petrolejka, je Potokarica pohitela
odpreti vezna vrata. Lenčka ni utegnila niti
pozdraviti, tako prisrčno jo je pričakala:
,,Lenčka, ko si pred komaj nekaj dnevi
odhajala, nisem vedela, da te bomo tako pogre-
šali. Zdi se mi, kakor da je potekla cela večnost
kar te ni bilo. Kratka tri leta so zadostovala, da
smo se zrasli v eno družino. Lenčka, ne moremo
te odpustiti. Naša si, ostani pri nas! Nič ne
skrbi! Tudi z otrokom te bomo obdržali. Lažje
bomo znegovali otroka pri nas, kakor pa na
vašem domu. Mati so stara, ti bi morala okrog
po dninah za kruhom, tako ne bi bilo potrebne-
ga reda za otroka. Pri nas je vsega dovolj. Ko
boš delala na njivi, ali v vinogradu, bom jaz
popazila."
Niti Lenčka sama ni vedela, da jo Potokarje-
vi tako zelo cenijo. Kakor da bi odložila težko
breme si je oddahnila. Ni je večje stiske, kot so
skrbi nezakonske matere, ki pričakuje nezaže-
lenega otroka. Zadnje štiri mesece je mnogo
trpela in v njej se je zasidralo prepričanje, da je
v bedi rojena za nesrečo. Sedaj pa se ji je zopet
zvedrilo v srcu, predala se je občutkom, da je
srečna v nesreči.
,,Mati, že vedno sem vas spoštovala, sedaj
pa še mnogo bolj. S svojo dobroto ste me dvig-
nila iz obupa. Vrnila vam bom dobro za dobro.
Še bolj pridna bom kakor doslej. Vem, da bom
morala odslej služiti za dva. Rada bom delala
pod vašim vodstvom. Tudi svoje zadeve bom
urejala po vaših nasvetih." Tako je Lenčka
podaljšala službeno pogodbo.
Kakor se je predvojila na dve polovici.
Njena volja in zaupanje v samo vase sta bila
strta. Predala se je vodstvu svoje gospodinje.
Svojo osebno svobodo bi žrtvovala tudi za
nazaj, ako bi bilo kaj takega možno. Koraka, ki
ga je napravila gnana po nepremagljivi sli, ni
mogla več zničiti.
»Lenčka, pri nas je v^e tako, kakor je bilo
poprej. Čaka te tvoja sobica. Posteljo sem ti
sveže preslekla. Povečerjaj in lezi k počitku.
Jutri pa, kakor po navadi. Opusti nepotrebne
skrbi, delila jih bom s teboj. Ce boš kaj slabše
spala prvo noč, nič ne de, mirno poleži malo
dalje. Naši že vsi spijo. Oče je bil zelo utrujen,
brez tebe je namreč tudi nekaj več dela. Lahko
noč!«
Lenčka je malo pobrskala po večerji. Kakor
po navadi je vzela kuhinjsko leščerbo in se
umaknila v svojo sobico. Mesto večerne molitve
so njene misli znova zajeli očitki, ki so ji to noč
razjedali srce še bolj, kakor takrat, ko je spo-
znala; da najbrže ni več sama. Takrat se je še
vedno predajala upanju, da morda vendarle ni
resnica, da bo nekega dne zopet zacvetela rdeča
roža mladosti, ki vsak mesec znova pomirja
ljubezni predan nežni spol. Ko jo je proti jutru
premagal zakasneli spanec, je bil sveži zglavnik
orošen s solzami. . .
Slehernega človeka mučijo v življenju mno-
gokrat očitki, ki izhaja iz nepremišljenih dejanj.
Temu se dosedaj nihče ni mogel izogniti. Tudi v
bodoče bo ostalo tako. To je posledica dveh med
.seboj nasprotujočih si osnov človekovega bistva,
živalske osnove instinktivnega nagonskega ži-
vljenja in nadrejenega razuma. Vsklajevanje
obojega imenujemo življenje . ..
Naslednje jutro je vstal lep in miren spomla-
danski dan. Sonce se je že dolgo ožarjalo okno
Lenčkine sobe. Utrujena po težkih mislih, ki so
se včasih le navidezno in za kratko umaknile, je
pozno zaspala in slabo spala. Potokarjevi so že
pridno delali, ko je Lenčka prišla iz sobe. Ju-
tranje spanje je za mlade mikavnejše. »Slabo
sem začela. Današnje jutro ni v skladu z mojimi
obljubami!« Je dopolnila svoj jutranji pozdrav.
Gospodinja ji je takoj pomagala iz zadre-
ge: »Lenčka, vem, da je nocojšnja noč bila zate
nova odločitev. Razumem, da nisi mogla dolgo
zaspati, zato te je spanec zjutraj premagal. Nič
zato. Boš pa malo bolj pohitela. Danes niti ni
takega dela, da bi se mudilo. Samo dnevna
opravila okrog živine in v kuhinji. Tudi težakov
danes nimamo.«
Lenčka je šla pozdravit še gospodarja in po-
zajtrkovala. Potem pa je delo steklo, kakor vsak
dan poprej. Vse je minilo tako neopazno, da ni
bilo treba odgovarjati ljudem na radovedna
vprašanja. Le najbližja sosednja viničarka je
opazila, da Lenčke nekaj dni ni bilo, paje malo
popasla svojo radovednost. Lenčka ji Je brez
zadrege odgovorila resnico, da je bila malo pri
osameli materi. Nič laži, pa tudi nič sumljivega
i' odgovoru . . .
Tisti del vinograda, ki so ga po rigoli obnovili,
se je že lepo obrasel. Veselje je bilo pogledati
mlado trto, kako bujno je rasla. Temnozeleno
listje je dokazovalo dobro zdravje nasada m
grmički.w bili košati. Potokarseje rad ustavljal
na vrhu grebena in motril svojo stvaritev. Srce
mu je poigravalo od zadovoljstva ob misli, kako
uspeva delo njegovih rok. Tudi v njem je bilo
tisto prvotno, kar je skoraj v vsakem človeku.
Posebna ljubezen do lastne grude in ponosno
uživanje ob uspehu svojih rok.
Bil je malone zaljubljen v svoje nove nasade,
zato pomembnejših del ni prepuščal drugim,
vodil jih je sam. Pod njegovim vodstvom so
težaki tnorali delati skrbneje in tudi počasneje,
da je bilo delo opravljeno, da je bila kop povsod
dovolj globoka, povsod enakomerna in zemlja
dobro pognojena.
Z leti je bilo čedalje bolj videti, daje na Tur-
kovem zagospodaril novi gospodar. Obnovljeni
vinogradi, mlada lepo negovana drevesa v sa-
dovnjaku, gozda, očiščena in preredčena. Kla-
nec, ki je vodil v Laze ob Šantovcu, so na novo
obtesali in koder so mu hudourniške vode raz-
jedle dno, nasipali z nalomljenim kamenjem.
Na ovinkih, kjer se klanec prevesi na drugo
stran, so počez vsekali jarke in jih obložili z
zagozdenimi hlodi, da seje voda dobro odtekala.
Minila so nova štiri leta in Potokarjeva dru-
žina se je zopet pomnožila, Terezija je povila
drugo hčerko. Igorje že samostojno tekal okrog
hiše in se pridno igral z Zvonkom, kije medtem
shodil in se oprijemal za krilo svoje mamice
Lenčke.
Lenčka je skrivala svojo skrivnost, dokler je
mogla. To pa je trajalo samo do krsta, ko je
strogi gospod župnik neusmiljeno zahteval re-
snico in pravo ime pravega očeta. Zadrega je
bila za Lenčko zelo neprijetna. Gospodinja
Terezija je morala priskočiti na pomoč. Lenčka
ji je zaupala svojo tajno in prosila, daje uredila
vse potrebno v župnišču in prosila gospoda, da ne
bi po nepotrebnem nikomur povedal resnice.
Župnik je Potokarjeve cenil in obljubil, da bo za
Lenčko, ki je sicer pridno zahajala k maši in
opravljala tudi ostale verske dolžnosU, zatisnil
eno oko. Tako je bila v matično knjigo zapisana
resnica, sicer uradno ugotovljena, zajavnost pa
prikrita, dokler Zvonka niso vpisali v prvi raz-
red.
Janez Potokar je počasi utrdil svoj gospo-
darski položaj in z njim je naraščal tudi ugled.
Golo delo in gospodarjenje pa tudi že takrat ni
zadovoljevalo vidnejših možakov. Potrebno je
bilo še nekaj več. Obnovil je v roj eno strast in
priključil seje zeleni bratovščini. Žena Terezija
za to sicer ni bila navdušena, a morala je pristati,
četudi zelo nerada, kakor se godi vsem ženam,
ki zaidejo med to svojevrstno druščino. Nekoli-
ko lažje so jo pridobili zaradi gosti Inice, ki so jo
odprli pred leti, da bi premajhne dohodke v tr-
govini povečali. Tudi gostilna ni bila dobro ob-
iskana. Kraj sam na sebi namreč ni bil dobro
prehoden, ker sta obe boljši cesti potekali po
vzporedni zahodni dolini in grebenu na
vzhodni strani. Lovci pa so vsaj dvakrat-letno
prinesli nekaj več poživitve v gostilniško življe-
V hrvaškem mestu Cakovcu onkraj deželne
meje so prirejali velike živinske sejme. Takrat je
oživel tudi mirni svet na Rogu. Že zgodaj
zjutraj so na Jurjevo peš, pa tudi z vozovi spra-
vljali živino mimo po klancu. Rilčarje zaprte v
velikih gajbah, teličke pa privezane na obe
strani za vozovni lestvici. CCeli dan je bilo
mnogo mukanja in cviljenja, posebno še, če so se
sejmarji ustavili, da so se pokrepili. Zjutraj z
žganimi pijačami, zvečer nazaj grede pa z vi-
nom in pivom.
Tudi Potokar se je včasih odpravil na sejem.
Takrat je morala Lenčka opustiti zunanja
opravila in priskočili gospodinji na pomoč. Se-
jem je bil navadno zelo živ. Mešanica ljudi od
blizu in daleč. Največ je bilo Medjimurcev in
Zagorcev, ki so hlačah s svojimi belimi bergu-
šami med razstavljeno živino. Obrobnih Slo-
vencev je bilo vedno znatno manj in so se v svoji
skrr>mnosii nekako zgubili med pisano množico.
Na robu obsežnega sejmišča so Trnovski Cigani
razpostavili svoje kavbojske voze in ko so se do
dobra razgledali, so napravili napadalen načrt
in z žakljevinastimi malhami čez ramena smu-
kah sem in tja med vozovi. Krščeni sejmarji
hitro razpostavili stražarje. Takrat je še mar-
sikdo mislil, da rado kaj zgine v nenasitnih
malhah.
Življenja na Rogu je bilo v glavnem dokaj
enolično. Posebne spremembe so bile le dolge in
ostre zime, ki so včasih nasipale toliko snega, da
so bili globoki klanci zatrpani do vrha. Tedaj je
tudi pri Potokarjevih življenje skoraj popolno-
ma zamrlo. Viničarske družine so se stisnile v
eni sobi. Kurili so z razsekanimi štori ki so sijih
nakopali iz zemlje v kmečkih gozdovih. To je
bila za njih cenena kurjava, ker opuščenih što-
rov ni bilo treba plačati.
V lakih zimah .so .se viničarji preživeli
skromno iz zalog krompirja, repe in zelja.
Redko nedeljo je bila na mizi mesna poslastica.
Kljub temu paje v njihovih družinah mnogokje
vladala prisrčnejša ljubezen, kakor pa v bo-
Ijarskih hišah, kjer so se pulili za dediščino.
Na rogovskem grebenu so imeli posebno moč
zgodnji spomladanski vetrovi. Nekatero noč je
tulilo okrog vogla, da ni bilo mogoče spati.
Slabo pritrjena okna so šklepetala in cvilila,
kakor da so se prebudili vsi strahovi neznanega
podzemlja. Vsaka stvar pa za nekaj prav pride.
Taki viharji so viničarjem nudili nekaj kruha.
Gospodarji so prihiteli v svoje vrhove. Bilo je
potrebno postaviti podrto kolje in trte poravnati.
To je bilo kakor majhna nepričakovana pod-
pora v stiski.
Nekakšna posebnost so bili viničarski po-
grebi. Smrt je pravzaprav v vseh slojih v bistvu
enak dogodek. Zunanji videz pa je kazal kričeče
razlike. Pri viničarskem pogrebu skromna črna
krsta, obarvana z navadno barvo, iz cenenega
mehkega lesa in pravtako tudi križ, ki je kot
simbol trpljenja vidno ponazoril stvarnost.
Malo pogrebcev, ali pa celo samo ožji sorodniki.
Zvonenje v cerkvi je bilo kratko, ker ni bilo
odmerjeno po pobožnosti, temveč po izdatnosti
mošnje. . .
Otilija in Igor sta bila v šoli kar dobra učenca.
Tantiček bi lahko bil še mnogo boljši, pa ga je
ovirala lastna bistrost. Domače nalog eje opra-
vljal prej malomarno, kakor j)a skrbno. Do
učenja ni imel prave volje, ker se mu je zdelo, da
ni potrebno. Mislil sije, da enostavno že vse zna
od samega poslušanja pri pouku. Tako pa so
nastajale luknje, ki bi jih bilo treba zapolniti še
s pridnostjo. Zato spričevala niso bila odlična,
pa so kljub temu bila še vedno nekje na sredini
med boljšimi.
Stari učitelj Gregor, ki je vsak dan večkrat
prišepal mimo njihove hiše na klancu, je bil že
nekoliko zgrbljen s pokvarjeno desno nogo, re-
sno zagrenjenega obraza z brki in že osivelo
brado. Težko je hodil in je desno nogo pri vsa-
kem koraku nekoliko potegnil za seboj. Noga
mu je bila nemreč krajša in trda v kolku, pa je
imel zalo poseben čevelj, ki je imel na debelo
nabite podplate. Kot človek je bil skromen,
umirjen in zadovoljen z vsem, kar mu je poleg še
bolj stare žene, ki je večinoma poležavala, nu-
dilo dolgočasno življenje v grapi i)od Potoka-
rjevi m bregom. Po poklicu je bil prvotno fran-
čiškanski pater, pa je moral prenehati brati
maše. ker ga je zmešala starejša samostanska
kuharica, ki je v redovniški obleki iskala la-
godnejše življenje. Nekaj časa je živel dvoživo
življenje hI i njenega samostanskega puritaniz-
ma in naravnih nagonov, dokler mu kuharica ni
povedala, da bosta morala oba zapustiti hišo
pobožnosti. Gregor je bil v svojem bistvu po-
šienjakovič. pa mu je sicer nepričakovana vest
kar olajšala dušo. da se je otresel očitkov, ki so
ga kljub žilavi naravi glodali vsak dan bolj,
kakor je na zunaj pokazal.
Z dobro rejeno Emo sta sklenila sveti zakon
in kupila pod Potokarjevimi zapuščeno hiško z
zaokroženim posestevcem in majhnim vino-
gradom. Gregorje vzel v roke pedagoške knjige,
ki mu niso delale večjih preglavic, ker je pre-
mogel dovolj osnovnega znanja iz samostankih
šol. Obenem pa se je izživljal v sedaj sproščeni
ljubezni ob debeli Emi. Kmalu se je prijavil k
posebnemu izpitu in se usposobil za Ijudsko-
šolskega učitelja. To takrat niti ni bilo posehno
težko, ker je cesarskokraljeva vladavina prav v
tistem času uvajala splošno obvezno šolanje in Je
učiteljev zelo primanjkovalo. Na mnoge razpise
za učitelje na šoli na odmaknjenem Rogu pa se
ludi nihče ni prijavil. Tako je Gregor postal celo
upravitelj šole in obenem edini učitelj. Dolga
leiaje moral sam opravljati zahtevno nalogo.
Njegova domačija je samevala na spodnejm
pobočju položnega hriba nad gozdom, kije segal
dno doline do travnika ob potoku. Kot človek
In učitelj vzoren je vodil uspešno tudi svoje
I majhno gospodarstvo. Zasadil je lep sadovnjak
okrog hi.še. Med mnogimi žlahtnimi hruškami
so bile posebno mikavne marelice in različne
vrste sliv in med njimi najbolj zelo rane podol-
govate zlaiorumene češplje. Mož se je končno
ustavil v pravem poklicu, imel je namreč zelo rad
otroke, ki jih nikdar ni manjkalo v njegovem
sadovnjaku. Gostili so se na prvih ranih čreš-
njah. pa tja v pozno jesen, ko so zorele zadnje
ozimke.
Svojega prvorojenca Danijela, ki sta ga z
ženo Emo še nerojenega prinesla iz samostana v
samotno grapo, je oče obdržal na svoji šoli le prvi
dve leti, potem pa ga je predal teti v bližnjem
irgu, da se fantiček ne bi oslanjal na očetovo
popuiljjvost in da. bi tudi domača vzgoja bila
trdnejša. Danijel je ostal pri teti, dokler ga niso
vpisali i' latinske šole.
Na Cajnkovi domačiji je bila .še neka poseb-
nost. Na travniku pod gozdom so bujno rasle
številne spomladanske cvetice. Vsi podleski,
irobentice. na robu gozda pljučnik in jetrnik,
sinje in bele vijolice: nižje na travniku paje bilo
vse belo zvončkov in duhtečih noric; celo napr-
stec se je skrival za obrobnimi grmčki. To je bila
privlačna vaba za Otilijo in Igorja, ki je že v
mladosti pokazal veliko ljubezen do rož. Ka-
sneje sta z materjo pridno vrtnarila.
Na Cajnkovo grapo in njene dobrote in
lepote Igor celo življenje ni pozabil. Mnogo-
krat se je v prijetnem brezdelju predajal njene-
mu spominu. Celo v sanjah se je večkrat nazo-
bal sladkih črešenj in rumenih sliv ter si natr-
gal dišečih noric, ki dihajo naj nežnejše vonja-
ve.
Na Rogu je sicer bilo vse zelo skromno, a
vendar tako urejeno, da je v mladem srcu
budilo bogata čustvovanja. Dedek Dušan je
večkrat pripovedoval, kako lepo je bilo nekoč
pri stricu Andreju, pa ga je mah Igor vselej
povabi: »Dedek, ostanite malo pri nas, boste
videl, da je pri nas pravtako lepo. Vsega ima-
mo, le mladih kužkov nimamo, ker jih naš
Kastor ne zna skotiti. Poleg vsega pa imamo še
mnogo grozdja, črešenj in hrušk!« Dedek se je
vselej ljubko nasmehnil, in obljubil, da pride
prihodnje leto na daljši obisk . . .
Komaj dve leti pred prvo svetovno vojno je
pri Potokarjevih potekla tretja četrtletka in
rodil se je četrti otrok, drugi sinek Ivek. Njega
je mama Terezija že povsem umirjena in
predana povila na svojem domu na Rogu.
Otilija je bila stara dvanajst let, Igor pa je
hodil že v drugo šolo. Sedaj je bilo mami in
Lenčki mnogo lažje. Ko sta šolarja prišla iz
šole, sta prevzela čuvanje najmlajšega bratca.
Včasih, ko je bil oče Janez posebno dobre
volje, je pobožal Igorja: »Sedaj smo ža velika
družina, Igorček. Ko porastete, bomo mnogo
domačega dela lahko opravili sami, tudi ti nam
pomagaš čuvati bratca. Ko pa še Ivek odraste,
ne bomo več v skrbeh za težake.«
Zadnji dve leti pred veliko vojno je življenje
tudi na Rogu potekalo navidezno hitreje.
Povsod je bilo opaziti nestrpnost in nekakšno
nezadovoljstvo. Ob najbolj kočljivem času, ko
so se kopičila nujna opravila so mnogi mlajši in
tudi starejši moški morali od doma na orožne
vaje, da je povsod primanjkovalo delavcev.
Tudi Potokar se je moral posloviti in za nekaj
tednov obleči vojaško suknjo.
Takrat je Lenčka prvič možato stopila na
gospodarjevo mesto. Določala je dneve za
škropljenje trte, okopavanja in setev. Vodila je
težake in najtežja dela opravljala sama. Tedaj
je Potokarica uvidela, koliko je vredna Lenči-
na pomoč in kako prav je ukrenila, ko jo je
obdržala v službi. To so Lenčki priznali tudi
pri plači in s Katarininega semnja je prinesla
zanjo in za sinka Zvonka novi obleki. Zvonku
pa .se je še posebej prilegal zelen klobuček, kije
imel zadaj ostro privihane krajčke in zataknje-
no pavovo rozeto. Ko je Zvonko stopil v šolar-
sko leto, so za Lenčko nastopile nove težave.
Ne morda zaradi šolskih potrebščin ali oblačil.
Zadrega je bila zaradi očetovega imena. V
matično knjigo v šoli so morali vpisati tudi
očetovo ime. Za nezakonske matere včasih
prava past, kije Lenčkino skrivnost dokončno
razgalila.
Sedem let so vedeli za podrobnosti samo
štirje; Lenčka, nezakonski oče, gospodarica in
gospod župnik. Šele sedaj je Lenčka razkrila
vse potankosti. Zgodbo je povedala svoji
zaščitnici. Ona je bila njen zaupnik in svetova-
lec. Pri vsaki težji odločitvi ji je pomagala. Če
ni zadostoval zgolj nasvet, je primaknila tudi
denarja. Zanjo je bila to najizdatnejša naložba,
ki ji je prinašala bogate obresti v obliki pridne-
ga dela, ki ga sama ne bi mogla opraviti. Tega
seje zavedala tudi Lenčka in ji zato ni bilo nič
nerodno sprejeti poklonjeno darilo.
Ob nedeljah, ko niso opravljali nevsakdanjih
opravil, je Lenčka, če je le vreme bilo primer-
no, odgnala krave na pašo v dolino pod gorica-
mi. V sosednjem sadovnjaku je viničarjev
Tomažek navadno pasel edino kozo. Med
številnimi otroki je bil najstarejši. Star komaj
petnajst let še ni bil sposoben za težja težaška
dela. Za svojo starost pa je bil ve h k in krepak
dečko. Puhaste brčice prve življenjske pomladi
so mu že sramežljivo pokukale pod nosom iz
nežne kože. Njegova sproščena pesem je kaza-
la na dobro čud, ki jo je podedoval po svoji
materi.
_ Neko nedeljo je vladala huda soparica.
Čutiti je bilo, da se bliža nevihta. Brenclji so
bili vsiljivi in napadalni in Lenčkine krave so
bile zelo nemirne. Najmlajša Breza je zbezlja-
la, se jiodrgnila po grmovju in zdirajala narav-
nost v temino gozda. Brž je Lenčka stekla za
njo, pa je ni mogla najti. Na pomoč je poklica-
la Tomaža, kije imel svojo kozo privezano na
dolgi vrvi oh staro jablano. Najprej sta preiska-
la globače redkejšega bukovja, nazadnje pa sta
se spustila v goščavje, ki je na gosto zaraslo
predlansko poseko. Tomaž je imalu ugledal
Brezo in poklical je Lenčko. Ona ga je od
veselja objela. Baje sta .se pri tem spotaknila,
objela na mehkem mahu obležala in tako se je
zgodilo.
Lenčka ni hotela povedati, kdo je bil podjet-
nejši. Rekla je le, da je pač prišlo nekako samo
po sebi, ne da bi se prav zavedala, kaj se je
godilo. Iz njenega nerodnega zdržanja pa je
bilo moč sklepati, da je Lenčka tiho in brez
priznanja vzela greh in krivdo na svoj rovaš.
Kdo neki bi ji zameril? Saj je bila vendar
človek, mlada in zdrava. Vsa je puhtela v
bujnem razcvetu svoje ženskosti. Tomaž pa je
opravil svojo dolžnost, kakor ga je pač gnala
nautešljiva narava. Takrat .se tega še niso učili
iz knjig.
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
3. julij 1980 - tednik
Odpeljali smo se
Ze v torek se je čutil rahel val
izletniškega vzdušja. ,,Se veseliš
izleta?" — ,,Kaj boš imela s
seboj?" in podobno. Moram pa
priznati, da je bilo drugače kar
,,po starem".
V sredo me je budilka prebudila
prej kot navadno. Vreme se je bolj
kisalo. Malo sem še poležala. Nato
sem zbudila Mojco. Malo mi je
nagajala. Ker sva bili že pozni, je
šla k teti sama. Pozvonila sem pri
sosedovih. Jana je komaj vstala.
Hitro se je oblekla in že sva bili
med reko veselih šolarjev, ki se
niso počutili prav nič ,,po šolsko."
Potem pa tisto nervozo čakanja na
avtobus in ugotavljanje kateri je
naš; pa seveda borba za sedež. Z
Jano sva sedeli bolj zadaj. V zače-
tku smo bili še bolj tiho.
Prva naša postaja je bila na
Vranskem. Tam smo zapravili prvi
denar. Od Vranskega naprej pa
se je že začelo izletniško vzdušje,
posebno zadaj Začeli smo peti. Ni
nam uspelo, ker se nismo ujeli.
Zivžav je naraščal in že preraščal v
divjanje. Bližali smo se Begunjam.
Stanka je prebrala lep in izčrpan
sestavek o tem kraju. Begunje so
prijazen kraj. Ob njih čepi hrib z
istim imenom. Na tem hribu izvira
reka Begunjščica. Mi pa smo prišli
v ta kraj, da počastimo spomin
na žrtve okupatorske grabežljivo-
sti. Obiskali smo muzej Talcev.
Tam so fašisti izvrševali
grozodejstva. Mučili in ubijali so.
Pokazali so na celice smrti, ki so
polne poslovilnih pisem. V vsaki
pa so razstavljene fotografije, v
eni pa koli, nanje so vezali uboge
ljudi, preden so jih ubili. V celicah
so bili tudi zvočniki iz katerih so se
slišali vzdihi in streli talcev. Nekaj
ljudi so tudi prepeljali drugam..
Zunaj jr lep park, drugi del gradu
pa je spremenjen v psihiatrično
bolnišnico. Bili smo tudi v rojstni
hiši bratov Avsenik, (ki je
spremenjena) v kateri je gostilna.
Iz Begunj smo se odpeljali v
, Drago. Na zelenici stoji spomenik
padlim. Spomin nanje smo počas-
tili s Kajuhovo pesmijo. Kje si
mati. Pot smo nadaljevali po lepi
Gorenjski proti soteski Vintgar.
Kmalu smo prišli do začetka
soteske. Sprehajali smo se ob
Radovni. To je živahna reka.
Včasih se z vso močjo zaleti v
skalo. ,,Potem pa, kot bi jo nevi-
dna roka ustavila, se spet umiri,
kakor pravi Branka. Voda odseva
barvo gozda, zato je zelena. Je
dokaj globoka. Na nekaterih
mestih ob poti pa so skale vbočene
tako, da nastane majhna kotlinica.
V eni je klop z mizo. V skalah pa
je plošča, ki so jo v spomin in
zahvalo nekemu glavarju soteske
napravili ljudje. Sprehajali smo se.
Pot nas je pripeljala do velikega
slapa. Tu nas je malo poškropili.
Po tem prijetnem sprehodu po
oprani in pomlajeni naravi smo se
odpeljali na Jesenice na kosilo.
Nato smo pot nadaljevali proti
Bledu. Tam smo se razdelili v tri
skupine. Prva se je peljala s
tovarišicama na otok. Toda, joj
nesreča, pri vstopanju je Sandiju
spodrsnilo in okopal se je v uma-
zani vodi. K sreči ga je nekdo
takoj potegnil ven. Druga se je
vozila s kočijami. Tretja,
najmanjša pa se je odpravila na
grad. Trije smo obiskali muzej.
Tam smo videli fotografije, mrzlo
orožje, pogodbe in drugo. V
nadstropju pa je razstavljeno
bogato pohištvo. Skoraj v vsakem
kotu je bila ura, cela razstava ur.
Po ogledu muzeja sem se spreha-
jala ob jezeru. V mestu sem kupila
razglednici. Po vodi je plavalo pet
v puh odetih račic, nekaj odraslih
rac in labod. Prešern pravi: ,,Bled
je pravi raj". In res, le ljudje smo
prevelike packe. Po postanku na
Bledu smo obiskali še Brnik, kjer
smo si ogledali staro, odsluženo le-
talo.
Na povratku nas je mučila žeja.
Nanjo pa smo ob poslovilnih
vzklikih pozabili.
Lepote narave res ni treba iskati
kje daleč za mejami naše domo-
vine, ker je Jugoslavija zelo lepa.
Samo paziti moramo, da bo na-
rava še dolgo lepa!
Eva Jurkovič, 5/c
OS Franc Osojnik, Ptuj
Mladina naša
A / ladin a n asa je lepa kol cvet,
razkošno prodira dalje v svet.
.\e vojne, nesiradanja si ne želimo
vsi si želimo le svobodo in mir.
Svet je okrogel, mladina vesela
dalje po narodih pesem odmeva.
Tam po deželah se vijejo hoji,
pri nas pa delajo stroji.
Tudi drugod pravica vlada
narodnom hrabrim slava, slava.
Mitja Kampuš, 5/c, OŠ Franc Osojnik
Sreča
Sreča za otroka je materin pogled,
sreča za otroka je materin nasmeh.
Sreča za otroka je drobna igrača lepa,
sreča za otroka je v zimi velika snežna kepa.
Sreča za mater je, da je otrok zdrav,
sreča za mater je sestrin daljni pozdrav.
Sreča za mater je cvetk drobnih šopek,
sreča za mater je otrokov prvi zobek.
Sreča za očeta je, da avto dobro teče,
sreča za očeta je. da ga v grlu ne peče.
Sreča za očeta je. da v šoli sin je priden,
sreča za očeta je, da šef njegov ni siten.
Sr^ča za dekle je. da fant opazijo,
sreča za dekle je. da fant poljubijo.
Sreča za dekle je, da fant ji je ljubezen dal,
sreča za dekle je, da fant je ostal.
Sreča za fanta je. ko približa se lahko dekletu,
sreča za fanta je. ko lahko izpove ljubezen svojemu cvetu.
Sreča za fanta je. ko v njenih očeh opazi plamen,
sreča za fanta je. ko ulovi pogled njen.
Za srečo ni treba zmeraj veliko,
za srečo ni zmeraj freba toliko,
kot mislijo nekateri si ljudje,
za srečo le malenkost je.
Tanja Planinšek, 8. c.
O. Š. Ivan Spolenjak
STISKA V ŠOLSKIH
KLOPEH
Matematika. Prav vsak dan je na
urniku. Priznam, da nič kaj rad ne
sedim pri njenih urah. Kako druga-
če bi bilo, če bi se naenkrat vse ure
matematike spremenile v ure te-
lovadbe! Tako pa ostajajo te ure
polne stisk in nemira.
Tovariševa pomožna redovalnica
je že vsa siva in oguljena. Ob pogle-
du nanjo me kar strese, saj je polna
najrazličnejših znamenj, seveda
največ minusov, iz katerih se v
uradni redovalnici izležejo ocene.
Tovariš spet razlaga dolgočasno
snov o enačbah. To uro mu ne
sledim, ker me zanima, ali bom
opravil izpit za moped ali ne. Sredi
razmišljanja me vzdrami:
,,No, ti zehalec, dogovori in na-
daljuj!"
še sreča, da nima steklene glkVe,
da bi lahko videl vanjo. Potem bi
tovariš prav gotovo rohnel.
Privoščil si je mojega soseda, ki mu
matematika tudi prav nič ne leži:
,,Pridi k tabli, da boš računal."
Sošolec je plaho lezel k tabli in se
na poti oziral po razredu ter s
pogledi prosil za pomoč. Vsi smo se
delali, kot da vneto računamo,
revše pri tabli pa je sopihal, brisal
pa spet pisal. Takrat se je tovariš
naveličal njegovega stokanja in ga z
besedami: ,,Sedi, minus," pognal v
klop. Tovariševa redovalnica je
bila spet bogatejša za en znak.
Plaho se ozrem po učencih in
vidim, da so se vsi pritajili. Vsak se
je bal, da bi ga tovariš poklical k
tabli. Kazalec na uri pa se ni hotel
pomakniti nikamor. Zdelo se mi je,
da .se je čas ustavil. Kakor iz
daljave sem zaslišal svoje ime. Vsi
so me pogledali. Deklice so se
hahljale in mi seveda privoščile.
,,Kaj bi rad zvedel od mene? Kaj
mu ni tega že danes nekdo po-
vedal?" sem se tiho razburjal.
,,No, bo že kaj?" je bilo slišati
od mize. Ze sem hotel odgovoriti,
kar mi je pač prišlo v trenutku na
misel, pa je mučno tišino presekal
rezki glas zvonca. Naenkrat mi je
zrastla samozavest, zavedajoč se,
da me v odmoru ne bo več pestil.
Daniel Bračič, 8. a
OS Gorišnica
DOGODODEK
IZ OTROŠTVA
Neikiga nedelskega popudne-
va sun zagledala v špajzi četrtli-
terski glaš. Bil je jako čijsti, a se
mi je zazdelo, da je nekaj v jen.
Zato sun šla. pa nataprvo povoh-
nala in tak sun ugotovila, da še
takega diijha nijsun srečala. Tak
seje potle začejlo.
Zde. ko sun vejdla, da še takega
diijha ne poznam, me je zanimalo,
kakšen je žmah. Zato sun še tou
proubala. Bilou je neka mučnega,
ker meje tak fejst speklo po gouti,
ko sun požrla. A vseeno se mi je
zdelo dobro. Vejdla sun, da mi
mama tega nebi pistijla piti. zato
sun si glaš odnesla za vougle.
Naprvo Sun poglednala, če me
gdou vijdi. te sun pa hitro napla-
vila požirek. Tou je šlou tak dugo,
da sun spraznila glaš. Te sun pa še
kunaj vijdla, da vijdin vse dvojno
in da se mi nouge nekon čudno
zaplejčejo. Te so pa prišli moji
brati, ki so mi rekli, naj gren zjimi
igrat nogometa. Jas sun sveda bla
takoj zalo, pa sun šla. A tan so pa
gratale težave, ker sun vijdla
zmerom dvej žoge, vrijtnala pa
sun zmerom netapravo, zato meje
vrglo na rijt. Fsi so takoj vijdli, da
z meno neka ni vredi. Nesli so me
domou, ker mi je bilo preveč sla-
bo. Fsi so me glejdali z odprtimi
vujstami. Ugankoje rejšo brat, ko
je najšo prazen glaš. Fsi so takoj
vejdli, ka je z n\eno narobe, ker je
v glaži bla žgenica.
Tak sun že te spoznala, ka se
zgodij, če je človek preveč rado-
veden. KRISTINA VINDIŠ,
8. r. OŠ LESKOVEC
Risbe so prispevali člani likovnega krožka OŠ Hajdina
Podoba preteklosti
in sedanjosti
Kmalu se bo izteklo osem let
mojega osnovnošolskega življe-
nja. V mislih se vračam v svojo
in mamino preteklost, v čas, ko
je še tudi moja mama hodila v
šolo.
Nekoč sva predla misli in
primerjala minulost z današ-
njostjo. Tudi moja mama je
obiskovala osnovno šolo v
Gorišnici, in to od leta 1950 do
1958. To je bil čas, ki je pri-
nesel velike družbene premike,
ki so jeli naglo spreminjati
socialno strukturo pre-
bivalstva. Ljudje so "se
množično selili iz vasi v mesta,
ker je narekoval cilj so-
cialističnega gopodarstva čim
hitreji razvoj industrije. Vas te-
ga naglega razvoja ni mogla
dohajati in zdelo se je, kot da se
je življenje na podeželju ustavi-
lo na mrtvi točki.
V Gorišnici je bila takrat
popolna osnovna šola, ime-
novana osemletka. Pouk je bil
v stari in novi šoli, čeprav sta
bili že obe življenjsko zelo
utrujeni. Učilnice so bile mrke,
tla razmajana in luknjasta,
stropi so se že nevarno pogreza-
li, tako da so jih podpirali lese-
ni podporniki, peči so požirale
gorivo, oddajale pa revno
toploto.
dolarji so bili^ takrat slabo
oblečeni. V šolo so prihajali
utrujeni od kmečkega dela, ki
so ga v tistih časih pretežno
opravljali z rokami, in so se v
šoli vsaj malce odpočili. Tudi
prehrana ni bila tako izdatna,
kakor je danes. V žepu so imeli
kos trdega rženega ali koruzne-
ga kruha.
Takrat še niso uvajali samo-
upravljanja niti ni bilo razredne
in šolske skupnosti, da bi lahko
reševali vzgojne in učne prob-
eme, kakor je to danes. Tudi
krožkov ni bilo, v katerih bi
lahko učenci razvijali svoja
nagnjenja in sposobnosti. O
pomoči slabšim učencem ni bilo
ne duha ne sluha, zato je bil
vsako leto velik osip. Starši še
takrat niso imeli tolikšnega
posluha za učenje, da bi se lah-
ko njihovi otroci tudi doma
pridno učili.
Mnogi mladi ljudje, ki so
uspešno končali osnovno šolo,
niso mogli nadaljevati šolanja,
ker starši niso bili finančno
sposobni. Tisti, ki so dosegli
kak poklic, so se kasneje izo-
braževali ob delu. Hudo je bilo
takrt za mlade, saj ni bilo pok-
licnega usmerjanja, ki bi jim
pomagalo na pravo pot življe-
nja. V današnjem času pa je z
zakonom urejeno tako, da se
lahko izobražuje vsakdo, ki je
za to sposoben.
Ko sva z mamo primerjala
sedanjost s preteklostjo, se mi
je storilo hudo. Zal mi je vseh
tistih mladih ljudi, ki v takrat-
nih pogojih niso mogli doseči
življenjskega cilja, za katerega
so bili sposobni.
Kako vse drugače je to
danes. Včasih se premalo za-
vedamo, da je naš srečni
vsakdan zrastel iz naporov
ljudi, ki so zanj žrtvovali
osebne cilje, svoje želje in svoje
delo.
Bane Arnejčič, 8. b
0§ Gorišnica
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost Radio—Tednik Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO
rast ureja uredniški odbor: Nataša Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič,
Drago Šuligoj m Darja Križančič.