Uto Lxvm,, št. 41
Ljubljana, torek 19. februarja 1935
Cena Din L-
Iznaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit vrst š Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din S.-, večji inaerati petlt vrsta Din -3.-. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v »ugoslavlli Din 12-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNItTVO Df PPBAVNMTVO LJUBLJANA. KnaJIJeva ollca fttev. 6
Telefon: «122, «123, 3124, 3125 in 3125
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Pačun prt postnem čekovnem sravodu v L^ubH^nt tt 10.351.
Japonska ščiti Abesinijo
Ponovna energična intervencija v Rimu — Japonska bo z vsemi sredstvi zaščitila Abesinijo pred italijanskim imperializmom
Tokio, 19. februarja, r. Zunanje ministrstvo je izdalo uradni komunike o stališču Japonske v italijansko abesin-skem sporu
Komunike pravi, da je dobil japonski poslanik v Rimu nalog, naj ponovno intervenira pri italijanski vladi. Italijanski državni podtajnik Suvich ga je sprejel v dolgi avdijonci, v teka katere je japonski poslanik obrazložil stališče Japonske. Naglasi! je, da ima Japonska v Abesiniji velike gospodarske interese in da je z velikimi posojili in drugimi zvezami tako zelo angažirana na razvoju A besi nije, da ne more mirno pre-
ko konflikta, ki je nastal med Italijo ln
Abesinijo, ker vidi v tem ogrožanje svojih lastnih interesov. Ce ne bi prišlo do mirne poravnave tega spora, bi bila Japonska prisiljena posložiti se vseh sredstev za zaščito svojih interesov.
V tokijskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je imela japonska vlada zadnje dni dolgotrajne seje, na katerih je razpravljala o abesinskem sporu in sprejela zelo važne sklepe, ki gredo za tem, da bo Japonska tudi aktivno intervenirala v sporu med Italijo in Abesinijo, če bi prišlo do oboroženega konflikta.
Italijanske skrbi zaradi Nemčije
London, 19. februarja č. »Daily Tele-graph« beleži vznemirjajoče glasove o zadržanju Nemčije glede na italijansko vojaško akcijo proti Abesiniji. Zaradi sumljivega kretanja nemških vojaških, oddelkov na Bavarskem, pravi Ust, je vrhovno poveljstvo italijanske vojske odposlalo dva armijska zbora na italijansko - avstrijsko mejo. Mussolini je baje v skrbeh, da ne bi avstrijski narodni socialisti organizirali nov upor proti sedanjemu klerofaSistične-mu režimu v primeru, če bi Italija odposlala velik del svoje vojske v Somalijo.
Viharji in neurja
Katastrofalen vihar na Nizozemskem in v Nemčiji —
Poplave na Poljskem
a nota Nemčiji
Po predhodnem skupnem posvetovanju bosta Anglija in Francija poslali Nemčiji novo noto
London, 19. februarja. AA. Današnja »Morningpost« piše o odgovoru nemške vlade in pravi med drugim, da bosta Francija in Velika Britanija poslali nemški vladi še eno skupno noto. List pa je mnenja, da se to ne bo zgodilo te dni, marveč da bosta francoska in angleška vlada zdaj proučili vprašanje, ali naj Velika Britanija najprvo sama stopi v stike v Berlinom.
Pariz, 19. februarja. A A. Listi priobčil je j o nadaljnje komentarje o stališču Nemčije napram francoako-angle-škim predlogom. V prvi vrst? opozarjajo na koristne sadove dosedanjega francosko-angleškega sodelovanja.
»Excelsior« pravi med drugim, da Francija popolnoma zaupa dalekovidnosti angleških upravnikov in da jim zarodi tega prepušča popolno prostost, ali naj se iz taktičnih razlogov vrše med njo in Nemčijo posebna pogajanja.
>Petit Journal« je prepričan, da se London ne bo odzval na nemško pova-b. o glede neposrednih pogajanj brez predhodnega dogovora s Francijo.
Istega mnenja je »Matin«, ki poudarja, da so v Londonu še vedno zelo nezadovoljni s stališčem Nemčije.
Pariz, 19. februarja. AA. Na današnji seji ministrskega sveta bo zunanji minister Laval poročal o dosedanji iz-
menjavi misli z angleško vlado o nemškem odgovoru na francosko-angleške predloge z dne 13. februarja
»Matin« trdi, da bo Laval pri tej priliki predlagal ministrskemu svetu načrt nove skupne francosko-angleške note Nemčiji.
London, 19. februarja. AA. * Times« poroča, da bo ministrski svet na jutrišnji seji razpravljal o nemškem odgovoru in o morebitnih angleško-nemških pogajanjih!
List trdi, da je francoski poslanik že obvestil angleško vlado, da Francija ne nasprotuje morebitnim po ga jari jim med Veliko Britanijo in Nemčijo in da tudi ni proti obisku angleškega zunanjega ministra v Berlinu.
Važna  seja francoske vlade
Pariz. 19 februarja- Wi Seja ministrskega sveta, ki se bo sestal jur~\ bo izredne važnosti za zunanjo politiko Francije. Zunanji minister Laval, ki je imel danes daljši razgovor z ministrskim predsednikom Flandinom, bo podal obširen ekspo-ze o mednarodnih pogajanjih in nemškem odgovoru. Ministrski svet bo nato sklepal o posledicah, ki izhajajo iz nemškega odgovora. Zlasti bo proučil vprašanje, na kak način naj bi se dosegel sporazum z Anglijo o nadaljnjem postopanju.
stavitev zlate določbe bi prevrnila celokupno valutno politiko ameriške vlade. Ce bi vrhovno sodišče drugače razsodilo, bi morala vlada in kongres poiskati pota, da preprečita to valutno zmedo. To bi bilo potrebno tudi za ceno izpremembe obstoječe ameriške ustave. Sklep vrhovnega sodišča pa ju je rešil te dolžnosti in tako daleko-sežnega sklepa. >Matin« pravi, da je ameriška vlada zaradi tega sklepa vrhovnega sodišča zdaj na varnem pred vsemi bodočimi napadi na njeno finančno politiko. Ce bi bilo vrhovno sodišče zavzelo drugačno stališče, bi bil njegov sklep lahko povzročil hude zmede v celokupnem gospodarskem življenju Zedinjenih držav, ki pa ne bi bila nobenemu koristila.
>Echo de Paris< tolmc?> sklep vrhovnega sodišča kot velik uspeh predsednika Roosevelta. List pristavlja, da ta sklep vsekakor ne bo sprejet v gospodarskih krogih z zadovoljstvom, ker smatra za načelo poslovnega življenja, da se pogodbe spoštujejo in da se podpisi priznavajo.
V Angliji nezadovoljni
London, 19. februarja- AA. Sklep vrhovnega sodišča Zedinjenih držav severne Amerike o zlati določbi je hudo razočaral angleške lastnike ameriških bonov. Lastniki teh bonov bodo pripravili skupno akcijo. Od angleške vlade bodo zahtevali, naj posreduje pri vladi v Washingtonu, da prima tujim lastnikom ameriških bonov zlato določbo.
Amsterdam. 19. februarja w. Močan vihar je po vsej deželi napravil velikansko škodo ter je zahteval tudi smrtne žrtve V Ymuidenu so valovi potegnili dva mladeniča z obale v morje. Oba sta utonila. Na jezeru pri Amsterdamu sta se ponesrečila dva čolna En potnik je utonil. V pristanišču v Amsterdamu se je zrušil težak žerjav na dve tovorni ladji, ki sta bili močno poškodovani. Ena ladja se je potopila En mož posadke je bil ubit. Na cestah v Rotterdamu je vihar vrgel po tleh več oseb. 181etna deklica si je pn tem razbila črepinjo. V Vlissingenu je vihar vrgel mlado deklico pred cestno železnico, ki jo je povozila do smrti. Pri Herzo-genbuschu je burja vrgla direktorja bolnice z avtomobilom v reko Maas, kjer je utonil.
Berlin, 18. februarja. w. Močan vihar, ki je v nedeljo divjal nad Nemčijo, je napravil veliko škodo, zlasti na obali Severnega morja.  Ozemlje ob spodnjem delu
reke Weser in veliko ozemlje na Olden-burskem je poplavljeno. V Leipzigu »o morali alarmirati v mnogih primerih gasilce.
Varšava, 19. februarja. AA. Neurja, ki že 48 ur besne nad srednjo in zapadno Poljsko, so povzročila v Varšavi veliko <kodo. Skoro vse antene za radio so potrgane. Po strehah ie vihar napravil veliko škodo.
Zaradi naglih poplav so predmestja Lodza pod vodo. oO družin je moralo zapustiti svoja stanovanja, ki so pod vodo. V okolici Krakova je voda odplavila več mostov. Oblasti upajo, da sedanje poplave ne bodo dosegle tistih, ki so 1. 1°34. razsajale na jugu Poljske
loo potnikov utonilo
šanghaj, 19. sebruarja. AA. Kitajska obalna ladja »Fulung« *e je potopila severno od Fucava. Kakih 100 potnikov pogrešajo.
Velik požar v Ameriki
Največje skladišče v Argentini pogorelo — Mnogo mrtvih in ranjenih
Buenos Aires, 19. februarja AA. Iz Kosanja poročajo, da je strahovit požar uničil ogromna skladišča osrednje družbe za izvoz poljskih pridelkov. Ognjegasci, vojaki in prostovoljci so komaj preorečili, da požar ni zajel glavne žeteznfeske postaje, največje v
Argentini. Dozdaj so tri osebe mrtv«, 30 jih je hudo ranjenih. Skoda je ogromna
Buenos Aires, 19. februarja. AA. Vse kaže, da bo število žrtev katastrofalnega požari* v Ros ari o Santa Fe mnogo večje, kakor so prvotno mislili.
Pustolovec Poderzaj pred
sodiščem
Zaradi bigamije bo obsojen na 2 do 5 let ječe — O njegovi ženi, odvetnici TuSversonovi, Se vedno ni sledu
Rnmunija in Rusija
Pojasnilo vlade v parlamentu — Vse zadeve bodo jene v medsebojnem sporazumu
Bukar šta, 19. februarja. AA. Ra-dor poroča: Na včerajšnji seij parlamenta je državni podtajnik za zunanje zadeve Savel Radulescu odgovoril na vprašanje nekega poslanca, da se bodo mogli nekdanji rumunski ujetniki, ki žive zdaj v Rusiji, obrniti neposredno na romunsko poslaništvo v Moskvi s prošnjami za povratek v domovino. Vlada bo te prošnje proučila in jih rešila Glede povračila romunske državne blagajne, ki so jo med vojno prenesli v Moskvo, je državni podtajnik Radulescu povedal, da je sovjetska vlada sta-
vila rumunski vladi na razpolago kakšnih tisoč zabojev raznega vojnega plena in da jih bodo v kratkem prepeljali v Rumunijo. O ruski cerkvi v Bukarešti je sovjetska vlada na podlagi konvencij, podpisanih med Titulescom in Li-tvinovim, dovolila da v njej lahko opravljajo službo božjo v rumunšcini. Radulescu je na kraju naglašal, da je ureditev teh vprašanj dokaz prijateljskega duha, ki vlada med obema državama. Parlament je izvajanja državnega podtajnika sprejel z zadovoljstvom na znanje.
Zmaga Roosevelta
Vrhovno sodišče je odobrilo njegovo valutno politiki m potrdilo razveljavljenje zlate klavzule
\Vashington, 19. februarja. AA. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da pomeni sklep vrhovnega sodišča o ukinitvi zlate določbe, ki ni v nasprostju z ustavo, največjo zmago predsednika Roosevelta po njegovem prihodu v Belo hišo. Valutna vprašanja so po ugotovitvi teh političnih krogov temeljna osnova celokupnega gospodarskega in socialnega programa sedanjega ameriškega predsednika. Nekateri demokratski prvaki so o sklepu vrhovnega sodišča izjavili to-le: Najvišje sodišče Zedinjenih držav je proglasilo, da je bilo delo vlade v skladu z ustavo. To nam je posebno drago. Pa tudi če bi bilo vrhovno sodišče izreklo drugačen sklep, bi bili prav tako prepričani, da je bilo delo vlade v interesu prebivalstva,
Na newyoraki borzi je poročilo vrhovnega sodišča napravilo najgloblji vtis. Borzni kov se je polastila živahnost, kakor ob najvažnejših dogodkih. Tečaji mnogih papirjev so naglo poskočili. V borznih krogih pravijo, da bo sankcija, ki jo je prejela vladna valutna politika od vrhovnega sodišča, psihološko zelo ugodno vplivala na obnovo gospodarskega dela
Odmev v Franciji
Pariz, 19. februarja. A A. Havas poroča. Današnji jutranjiki se obširno bavijo s sklepom vrhovnega sodišča Zedinjenih držav Severne merike o razveljavljenju zlate klavzule v raznih poizodbah
O tem sklepu pravi »Journal« med dni jrim. da je ukinitev t* določbe neodložljiva posledica dolarjevega razvrednotenja Vzpo-
Pomirjenje med Japonsko in Kitajsko
Tokio, 19. februarja. AA. Zunanje ministrstvo uradno potrjuje vest o obisku kitajskega maršala ćangkajška v Tokiu. Maršal cangkajšek bo imel v Tokiu konference z japonskim ministrskim predsednikom, z zunanjim ministrom in z ministrom vojske o kitajsko- japonskem sporazumu. Kitajski maršal ostane v Tokiu 10 do 12 dni. Na teh konferencah se bodo sporazumeli o načinu uradnih pogajanj o sporazumu med Tokijem in Nankingom.
Simon o Schuschniggovem obisku
London, 19. februarja. AA. V spodnji j zbornici je na vprašanje, ali bo prispel avstrijski kancelar Schuschnigg v Veliko Britanijo po uradnih poslih in na povabilo angleške vlade, odgovoril zunanji minister Simon, da je povsem naravno, če želita avstrijski kancelar in zunanji minister po Parizu obiskati London, kjer bodo srečni, da jih lahko sprejmejo z v-jo vljudnostjo.
Ameriški hišniki
so hoteli stavkati
Newyork, 19. februarja. AA. Nameravano veliko stavko hi^rikov ln spremljevalcev dvigal so preprečili. Posredovanj« je bil prevzel predsednik občane, ki je pridobil strokovno organizacijo hišnikov za nadaljevanje pograjan j s hišnimi posestniki. Kakor je znano, je to stavkovne gibanje povzročilo newyorški policijo precejšnjo skrb, ker je morala izdati prav obsežne  varnostne ukrepe.
Pet let konfinaciic
Gorica. 19 februarja, k. Goriško konfi-nacijsko sodišče je obsodilo nekdanjega učitelja in poslovodjo Kmetijskega društva v Črnem vrhu. 50 let starega Franceta Tratnika, na 5 let konfinacije Stanoval je v župnišču. kjer je imel svoj dom tudi župni upravitelj Filip Kavčič, ki je bil že lani konfiniran za dobo 5 let in so ga odvedli v Reggio Emilijo France Tratnik je bil rojen v Tdriji. a je že nad 30 let živel v Črnem vrhu Do leta 1°24 je bil nad-učiteli Takrat so ga premestili v ružno Italijo kamor pa ni hotel in se je raje odpovedal službi.
Lani junija so začeli mnogi evropski in ameriški listi pisati o ljubljanskem rojaku Ivanu Podržaju. slikajoč ga kot nevarnega sleparja. Povod te žalostne popularnosti je bil ta, da je Podržajeva žena, ameriška odvetnica Tufversonova izginila 17 dni po poroki. Podržaja so dolžili. da jo je umoril ter si prisvojil njen denar in njeno prtljago Londonska policija je tudi v Beogradu poizvedovala o nevarnem sleparju, ki so ga naposled zaprli na Dunaiu-Poizvedbe po njegovi ženi Tufversonovi so ostale v Ameriki in Evropi brezuspešne. Podržaja so nedavno izročili newyorake-mu sodišču in bo obsojen zaradi bigamije, ker se je poročil z Američanko, ko je bil že nekajkrat poročen v Evropi.
Newyorški dnevnik »Glas Naroda« poroča obširno o preiskavi proti Podržaju. V Newyork je bil pustolovec pripeljan s pamikom »President Polk« in ga je ves čas spremljal detektiv \Veisenstein. Navzlic temu. da je bil na parniku kakor v ječi, rn vedoč, da ga čakajo hudi dnevi, ko bo v rokah ameriških oblasti, je bil ob prihodu dobre volje, in se je smejal kakor junak, ki sprejema pozdrave množice. Fotografom je mahal s klobukom in klical: »Dobro napravite! Za dekleta moram biti lep!«
Newyorški okrajni državni pravnik ga je zasliševal že na parniku, potem pa so ga odpeljali na policijsko postajo. Na vprašanje, če ve kaj se je zgodilo s Tuf-versonovo, je odgovoril, da je prepričan, da živi, ni pa hotel povedati, zakaj sta se tako kmalu po poroki razstala. Trdil je. da je v ječi na Dunaju prejel od nje celo nekaj pisem. Tufversonova je baje pisala ta pisma lastnoročno, ni pa jih podpisala, ker je vedela, da ima v Evropi drugo ženo, Podržaj pravi, da so ta pisma ostala na Dunaju.
V Ncwyork je Podržaj prinesel s seboj veliko prtljage. Več kovčegov je napolnjenih z obleko in drugimi predmeti, ki so bili last Agnese Tufversonove Detektivom pa je znano, da je imel decembra 1933 na parniku »Olvmpic*. s katerim se je vozil v Evropo, v svoji kabini še večii kovčeg, ki je potem brez sledu izginil Po mnenju detektivov je imel v tem kovčegu mrtvo truplo svoje žene, ki ga je razkosal in med vožnjo zmetal v morje.
Sestra odvetnice Tufversonove je bila povabljena na policijsko postajo ter je tam vse predmete v kovčegih takoj spoznala za lastnino svoje sestre Po ogledu je dejala: »Tudi v tem vidim straSno dejstvo, da je Agnes mrtva Iskali smo jo vsepovsod, pri vseh njenih prijateliih in znancih Če bi še živela, bi se nam bila gotovo oglasila Agnes se ne bi nikdar sama usmrtila Nobenega dvoma ni več, da ie bila umorjena,«
Pred sodnikom je Podržaj priznal, da |e po amerišk? postavi kriv bigamije Ver se je decembru 1*J33 v Newyorku poročil z odvetnico Tuiversonovo, ko je bil v Ev-
ropi že poročen s Suzano Ferrandovo. Sod nik mu je hotel določiti zagovornika. Po držaj pa je dejal, da ga ne potrebuje, češ. da je kriv, kar se bigamije tiče in da mu odvetnik   ne  more  pomagati, časopisnim poročevalcem je sodnik izjavil, da bo sodba razglašena 14. aprila in da bo Podržai zaradi bigamije obsojen na ječo od dveh do petih let. Preiskava o usodi Tufverso nove pa se bo mimo tega vodila 7 vso mo.
Nezgoda francoskih prekooceanskih letalcev
Porto Praia (Kapverdski otoki), 19. februarja, d. Oba francoska rekordna letalca Godce Ln Rossi, ki sta bila namenjena v Južno Ameriko, fita pri^tata včeraj popoldne ob 2.32 na tukajšnjem letališču. Ko sta letela nad Atlantskim oceanom, sta opazila, da Rta izenibila na nepojasnjen način potrebno otIooo olja. za rad; česar srta se morala vrniti. Codos in Rosei ste se po odpo-čitku v hotelu napotila na letališče, kjer so začeli pod njunim nadzorstvom popravljati letalo vJoseph le Brix«.
Pariz. 19 februarja. AA. Iz Porto Praja poročajo, da sta letalca Codos in Rossi brzojavno zaprosila letalsko ministrstvo, naj jima pošlje dva mehanika za popravilo letala -Joseph le Brix<\
Vlak padel čez nasip
Bukarešta, 19. februarja. AA. V bližini Konstance je padel tovorni vlak čez železniški nasip. Dozdaj s© našli tri mrtve, mnogo jih je hudo ranjenih. Skoda je zelo velika.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za jutri:
polagoma   se  bo  pooblačilo, temperatura
se bo dvignila.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (z všteto premijo 28.5 oubuot.j. Amsterdam 2967.87 — 2982.47, Berlin 1756.0S — 1769.96, Bruselj 1024.56 — 1029.63, Curih 1421.01 — 1428.08, Londou 213.07 — 215.13. Newyork 4534.06—4370.37. Pariz L'89.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.52, Trst 371.40 — 374.48. Avstrija*i šiling v  privatnem  klrringu 8.20—8.30.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 19- februarja. Beo«xad 7.02, Para 20.38, London 15.03. Newyork 307.5, Bruselj 72.10. Mila 1 26.18, Madrid 44.2J6. Amsterdam 208.8o, Berlin 123.90. Dunaj 57.10, Pra«a 12.915. Varšava 58.355, Buka refcta 8.05.
Stran 2.
»SLOTBIfSKl NAKOĐcdae 19. februarja 1935
Stev 41
Zasebne zavarovalnice in narodno gospodarstvo
K izvršitvi javnih del naj se pritegne po zakonitem potu tudi kapital zasebnih zavarovalnic
Ljubljančan dedič
pol milijarde dinarjev
Železniški inženjer Emilij Franz iz Ljubljane je podedoval po svoji teti, ki je umrla v Montevideu, premoženje, vredno pol milijarde dinarjev
Na zadnjem zasedanju Danskega sveta dravske banovine je banski svetnik g. Ivan Tvačar imel daljši govor o potrebi pritegnitve kapitala zasebnih zavarovalnic k povzdigi splošnega narodnega gospodarstva v državi. Zaradi velike važnosti te zadeve objavljamo njegova tehtna izvajanja v naslednjem;
Privatne zavarovalnice predstavljajo zelo močno gospodarsko silo, ker izvršujejo važne gospodarske in pa tudi socialne funkcije. Kljub dejstvu, da ima Jugoslavija agrarni značaj, kažejo privatne zava* rovalnice v povojnem času velik napredek. V privatnem zavarovalstva ni udeležen domač kapital, temveč v pretežni večini inozemski ali mešani kapital. To dejstvo ne koristi našim gospodarskim in zlasti ne našim nacijOTalnlm ln državnim potrebam. Znano je, da zavarovalnice kapital odvajajo v raznio oblikah v inozemstvo ter na ta način oškodujejo naše nacionalne interese. O poslovanju privatnm zavarovalnic ni zanesljivih podatkov, ker so letna poročila zavarovalnic deloma zelo kratka, deloma pa izdana skupno za poslovanje zavarovalnic v vseh državah tako, da si ne moremo ustvariti slike o obsegu poslovanja posameznih zavarovalnic na ozemlju naše države. Nad zavarovalnicami izvršuje vrhovno nadzorstvo ministrstvo za trgovino in Industrijo, toda doslej javnosti ni v zadostnem obsegu obveščalo o kvantiteti in o kvaliteti po slov privatnih zavarovalnic v državi, banske uprave pa na poslovanje zavarovalnic nimajo prav nobene ingerence in tako tudi ne nobenega pregleda o ob&egu delovanja zavarovalnic.
V vseh državah so zavarovalni posli urejeni s posebnimi zakoni o zavarovalni* pogodbah in pa z zakoni o nadzorstvu zavarovalnic. Take zakone so zlasti v povojnem času izdale tudi nasledstvene ar-žave tako, da je menda na kontinentu Jugoslavija edina država, ki te važne in za-splošne naroduo-gospodarske interese v motane gospodarske panoge ni uredila z zakonom. To dejstvo ima kvarne posledice za zavarovance, prav tako pa tudi za državi. Zavarovanci niso zadostno zaščiteni pred ukrepi zavarovalnic in nimajo zadostno pravnih in materijelnih jamstev za kritje svojih zahtevkov napram njim. Na drugi strani trpi narodno gospodarstvo zaradi pomanjltanja potrebnih zavarovalnih zakonov nenadomestljivo škodo, ker ni v državi organa, ki M imel na finančno gospodarstvo zivva.ro vaJnic primeren vpliv in ni dana možnost, da bi zavarovalnice svojo finančno politiko vodile skladno z interesi zavarovancev in državnih ter nacionalnih potreb. Zavarovalnice v Jugoslaviji poslujejo takorekoč brez prave za-konlte ureditve problema zavarovanja. Zavarovalne pogodbe so le skromno pravno urejene v občem drž. zakonu. Trgovski zakon zavarovalne pogodbe samo mimogrede omenja: samo v dravski banovini in v Dalmaciji imamo tzv. zavarovalni regulativ, ki pa je že prekoračil 40. leto starosti. Bivša avstrijska vlada Je 1. 1917 izdala zakon o zavarovalnih pogodbah. Ta zakon bi imel v svojih glavnih določbah stopiti v veljavo šele 1. januarja 1919, namreč že po razpadu avstrijske države in zato v bivših delih avstrijske države ne more biti veljaven. Na ta način problem ni pravno urejen odnosno je urejen skrajno pomanjkljivo in neenotno. Iz tega razloga je ustvaritev enotnega modernega zakona o zavarovalnih pogodbah in u nadzorstvu zavarovalnic nujna in neodložljiva potreba Ta potreba je zato manj odlozljiva, ker sklepajo v Jugoslaviji zavarovanja v pretežni večini le mali ljudje«, ki ne morejo imeti pravilnega vpogleda v zavarovalne pogoje in zato dostikrat niso v položaju, da bi pravilno ščitili svoje Interese. Znano je dejstvo, da so zavarovalni pogoji naših zavarovalnic tudi že precej zastareli. To velja zlasti za življenjsko zavarovanje in zavarovanje zoper požar.
Privatne zavarovalnice morejo pri gospodarski in socialni obnovi države krepko sodelovati, ako s tozadevno zakonodajo finančna sredstva zavarovalnic »peljemo na pota. po katerih naj ae oživlja gospodarsko življenje v državi. Zavarovalnice so po svoji gospodarski in socialni funkciji deležne, da sodelujejo pri fi narisi ran Jti večjih del, ki naj služijo gospodarskim ali socialnim potrebam. Investicijska politika zavarovalnic mora biti sicer brezpogojno taka, da so premijske rezerve zadostno varne in da so s tem pravice zavarovancev brezpogojno zaščitene, vendar pa ni nobene ovire, da si tako varnost zagotovimo tudi pri ureditvi investicijske politike zavarovalnic v splošno koristne gospodarske in socialne svrhe. Varnosti in zaščiti zavarovancev moremo samo v zakonu posvetiti potrebno pažnjo.
Udeležba zavarovalnic pri javnem gospodarstvu je v nekaterih državah naravnost ogromna. To velja zlasti za industrijske države. Tudi v Jugoslaviji razpolagajo zavarovalnice z velikimi denamrmi sredstvi, vendar pa moramo ugotoviti, da ta denarna sredstva niso naložena v Komunalnih posojilih, v državnih ali drugih javnih zadolžnicah, zaradi česar ne služijo javnim interesom. Zavarovana vsota v življenjskem zavarovanju v naši državi gotovo presega milijardo dinarjev, letne premije pa gotovo stotisoče milijonov. Sa-moposebi je zato umljivo, če je n. pr češkoslovaška republika s posebnim zakonom uredila udeležbo kapitala zavarovalnic v državnem cestnem fondu in pri posebni eskomptni banki, ki ima skrbeti za likvidnost denan*nih zavodov. V Nemčiji so postavili kot osnovno načelo, da morajo vse privatne zavarovalnice v najod-ličnejS: meri sodelovati pri gospodarski obnovi naroda in da morajo biti zavarovalnice pod najstrožjo javno kontrolo, da na ta način postane gospodarstvo zavarovalnic splošno koristno in da tako zavarovalnice postanejo moralno ln finančno sposobne, da izvedejo splošno ljudsko zavarovanje in s tem izpolnijo svoje nacionalno in socialno poslanstvo.
Problem sodelovanja kapitala pri v. zavarovalnic pri obnovi gospodarstva ln pri socialni povzdrri naroda je postal zlasti v zadnjem čas« gotovo   zopet aktualen,
ker je kr. vlada po predsedniku vlade g. Jevtiču najavila velika gospodarska deta in reforme sa vseh poljih državnega življenja.
Pri iskanju denarnih sredstev moramo v prvi vrsti misliti na kapitale zavarovalnic, da jih izkoristimo za sploine potrebe. V javnosti prevladuje običajno mišljenje, da morajo javnim interesom, atest! socialnega značaja, služIti le socialne zavarovalnice. Gre v prvi vrsti na Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani m Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Res so tudi socialne zavarovalnice dolžne s svojdmi denarnimi sredstvi sodelovati pri obnovi države, vendar pa ne moremo soglašati s stališčem, da morajo samo socialne zavarovalnice poznati take naloge in dolžnosti. V enaki, ako ne v večji meri Imajo take dolžnosti tudi privatne zavarovalnice. Socialne zavarovalnice trpe danes vsled gospodarske krize in njih Knančno stanje nd najugodnejše, privatne zavarovalnice pa še vedno kažejo kljub krizi lep finančni napredek ln iu<:.: njih likvidnost ni ogrožena. Nobenega dvoma ni, da pogrešamo danes rezervne premije socialne zavarovalnice za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ker bi take zavarovalnice danes mogle razpolagati že s prav znatnimi sredstvi, ako bi te panoge zavarovanja stopile v
Miljuuje Se L 1*82, kakor predpiaeje aa-
kon o sa varovanja delavcev. Saj vemo, da igrajo tudi v drugih agrarnih državah, zlasti t naiih sosednih drsava h taka so-cdaJne zavarovalnice v finančnem gospodarstvu stso veliko vlogo. Zate bi bilo tudi za nase socialne in gospodarske potrebe zale važno In potrebno, ako M ureeničIN misel uvedbe zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti Hi smrti delavcev  in sameečenoev.
Na prodlog b. s. Ivana Tavčarje Je banski svet sprejel na podtatf navedenega resolucijo, ki ae glasi:
1. Kr. vlado naprošamo, naj pristopi k izdelavi zakona o zavarovalnih pogodbah ln k izdelavi zakone o nadzorstvo nad zavarovalnicami. Osnutek tega zakona naj ee predloži v Izjavo gospodarskim m socialnim Javnim korporacijam ter prisilnim udruženjem interesentov.
2. Kr. vlada naj v teh zakonih uredi finančno politiko zavarovalnic na ta način, da bodo denarna sredstva zavarovalnic služila javnim gospodarskim In socialnim potrebam države, banovin ln občin, seveda tako. da eo v vseh azirih zavarovane   koristi zavarovancev.
3. Zaradi nujnosti kreditiranje javnih del je potrebno, da z uredbo pritegne tudi privatne zavarovalnice k flnansiranju nameravanih javnih del v državi, banovinah ln v občinah.
4. Za gospodarsko in socialno povzdigo zlasti delavcev in nameščencev je nujno potrebna uredba zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti delavcev ln nameščencev, ker je tako zavarovanje v pozitivnih zakonih že predvideno ki ker spada uvedba teh panog zavarovanja k našim mednarodnim obveznostim, ki so Izražene v tozadevnih mednarodnih konvencijah.
Ljubljana, 19. februarja. I Dos 8. t., m. je prejela banska uprava v Ljubljani obvestilo od našega poslaništva v Baenos A i resu. da je dne 22. januarje umrla v Montevideu v Uruiruaju ga. Marija Emilija vdova Piria, rojena Franz. po rodu iz Ljubljane. Bila je lastnica ogromnega imetja, ki m j« v oporoki aetpnistila svojemu nečaku inž. Emiliju Franzu, kri živi v Ljubljani in se nai obvesti o zadevi. Priponmjeno je bilo še, do. znaša zapuščina okrog 500 milijonov dinarjev aše vrednosti. Pnmioženje obstoje iz ffotovine in nepremičnin, ki niso samo v U me vaju. marveč rudi v Argentini. N«5e posMništvo je naštelo, katere dokumente mora imeti srečni dedič, ki naj se airlasi v Montevideu osebno ali pa naj nemudoma odpošlje dokumente in pooblastilo, da sa lahko za«topa odprjrvn i-k poslov pri n»$em poslan i^rvu ▼ Bnenos Airesu.
Pismo je prispelo v Ljubljeno z letalsko pošto ter je bik> oddano v Arcen4in'' dne 28. januarja, nakar je preko Lizbone dospelo v Ljubljano po železniški poŠti Že 8. 1 m. Banska uprava ee je seveda takoj potrudila in po pomožnih organih kmalu nasla inž. Emilija Frenza v njegovi vili v Einspielerjervi ulici 5t. 18, ki je nslužben na železnici pri progovni sekciji. Banska uprava je že nekako pred 3 meseci dobila
j iz Buenoa Aireea dopis od poslaništva, naj se odpošlje v Montt-video potrdilo za Ha rijo Emilijo Piria. da je bila tedaj, ko je odpotovala v Ameriko, samskega stanu. To se je tudi zgodilo.
Odpotovala je v Južno Ameriko Be pred mnogimi leti m se tam poročila z lastnikom velikih plantaž, vdovcem Pirio, ki je imel že v prvem zakonu več otrok, dočim jih v d rastni ni bilo. Kratit, temu je v
oporoki zapustil vse pceaftOSea|* svoji druizi ženi ki je sedaj ob smrti določi!« za glavnega dediča svojega nečaka inž. Fnsnza. sina brata pokojnice. Inž. Emilij Franz, ki ima še dva brata, en^gn železniškega uradnika, drugega pa trgovca z barvami, je takoj po prejemu obvestila od banske uprave dobil dopust PreeJcrbol si vse potrebne dokumente, ki jih zahtevajo tamošnje oblasti in odpotoval v Argentino ter dalje v Montevideo.
Sedaj se bo pričel šele pravi boj za ogromno dedšSino. kajti na potu so otroci iz prvega zakona pokojnega vel ©trgovca m ksftnika plantaž Pirie. Oporoka sicer postavlja za univerzalnega dediča inž. Franza iz Ljubljane, vendar stvar najbrž ne bo Sla brez ovir. Seveda je uspeh odvisen od tamošnjih zakonov o dediščinah, gotovo na je, da bo srečni dedič dobi vso j večja 4aa, če že ne vsega premoženja.
življenje v naših jezerih
Poučno predavanje irniv. prof. dr. J. Hadžija na Ljudski univerz! —
Posebnosti Ohridskega jezera
Ljubljana, 19. februarja.
Snočnje predavanje na Ljudski univerzi je bil poseben dogodek zase že zaradi tega, ker je bilo izredno dobro obiskano. Za prirodoslovne vede je med ljudmi mnogo zanimanja, nedvomno je pa bila udeležba tako lepa tudi zaradi odličnega predavatelja. Univ. prof. dr. J. Hadži uživa lep sloves v našem znanstvenem svetu, snoči se je pa pokazalo, da tudi širše občinstvo rado posluša učene profesorje.
Predavatelj je govoril o naših jezerih in o življenju v njih. Za predavanje je preveč skopo odmerjen čas, da bi predavatelj mogel dovolj izčrpati snov, zato je že tem večja umetnost podati poljuden oris vede in znanstvenega dela, da strokovnjaku sledi z zanimanjem tudi laik. Predavatelj se je omejil na limnološko hidrološko stran, vendar je povedal tudi mnogo značilnega in za nimivega mimogrede, kar je v zunanji zvezi z jezerom. Najprej je v splošnem opisal različna jezera v geološkem pogledu. Opozoril je na značilnosti planinskih, subalp-skih, kraških, tektonskih in drugih jezer ter razložil njih nastanek.
Planinska jezera so geološko najmlajša, izvirajo izza ledne dobe. V biološkem pogledu niso zanimiva in življenje v njih je borno,   ker  ni   ugodnih   pogojev,   zanj. V
splošnem   je  živalstvo   v  jezerih _       ki so
prav za prav po svoji starosti enodnevnice proti morju — malo diferencirano, ker so pač jezera mlada. Izjema pa so jezera tektonskega izvora, pri nas Ohridsko jezero. Ta jezera eo namreč najstarejša, kot vsi znaki kažejo, izvirajo iz terciarne dobe. Raziskavanje tektonskih jezer nudi znanstveniku izredno mnogo hvaležnega dela. Predavatelj nam je tudi razložil, kako raziskujejo jezersko dno s posebnimi pripravami ter natančno ugotove in preiščejo posamezne plasti usedline. Iz usedline ugoto-ve celo, kakšna drevesa so rasla v davni dobi ob jezeru, in sicer na podlagi cvetnega prahu. Po ugotavljanju prozornosti vode spoznavajo, koliko različnih alg je v vodi) odnosno kakšne so biološke posebnosti jezera. Raziskujejo natančno tudi, kakšni eso življenski pogoji za floro in favno v posameznih jezerih, koliko kisika vsebuje voda in koliko ima soli in fosforja.
Skioptične slike so nam pokazale Čudovite oblike alg, enostaničnih rastlin, bakterij, ki žive v jezerskem dnu, značilnih živalic iz Ohridskega jezera itd. Odkrili so se nam pravi čudeži narave; Ohridsko jezero je po svojem živalstvu izredna posebnost v Evropi, ker se je v njem ohranilo mnogo živalskih tipov iz terciarne dobe. Skrivnosti tega jezera pa še niso povsem dobro raziskane ter čaka učenjake še mnogo dela. Ker je zdaj ustanovljen institut ob jezeru v ta namen, si lahko še mnogo obetamo od raziskovanj. Seveda so pa že i odkrili v Ohridskem jezeru toliko posebno-; sti, da je celo za marsikaterega strokovnja-J ka Že preveč snovi.
Ohridsko jezero napravi vtis morja po svoji obali, velikosti in drugih značilnostih. Nekateri strokovnjaki trde tudi, da je živalstvo v Ohridskem jezeru morskega izvora, kar je pa iz trte izvita trditev. Povsem jasno je, da je živalstvo Ohridskega jezera ostanek izza terciarne dobe. Posebno zanimivi so polži, ki smo jih tudi videli na slikah in ki so edini izmed davno izumrlih vrst Tudi črvi, deževniki so redkost in omeniti je treba slepega raka. V Ohritskera jezeru žive tudi posebne vrste postne vi, ki smo jih prav tako videli na slikah. Jegulj je izredno mnogo in jih nalove na leto okrog 40.000 kg. Bogat je rudi ribolov na belice.
Čudovito Ohridsko jezero ima bodočnost v tujsko prometnem pogledu. Naravne lepote so brez primere, kar so pokazale ie skioptične slike. Gorovje, ki obdaja jezero, se dviga do 2000 m visoko. Obala je pod bna morski in se nudijo tudi krasne žale. čas je bil mnogo prekratek, da bi nam predavatelj mogel povedati 5e več ter da bi se lahko še nekoliko bolj spustil v opisovanje samega okolja Ohridskega jezera. Vendar so si poslušalci ustvarili tako močno sliko o lepotah jezera, da so po predavanju resno razmišljali, kako bi jo mahnili ob počitnicah v skrajni jugozapadni del države.
Odobravanje po lepem predavanju je pokazalo, kako so nam potrebna takšna predavanja in kako zna biti občinstvo hvaležno strokovnjaku, ki stopi med njega od katedra.
Rudarski sf v Trbovljah
Trbovlje, 19. februarja.
V nedeljo je bil v dvorani tukajšnjega Delavskega doma shod rudarskega delavstva, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Ju-gos'avlje. Shoda se je udeležilo okrog 500 delavcev, po večini rudarjev, Gkvvni poročevalec je bil predsednik ZRJ in pokrajinski načelnik IT. skupine rudarske zadruge g. PliberŠek, čegar iavajanja so nekateri zborovale! ves čas motili. Govornik je ostro grajal one ljudi v delavskih vrstah, ki z raznim? in t ris« mi in obrekovanjem orvina$o težavno delo delavskih zaupnikov. Našteval je vse mnoge številne intervencije delavskih zaupnikov v vseh rudarskih revirjih dravske banovine, v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Hudi jami, Rajhenburgu. Kočevju, Zabukovci, crnke mi v Celju, Mežici, Velenju. LeSah, Libojah, Krmelju. Sv. Križu, Šemniku, Stanovskem, Drobnem dota, Črnomlju, Stranicah. Motnlku in Podgorci. V vseh teh podjetjih, ka spadajo v področje IT. skupine rudarske zadruge, so zaupniki te skupine izvršili lani nad 1900 mtervehcij v delavskih zadevah. Shodov je priredila II. skupina <v teb revirjih lana 30, delegacij je skupina postala k raznim oblastvom v svrho intervencij 85, raznih vlog pa jt odposlala lani 1241. V teh rudnikih je bilo lani zaposlenih skupaj 7087 delavcev, ^amo v Trbovljah 2500. V delo ie bilo sprejetih pni teh rudnikih skupaj 703 delavcev, odpuščenih pa 775. Zaslužek kopača je znaki 1 največ 53 Din na delavnik, in sicer pri svinčenem rudniku v Mežic\ nato pa sledijo rudniki TPD z mezdo kopača 38 Din, najmanjšo k»paško mezdo pa plačuje rudnik Stranica, m sicer 18 Din za posad. Tudi najvišji akordni zaslužek izkazuje rudnik Mežica, in sicer 100 Din, slede rudnik? TPD s 102, 82, 70, 65 Din. Najmanj« akordni zaslužek izkazuje zopet rudnik Stranice, ki je dosegel komaj 20 Din.
Ruda rako delavstvo se vsako leto veseli zime, ker upa, da bo vsjed vetje oddaje premoga bolj zaposleno, prav tako pa tudi s skrbjo pričakuje make pomlad, ka se bli-
žajo pogajanja sa nova naročilu premoga. Državne železnice običajno na širno napolnijo svojo zaloge v pričakojvanju hude zime, Čo pa nastopi mila zima, črpajo zalogo še v pomladanskih mesecih. II. skupina rudarske zadruge je vsako leto na pomlad posredovala, da se pravočasno sklene pogodba za dobavo premoga državnim železnicam, tudi letos bo poslala deputacijo v Beograd, m sicer ie v teku tega tedne, da bo skupno i zastopniki bralovskih sklad-nie, ki se bodo udeležili konference za sanacijo bratovskih skladnJc dne 22. t. m. v Beograda, nrterveni rala pri ministrstvu za some in rudnike ter ministrstvu za promet.
Piiberšek je nato poročal tudi o intervenciji radi izplačila odstotkov v konzumih, ki nai bi se izplačali bodisi delavcem na roke ali pa nakazali v življenjskih potrebščinah, nato pa je lokalni načelnik II. skupine g. Filip Murn preči tal prošnjo rudniške gasilske čete, da bi delavstvo prispevalo po 12 Din na leto za novi ambulanČni avto. Ker se zborovalei niso mogli zediniti v tem vprašanju, je govornik predlagal, naj vsak delavec, ki ne ieli, da bi se mu ta znesek odtegnil od zaslužka, javi to v obratni pisarni.
Nato so se posamezne skupine pričele med seboj ostro prerekati. V dvorani jo nastal splošen nemir, ki te je zaključil na način, ki nt dela časti ne enim ne drugim, najmanj pa je v interesu delavstva.
Iz Ptnfs
— Gasilske sfnibe opravlja do prihodnje nedelje 24. L m. IV. red. II. vod z četnikom Štefan Močnikom in četarjem Ivo Svager ter moštvo Iv. Ratisnojnik. Franc Fetnec ni Jožef Vauda, reševalno službo pa opravljajo šofer Frane Sirec, četnik Cernivec ter Franc Fiian in Frane Vrbniak.
_ Hotne lekarniško službo ima do petka lekarna »Pri Sv. Antonu«.
Vlom. Pri posestniku Fracu Polancu in njegovem sosedu Petru Potočniku so te ? dni neznani vlomilci odneali več obleke in raznih jestvin. _
Kopnite domaČe vlago!
Lakner in Pančur pred
Maribor, ld. februarja.
Morilcema Ivanu Laknerju in Stanku Faac-urju, ki sta bila nedavno zaradi upora v mariborski kaznilnici, pri katerem sta ubila paznika Ivana Peterina, obsojena na sjxtrt na veSalih, so dnevi šteti. Včeraj je nainreć prispela v Maribor vest, da je smrtno obsodbo potrdila tndd najvišja in slanca.
Krvnik Hart i* Sarajeva bi moral priti v Maribor že včeraj, vendar pa ga tudi danes se ni bilo. Zaradi tega so morali preložiti preči ta nje smrtne obsodbe. Lakner in Pančur, ki zdita v svoji celici vklenjena v okovih, še prav nič ne vesta, da ju čaka plačilo za kazen. Na dvorišču jetnišnice, kjer sta bila pred o&mkui leti justificirana zloglasna morilca Žlahtle in Cac, ka sta umorila Vincenca Mikla in njegovo ženo Terezijo, je že postavljenih dvoje vesal.
Kakor znano, Je bil Ivan Lakner pred nekaj leti obsojen pred tukajšnjo poroto zaradi umora župnika v Mengšu na SO let jeoe. Takrat je ušel smrtni kazni, ker je bil Še mladoleten in ob časa itoč^na »tax 19 let, Siaako Pančur pa je preeedeval v mariborski kaznilnici 10 let ječe zaradi roparskega napada. Skupaj z zloglasnim Lombarjem, ki je zaprt v Mariboru zaradi umora Bosanca Vojn i kov t ca, so se dogovorili, da pobegnejo iz mariborske kas-nalndce, de ne pojde zlepa pa sgrda. Lana 4. julija so nato res vdrli iz svojih celic, in ko jih je zalotil paznik Ivan Peterin, so ga ubili.
Prihod krvnika Harta pričakujejo popoldne.
Iz Maribora
— Preiskava proti  krojaču šusteriču
se nadaljuje. Sodišče je odredilo, da bo v četrtek popoldne ponovna hišna preiskava v stanovanju krojača Sušteriča, kjer se je nedavno dogodila tragedija, ki je zahtevala dvoje življenje. Predvsem bodo ob tej priliki natančno pregledali tamkajšnjo plinsko napeljavo. Napravili bodo tudi inventar stvari, k* ae nahajajo v stanovanju. Tudi bodo v četrtek dopoldne zaslišane nekatere priče in pa krojač Susterič, ki trdovratno taji vsako krivdo.
— Zbor mariborske gasilske župe desni breg. V nedeljo je bila v gasilskem domu glavna skupščina mariborske gasilske fema desni breg, ki jo je vodai lupni starosta Klemencac. Na zborovanju je bik) zastopanih 30 društev. Posebej je starosta pozdravil sreskega načelnika Milana Makarja in inž. Bara na, nato pa podal izčrpno poročilo o delovanju v pretekli po-slovni dobi. Tajniško poročilo je podal ^. .Petroviča, iz katerega je razvidno, da je v tej župi včlanjenih 31 društev z 840 člana. Najstarejše med temi društvi je Sv. Lovrenc, zupa je v preteklem letu Deležna 56 malih, 5S srednjih Ln 8 velikih požarov. Zgorelo je 45 hiš, SO gospodarskih poslopij, 4 skladišča in 1 čebelnjak. Pri raznih poiardh je sodelovalo 93 čet s 1091 možmi, iS ročnimi ln 20 motornimi briz-galnami ter 17 avtomobili. Izmed včlanjenih ima 16 društev svoje gasilske do-domove. Po blagajniškem poročilu Pšeničnika in govoru sreskega načelnika Makarja je bil občni zbor zaključen.
_ Nesreča v gozdu. V goadu nad Sotesko se je v petek ponesrečil pri nalaganju lesa Kumelj Prane iz Dol. Kota, občana Dvor. Pri delu mu je spodrsnilo in je pri padcu dobil resne poškodbe na desni nogi. Pripeljan je bH v bolnišnico usmiljenih bratov.
REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.
Torek, 19. februarja ob 20. nri: »Veseli
kmetic«. Premiera. Red C. Sreda, 20. februarja ob 20. uri: »Vijolica
2 Montmartra«.    Red    A. Gostovanje
Brike Drueovičeve.
_ Pestri večer Smerkoljeve, Jelačina
in Vondraika bo še ta teden. Večer obeta postati prav zanimiv, saj uživa omenjena trojica prav lep sloves. Smerkoljeva je subreta in soloplesalka ljubljanske opere Jelačin je splošno znan tenor radia ter je bil zlasti v Nemčiji priljubljen ope retni tenor, Vondrašek je Izboren pianist, ki je dosegel veliko uspeha skoro po vseh evropskih velemestih. Na spored« bodo soloplesi. pesmi, šansoni, arije, klavirske solotočhe itd. Vstopnice so na razpolago pri dnevna blagajni. (Tel. 33-SŽ).
KOLEDAR, Danes: Torek dne 19. februarja ličani: Julijan, Konrad.
DANAŠNJE PR1REDITVEL Kino Matica: Ukradena nevesta. Kino Ideal: Viktorija in njen frui Kino Dvor:  Zakonski četverokot. Kino Šiška: Hotel na oceanu. Ljudska  univerza, predavanje    g. dr. Kostla o pokojninskem zavarovanja nameščencev, ob  19.16 n« državni trgovski akademiji.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:  Dr.  PicooJi.    T vrževa cesta £. Hočevar, Celovška cee-ta 62 in Gartes, Moste, Zaloška ceeta.
gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Torek, 19.: zaprto.
Sreda, 20.:    Sluga dveh gospodov. Rad Sreda.
Četrtek 21. februarja: Postriek  Red Četrtek.
Petek 22. februarja: zaprto.
★
Jutri bo t drami Goldonijeva kom«v-dija >Sluga dveh gospodove. Goldoni predstavlja nekakšen zaključek komedije delT arte, ki je Živela o<* improviziranega besedila in od igralske domišljije glavnih igralcev. Vsebina te komedije je preprosta in vsem lahko umljiva. nastopajoče osebe pa so znane iz primitivnega ljudskega gledališča vseh dob.
OPERA Začetek ob 20. Torek, 19.: Netopir. Red C. Sreda, 20-: Hoffmannove pripovedke. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven, četrtek 21. februarja: zaprto. Petek, 22. februarja ob 15. uri: Doriea pleše. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Sobota, 23, februarja: Ples v Savoju. Gostovanje ge Erike Druzovič. Izven.
SP3RT
Stnuške tekme sta Rcržci
TK Skala, podružnica Jesenice, je priredila v nedeljo medklubske tekme v smuku na planini Rožci. katerih so se udeležili tekmovalci jeseniških klubov Skale, Bratstva, Gorenjca in Ena k <**♦.. Vodstvo TK Skale je storilo vse, da je brila tekma dobro iT^redena. Start je bil ob 1H.11 na vrhu planine Klek (ca 1750 m), cilj po nad vasjo Sv. Križ pri Konjar]©vi žacji. Proga je bila dolga okrog 5 km, višinska razlika je znašala okrojj 700 m. Proga, ki jo je trasi ral znana alpinist in načelnik srn usko-tehnične sekcije Skale g. Frslih Matevi, je bila odlično izpeljana in je bila ena najtežjih in najdaljših, kar eo jib kdaj prevozili jeseniški smučarski prvaki. Na startu se je javilo 24 tekmovalcev, ki jih j« starter c. T run ki r v enominutuem presledku spuščal navzdol po veliki strmini. Na cilj jih je pri vozilo samo 15, izstopilo jph je 9, med njimi favorit Znidar Emil zaradi hudeea nedca. d očim w> savezna prvak« Ciril PraČek in Hubert Heim tekme nista udeležila Snežne razmere so bile i »redno alnbe, sato je bila tekma  zre dno naporna.
Rezultati te drzne vožnje so bili naslednji: 1. Benedičič Mirko, Skal«, 8.55; 2. Moder« Stanko, Bratstvo. 9.07 in dve petini aek.; 3. Schwab Friderik, Skala, 9.41; 4. Novak Jože, Skala, 9.42; 5. Zvnn Alojaij, Gorenjec, 10.12; 6. Markelj Leopold, Bratstvo, 10.57; 7. Ogris Viktor, Gorenjec, 12.04 in eno petino sek.; 8. Bre&t Bouomir, Skata. 12.07 in Štiri petine selc; 9. Volčmi Jože, Gorenjec, 13.9; 10. Berenik Jože, Bratstvo. 13.98 in eno petino sek. Izvem konkurence: 1. Koren Franc. Enakost, 11.36 ki dve petini sek.; 2. Sitar VTcdislav. Skala, 12.26 in eno petino sek.; 3. Schwab Viljem, Skala, 13.51: 4. Herrrwn Valdemar. Skala, 13.58 in dve petini sek.
Ob 18. ie b:l v restavraciji g. Franceta Dežmona nn Jp*en;cnh prijateljski sestanek v^b tekmovalcev, vodnikov tekme in ostalih smučarjev Va sestanku «e je predsed-nk Skale s. Miha ^op zahvali7 vsem tekmovalcem in vodnikom tekme za trud ter obravil tekmovalna rtatUttt in razdelil prvakom lične diplome, ki jih ie izvršil znani na5 arp?ro»ki «likor «. Velentin Hodnik z B^h   Bietrice.
Tekma, ki se je vr5ila v naHlabsih snežnih razmerah ie pokazala velike vrline in bo^bt^osf ieseniSk'h tekmovalcev, kakor tudi velike Izkušnje vodnikov teh smelih n napornih tekem.
t
•tev. 41
»SLOVENSKI NAROD«, dne 19. februarja 1935
Stran S.
ELITNI KINO MATICA
releton 21-24
Telefon 21-24
SAMO SE DANES OB 4L, ^8. tak 9% URI ZVEČER
Ukradena nevesta
To je komedija, polna smeha in veselja ter lepe godbe.
SODELUJEJO:
R. A. ROBERTS, LISZI HOLZSCHUH
A D K L A SA.*DROCK ln VIKTOR DE KOVVA
DNEVNE VESTI
— Razstava v spomin na pokojnega kralja Aleksandra |. Zveza za tujski promet v Ljubljani, Tyrseva cesta l-III. prosi privatnike in društva, da ji pošljejo slike in spomine na pokojnega kralja Aleksandra L, ki jih bo uporabila za spominsko razstavo. Zažeijene so originalne slike iz življenja pokojnoga kralja, umetniške in amaterske fotografije, olike in fotografije kraljeve rodbine, kraljevih dvorcev in njihovih notranjosti ter razni spomini, kakor podpisi, darila itd. Za morebitno škodo in vse drugo prename jamstvo zveza. Razstava bo otvorjena 6. marca.
— Razpis službe Banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto delovodje-dnevnica rja na banovinski trt-nici in direvesnici v Leskovcu pri Krškem. Za to mesto pridejo v postev prosilci, ki so dovršili najmanj nižjo kmetijsko šok) in morejo dokazati, da imajo ie nekaj prakse pri takih delih. Prošnje s kolkom za 5 Din in opremljene z vsemi po § 3- za-kona o uradnikih pre<] pisanim i prilogamri, naj se vlože najkasneje do 15. marca pri banski upravi v Ljubljani.
— Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino bo priredilo meseca maja poučno kmetij&ko ekskurzijo na Ko-roSko. Udoleženci ee bodo odpeljali z avtobusom g. Goričana iz Ljubljane skozi Kranj — Jesenice (ogled tovarne KID) — Kranjsko goro — Podkoren — Zilsko dolino v Beljak, na Osojsko jezero — Vrbo — Vrbsko jezero tn v Celovec, kjer bodo prenoeći-i. Drugi dan si bodo ogledali mesto, veMko mlekarno, kmetijsko šolo Tau-zenberg in kmetije ko zbornico. Po obedu bodo od<SLi v Velikovcc, da obiščejo tam kmetijsko šolo. Nato bodo nadaljevali potovanje, proti večeru čez železno kaplo, Belo, Jezersko v Kranj in Ljubljano. — Prevozni stroški za osebo bodo znašah okrog 190 Din. Za prenočuje in prehrano v Avs-fcriji pa 12 do 15 šilingov. Udole-zenci naj se prijavijo najipoaneje do 1. marca na naslov Mart dane Karod, sresko naoels*tvo, Kranj. V dopisu naj navedejo tudi svoj natančen naslov ter obvezo, da se sigurno udekže izleta. Dan odhoda bo naknadno objavljan. Jeseni bo društvo priredUo izlet na Oplenac in od tem naprej v Južno Srbijo, Ohrid !td.
— Nesreča Slovenca v Osijeku. Včeraj se je v Osijeku hudo ponesrečil kretnl-čar Anton Kravo«. Na postaji ga je zagrabila ranžirna lokomotiva in ga pritisnila ob ?teno. Dobil je hude notranje poškodbe in so nezavestnega prepeljali v bornišno-co. Njegovo stanje je brezupno.
Pri zapeki, motnjah pri. prebavi, goreči ci v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tesoe kozarec »Franz Josefove vode«. Po izJaišnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Joseiova grenčica« izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova vodr« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih  trgovina h.
— Vreme. Vremenska napoved pravd, da bo stanovitno, lepo, čez dan precej tepk) vreme. Včeraj je deževalo t Beogradu. Najvišja temperatura je tmmšmim v Zagrebu 18, v Rogaški Slatini 12, v Mariboru 11, v Ljubljani 10-4, v Splita 10, v Skoplju a, v Beograde in Sarajevu 7. — Dava je kazal barometer v Ljubljani 771.7, temperatura je znašala —1.8,
— Pred justifikacijo dveh zločincev v šabcu. Lani v septembru sta Giga Petrovi* zvabila bogatega posestnika Franje Drera iz žabca v bMzino Save pod pret-veso, da mu morata zaupati nekaj važnega. Pri Savi sta ga zadavila, mu vzela 10.000 Din in ga nato vrgla v vodo. Zaradi tega zločina sta bila pred okrožnim sodiščem v šabou obsojena na smrt na vešalih, nedavno pa je sodbo potrdilo to-oM kasacljsko sodasce v Beogradu. Oba zločinca sta nato vložila prošnjo za pomilostitev n« ministrstvo pravde, ki ee je obrnilo s posebnim aktom na mestno občino z vprašanjem, da-li zaslužita pomi-loščenje. Občinski svet je na izredni seji soglasno sklenil, da zločincev ne bo priporočil v pomUošče-nje. Zato je verjetno, da minister pravde prošnje* ne bo odobril in da so obema zločincema doevi odšteti.
— Pri zapeki, krvnem pre na po I nje nju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v koiku, zasopljeno-sti, hudem srčnem utripanju, migreni, Šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Joeefovac grencica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Iz Ljubljane
—lj Krajevna organizacija JNS za bežigrajski okraj sporoča svojemu članstvu in somišljenikom, da bo volilni imenik na vpogled v restavraciji Rebec na Tvrševi cesti v sredo dne 30. in četrtek dne 21. t. m. od 11. do 14. — Vsakdo naj se prepriča, če je vpisan v volilni imenik, morebitne reklamacije bo na željo izvedla tudi organizacija.
—lj O sajenju in oskrbovanju sadnega drevja na domačem vrtu bo predaval Anton Flego jutri, dne 20. t. m. ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi pod okriljem podružnice tSadjar-skega in vrtnarskega društva«. Vstopnine
—lj Dar mestnemu muzeju. G. Telban Janko, uradnik OUZD, je poklonil mestnemu muzeju zbirko starih novcev, za kar se mu mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Naj bi ta prime^ našel mnogo posnemalcev, posebno v vt i onih krogih, ki se zavedejo velike važnosti mestnega muzeja in ohranitve naših starin, ki se mnogokrat zametujejo.
—ij Mestna plinarna naznanja, da se drevi ob 20. prične kuharski tečaj. Sprejme se Se nekaj udeleženk
—Ij Večerni tečaj za pripravo raznega testa in peciva priredi gospodinjska šola »Mladika« od 25- februarja dalje. Tečaj bo trajal 6 tednov po dva večera tedensko. Natančnejša pojasnila daje uči-teljstvo gospodinjske šole »Mladike*. — Vpisovanje vsak dan
PRIDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI  RUSKI  VELEFILM!
—lj Letošnja stavbna sezona bo neko-.hko živahnejša, koft kažejo nekateri znaki. Vendar si zdaj še ne moremo obetati nič posebnega, ker se o sanaciji denarnih zavodov samo še govori. Ljubljana je zadnja lota zelo malo gradrila v primeri z Zagrebom in zlasti z Beogradom. Malih, cenenih ter duhu Časa primernih stanovanje je še vedno premalo. Dovolj je p« že palač in najsi jih zadamo še s takšno vntsmo tudi vnaprej, ne bomo skrili nedo-statkov in revščine. Marca se navadno stavbna sezona že začnti, a zdaj še ne vidimo nikjer drugje zidarjev ua delu kot v Gajevi ulici na Dukičevi zgradbi.
—lj Skromna prošnja. Vosnjakova ulica, ka je zelo ozka med Dvofakovo ulico in Go&posve-tsko cesto, nima hodn -kov, ker je dopusten v nji tudi vozni promet. Ko jc takšno blato, kakor zadnje dni, se pešci ne morejo nikamor umakniti in so prisiljeni brest! blato. Ta nedo-statek bi se pa lahko odpravil. Prosimo le, da nam nekoliko bolj pogosto posujejo cesto s peskom. To je potrebno se tem bolj, ker je tu osebni premet precej 2-vahen, saj je Vošnjakova ulica prav za prav kolodvorska, ker je po nji najbližje iz središča  mesta na gorenjski kolodvor
—lj Uspeh tenorista Gostiča v Zagrebu. V nedeljo je gostoval v Zagrebu tenorist ljubljanske opere Josip Gostič kot gost v operi »Manon« v vlogi Des Grieu-xa. Zagrebški listi priobčujejo o Gostt-čevein nastopu prav laskave ocene, na-glasajoč, da ima lepo barvan tenorski g!as liričnega značaja, ki je dobro šolan, dobro izenačen, ima pa tudi smisel za lepo traso in izraze.
3J Smrt Jožeta Sirnica. Včeraj smo poročali, da je na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri padcu po zledenelih stopnicah mestnega zavetišča, umrl mestni ubožec Jože žimic. Poročilo moramo izpolniti v toliko, da šimic ni bil varovanec mestnega zavetišča za onemogle in da ni padel po stopnicah zavoda, temveč v hiši, kjer je stanoval, v Bohoričevi ulici stev. 27.
Z Jesenic
— Glavna skupščina občinske organizacije JNS na Jesenicah. V nedeljo je bila na Jesenicah letna glavna skupščina o. o. JN3, ki je bila prav lepo obiskana. Predsednik organi zaoi je dr. Frančišek Kogoj se je v svojem poročilu spominjal tragične smrti pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, čigar spomin so vsi počastili stoje in mu zaklicali trikratni »Slava«. Predsednik se je nadalje spomnil med letom umrlih članov Brečka Jožeta, Muajiia Franceta, Vervega Franceta in Hermana Andreja. ZeJo obširno in zanimivo poročilo je podal tajnik g. Leon Pihrovec, ki je med drugim omenjal, da ima društvo 293 članov in da je imela uprava več sej in sestankov. Po poročilu blagajnika g. Lojzeta Rabiča je poročal revizor g. Puc Matevž, da so revizorji aaali vse. blagajniško poslovanje v redu, in predlagal razrešnioo, ki je bila soglasno sprejeta. Po poročilih se je razvila živahna debata, v katero so posegli Ivan Mark ovi č, J kak o Ovsenek, Matija Sušn'k ki dr, Maks Obersnel, ki je poročal o zasedanju banskega sveta, o gospodarstvu mestne občine ln končno podal pregledno sliko političnega položaja v državi glede na bližajoče se skupščinske volitve. Poročevalcu dr. Obe/rs ne lu se je za njegova izvajanja lepo zahvalil predsednik dr. Kogoj, bi je ob koncu poudaril, da sta sres-ki poslanec Moborič Ivan ln banski svetnik dr. Obersnel na svojih mestih najbolje zastopala vse interese sreza in občine in da sta storila vce, kar se je v danih razmerah dalo storiti. Po debati so bile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: dr. Kogoj, dr Obersnel. dr. Vovk, Gogala, Sušnik, Ocepek. Marko-vič, Kova«č, Ulčar Vinko, Peršič, Majer. T huma. Zupan Valentin. AvsenLk, Kalan Anton. Baloh Fr.. Mrvica. Pibrovec in Ro-bič Lojze; v nadzorstvo pa gg. Mešiček. Puc, Nepokoj in inž. Bartenjev Dimitrij Kot delegati za sresko glavno skupščino so bili poleg nekaterih zgoraj omenjenih odbornikov izvoljeni še dr. Rekar, Kralj Franc. Globočnik Andrej. Malešič Bož:-dar. Rabič Franc, Dcbovišek Ciril. La-vsegar Rado. Pohar -Ivan. Bo star Franc. Potrato Ivan in Karstein Franc
Prosvetno delo sokol-1 ske župe Ljubljana
Ljubljana, 19. februarja.
Prosvetni odbor Sokolske tepe Ljubljana je seetavil sa lansko leto pregledno sta* tistično poročilo o prosvetnem detavangu svojih edinic, rs katerega je razviden ve* lik napredek napram letu 1933. 2PO pod predsedstvom br. Janeza Pobarca je neumorno dajal inicijative in smernice sa smotreno prosvetno dalo svojih edinic Mirno lahko trdimo, da je prosvetno delo ▼ mnogem napredovalo. V večini edinic je tako mnogostranako, da so postale središče *sega p«»vetno-vzs;o}ne«ra delovanja t dotičnih krajih. Skoro povsod najdemo mimo intenasvnega sokolsko idejnega prosvetnega dela tudi raarveeelpv razmah ostalih prosvetnih oanog, želeli bi le še večjega razmaha lutkovnih odrov, Nedvomno bi bili uspehi prosvetnega dela še večji, ee bi imeli tudi tehnični organri več razumevanja za delo in ga podpirali, s ne, da ga ponekod celo omalovažujejo. Poudariti moramo, da je bilo sodelovanje med župnim tehničnim in župnim prosvetnim odborom složno ter se  je delalo sporazumno.
Župni prosvetni odbor je bil razdeljen ma sledeče odseke: dramski, lutkomii, soci-jalno-zdmv9rve-ii, mladinski, pevski in glasbeni, radio-odsedc. kmo-odsek in odsek za sokolski tisk. Sej je imel 2PO 12. ter izdal svojim edmicarn 12 okrožnic. Zbirka časopisnih rzreokav znaša nad 1350 izree-kov. Prosvetno delovanje v vseh 52 društvih župe je balo naslednje: sokolskih predajanj je bilo 319. drugih 147. predavanj s filmom 24, z diapozitivi 23, vseh poslušalcev je bilo 22.771. Govorov pred vr-rfatnl ie bile sokolskih 826. drugih 102, ; red 8030 poslušalci. Društvenih in debatnih večerov je bilo 217, dramskih predstav 139. lutkovnih 116. kino-predstaiv 638, akademij, koncertov, zabav itd. 356. izletov za deco in naraščaj 401. ostalih mladinskih prireditev 61. Sokolsko prosvetno Solo in tečaje je imelo 12 društev, idejno šolo za novo čl«<nfi*vo 12 društev s 64 predavanji pred 438 poslušalci, drugih prosvetnih tečaje*v je bilo v 6 društvih s 35 predavanji pred 135 poslušalci. Knjižnic je bilo 38. od teh 14 javnih, čitalnic 14. od teb 5 javnih: strokovnih knjig so imele knjižnice 4567, zabavnih pa 15.439 Naročnikov na sokolske liste ie bHo: na Sokolski Glasnrk 214. Sokola 269. Sokoliča 212. Našo Radost 555 in Sokolsko Prosveto 201. Sokolskih členkov in vesti je bilo objavljenih v eokolskih listih 210, v naprednem časopisju pa 1163.
Prosvetno delovanje v 27 četah pa je bilo naslednje: sokolskih predavanj je balo 102. drugih 56, predavanj z diapozitivi 4 ored 3506 poslušalci, govorov pred vrsto: sokolskih 195, drugih 26 pred 2662 poslu-Saloi. Društa-anih in d-ebatnih večerov 313, dramskih predstav 68, akademij, koncertov, zabav itd. 111, izletov za naraščaj in deco 38, sokolskih prosvetnih tečajev 6, idejnih Sol za novo članstvo 3 s 14 predavanji pred 56 poslušalca ter 3 ostali prosvetni tečaji z 9 predavanji pred 97 poslušalci. Knjižnico ima 18 čet, čitalnico pa 4 čete. Stro korenih knjig imajo knjižnice 959, zabavnih pa 778. Člankov in vesti je bilo objavljenih v sokolskih listih 99. v naprednem časopisju pa 322. Naročnikov ne sokolske liste je bilo: na Sokoteki Glasnik 48, Sokola 28, Sokoliča 22. Našo Radost 213 in Sokolsko Presveto 73.
Ze čim uspešnejše prosvetno delovanje se je župa razdelila na prosvetna okrožja, in sicer na ljubljansko okrožje z zasarrs-kim delom, na kamnišrko, dolenjsko, obmejno in Čabransko-gerovsko. Vsa okrožja, zlasti dolenjsko in kamniško vzorno delujeta, enako ljubljansko, dočim bo treba prosvetno delo v obmejnem okrožju letos poživiti. V ta namen bodo dobro služile okrožne prosvetne konference ter enodnevni delovni sestanki. Glavna prireditev v letošnji sezoni bo župni prosvetni dan, ki bo 5. maja t. 1. v veliki dvorani na Taboru.
PRIDE
Pesem na Volgi
ORIGINALNI RUSKI VELEFILM!
SOKOL
— župne lutkovne tekme. Da se zanimanje za lutkovno umetnost razširi ne samo v sokolskih vrstah, marveč tudi med našim občinstvom, je ZPO razpisal župn«-lutkovne tekme, ki so se pričele preteklo nedeljo in bodo trajale do 17. marca t. t. Kot prvi tekmovalec je nastopil lutkovni oder Sokola Vič, ki je v nedeljo zvečer uprizoril na svojem krasno in moderno urejenem odru Smorančevo rotkovno igro »Začarani go2*U v reMji br. Paternosta. Kljub dobri reklami in osebnim vabilom je bila udeležba zelo skromna in moramo ostro grajati predvsem članstvo, ki se je v tako pičlem Številu udeležilo tekme.
V dvorani se je nabrealo ob napovedani
V dvorani se je nabralo ob napovedani žili predsednika saveznoga lutkovnega odseka br. Zidariča, župnega lutkovnega referenta br. Kovača in več prijateljev viš-škega Sokol* iz Ljubljane. Kot ocenjevalna komisija so bili navzoči bratje Skružni, Markač, škerlj. Počivalnik in starosta Borštnik. Ta komisija je morala ocenit' igro po naslednjih točkah, in sicer inscenacijo, izbiro igre, ddkci<jo, tehniko lutk in igranje z lutkami, režijo in kostume Vseh dosegljivih točk je bilo 60. Vilki lutkovni oder se je za tekmo temeljito pripravil V« 6odelujooi so vložili mnogo truda, zato uspeh nI izostal. Krasna scenarija, učinkovita rasavetljsvs, igranje je napravilo na vse velik vtis. Občinstvo ni štedilo s priznanjem in tud" ocenjevalna komisija ob zaključku igre se je pohvalno izrazila o uprizoritvi. Končni uspeh tekme bomo objavili naknadno, ko bodo vse tekme končane. Danes pa moremo viškemu odru le čestitati ter mn želimo čim več uspehov Zdravo!
— Sokol Vič poziva naslednja viška nacdjonalna društva: Narodno odbrano, gas-ilsko četo, SK Reko, pevsko društvo Danica, k. o. Rdečega križa. Jadransko stražo, podružnico Društva jug'oslov obrtnikov, o. org. JNS. ravnateljstvo me sčanske šole. upraviteljstvo narodne ŠoJe in občinsko upravo, da se zanesljivo udeležijo jutri ob 19. važnega sestanka v občinski pisarni na G-lincah. Zdravo! — Uprava.
Po smuških tekmah Sokolstva v škoSji Loki
Prisrčno slovo od češkoslovaških bratov in sester. — Navdušene ovacije jugoslovenski vojski
skorja Loka, 19. februarja.
Predragi gostje — češkoslovaški Sokoli m Sokoliće — so ™»*m bili najdražji bratje in sestre te od prvega koraka, ki so ga napravili v naso staroslavno skorjo Loko. Z dušo in srcem smo si bili na mah eno, vsi v trdni veri, da zori slovanstvu po sokolstvu najlepša in najdragocenejša bodočnost.
Kakor sprejem je bilo presrčno tudi slovo v nedeljo zvečer pri čajanki, ki jo je pripravil Škofjeloški Sokol svojim mnogoštevilnim naj odličnejšim in dragim gostom. Zopet je bila velika, slavnostno okrašena dvorana premajhna, da bi mogla sprejeti vso pestro množico. Zopet so bile izpregovorjene besede, ki so nam vdale novega potrdila sokolskemu delu.
Zopet so bili prisotni vsi najodličnejši predstavniki javnega življenja, ko Je \2r pregovoril br. Miroslav Ambrožič, se zahvalil vsem za udeležbo pri saveznih tekmah, ki so pokazale pot sokolske vzgoje in napredka v službi domovine ter izrekel svojo presrčno zahvalo tudi bratom Ceho-slovakom. Br. P od gornik je prečita! nato rezultate tekem, ki so jih sprejemali z največjim navdušenjem in pohvalo. Viharje navdušenja so izzvale pozdravne besede župnega staroste br Jake fipicarja, ki je poudarjal, da vez med sokolskim! brati in sestrami severa in juga ni zasnovana na diplomatskih pogajanjih, marveč slom njena sila na vezeh duš in src. v nadaljnjem se je spomnil naše dične vojske. Ki je bila deležna ob tej priložnosti ogromnih, viharnih ovacij, zlasti še njen predstavnik, polkovnik I. pl. polka Mihajlo Lukič. Starosta je opozoril tudi na župni prosvetni dan in na 25 letnico župe Kranj, potem pa se je dvignil br. Dohuša ter v imenu čjOS nazdravil jugoslovenskim Sokolom, poudarjajoč načelo »Zvestoba za zvestobo!«
Nad vse viharno je bil pozdravljen savezni podstarešina Gangl. VeČminutne ovacije so onemogočile prvemu reprezen-tantu našega Sokola, da bi mogel izprr-govoriti, in šele počasi so pričele sekati njegove, pesniško nanizane in svetega duha ljubezni do domovine prepojene besede med poslušalce Vzkliknil bi kakor s pesnikom: Sem žalostno vesel in veselo žalosten . .., ko smo napravili naš veliki polet v prirodo. Vremenske prilike so naa zaustavljale, pojavile so se tehniške tež-koče, ki so nam hotele zaustaviti polet sokolske delavnosti, ki stremi navzgor k solncu, naprej in kvišku. Naša pot gre naprej in naprej. Izpopolnitev bodi nas vzor. Smo na meji, ki kliče po zvezi bratskih src. Ovignimo moči duševnosti na višino slovanskega rodu, da morejo stopiti na stran vsega kulturnega človeštva. Naša zvestoba do bratov in sester češkoslovaških je samo oddolžitev. Zvestobe ne bomo porušili, ker so naša pota moška, častna, sokolska. Z našim pokretom doživljamo    polet v globino nacionalizma,
nihče se mu ne bo mogel zaustavljati prea armado sokolstva, nihče. Kdor živi na na% ši zemlji Viharji Življenja naa ne smejo odvrniti od cilja Volja zmaguje, ustvarja
moža, junaka, tip človeka, ki spada v panteon človeštva Zgodovina je učiteljica, v sedanjosti pa si ustvarjamo načrte za bodočnost. Za nas velja le eno: Zmaga ali smrt! škofjeloške sokolske prireditve so samo mejnik k novemu letu, k novim hrepenenjem m ciljem za utrditev tega, kar Sokol hoče.
Ovacije, ki so najbolje pokazale, kako je iz srca govoril br. podstarešina niso in niso hotele ponehati, vsa dvorana je vzklikale sokolskemu prvaku.
Poslednji je izpregovoril br. Horvat, ki se je od čeških gostov najiskreneje poslovil v imenu škofjeloškega Sokola želeč jim, da bi odnesli s seboj najlepše vtise, kakor jih bo tudi loški Sokol ohranil vedno v prijaznih, bratskih spominih. Pokio-Mil je nato Cehom društveno spomenico, uvezeno v umetne platnice z narodnim ornamenti in grbom loškega mesta.
Vrsta govorov je bila s tem zaključena in med navzočimi se je razvila neskaljena zabava. Naši so se pomešali med češke goste, br. Sicherl pa je delil umetniške slike naših planin. Večerni vlaki so odpeljali goste
Našo domačo javnost bo nedvomno zanimalo, s kolikimi uspehi je sodeloval škofjeloški Sokol v družbi ostalih sokolskih edinic na saveznih in župnih tekman. V soboto, pri tekmah tričlanskih moštev na 12 km, je dosegla škofja Loka 4. mi-sto, pri članicah posameznicah v teku na 6 km pa Potočnik Katka 10. mesto. Izredno lepo se je uveljavil tega dne moški naraščaj v patruljnem   teku   na 1 Km.
Skofja I^oka, ki je postaviJa štiri vrste, je zasedla 1., 6., 7. in 10. mesto. Pri tekmah članic v nedeljo v smuku izpod Križne gere sta ae plasirali 6kofjeločanki su-šteršič Marija in Potočnik Katka na lu. in 11. mesto, ćlani, ki so smučali v smuku na 3.5 km izpod Breznice tudi v nedeljo, pa so dosegli naslednje uspehe: Sto-janovič Cedo 5. mesto, Linke Tone 14. mv»-sto, Visič Julij 21. mesto, Koritnik Berto 27. mesto, šink Igor 32. mesto. Igič Novak in Jesenovec Stanko 70. ln 71. mestu. Crnobori Drago 78. mesto, sink Borut 81 . 2igon Marjan in Grundner Vilko 85. in 8o. mestu. Vseh tekmovalcev v tej disciplin-, je bilo 101. Pri skokih fikofjeločani nts« sodelovali
Zdravniki, ki so vršili svoje posie i vso požrtvovalnostjo, so imeli malo dela O nesreči Zdenke Ažmanove, kl pa ne gr«-na račun tekem, smo že poročali, poleg nje pa sta še ponesrečila Mule j Ivan ■ Koroške Bele pri smuku v nedeljo, ki ga je oplazila nazbrže veja in mu pretrgala uho, pri skokih pa se jc pretresel ln si baje tudi zvil nogo Ješe Jože iz Radovljice, ki so ga prepeljali v bolnico.
ELITNI KINO MATICA BHBBB
Jutri vesela opereta
DUNAJSKO DEKLE
MAGDA SCHNEIDER
Vzorna gasilska župa
34 gasilskih čet iz litijskega sreza pri skupnem delu
Litija, 19. februarja. Naša Litija }e bila v nedeljo kot središče obširnega sreza v znamenju gasilske bratovščine. Gasilska župa je imela namreč pri Frankoru v Gradcu redno letuo skupščino.
Zastopnike društvenih edinic je pozdravil fcupni starešina g. Lajovic Franc s4., prav izčrpno tajniško poročilo pa ie podal marlrivi žuoni tainik e. Franjo Zapušek. ki je navedel, da s*eje naša župa 34 edinic, snujeta se pa ie dve gasilski četi. Zbor je počasrt:l spomin prejšnjega župnega tajnik« tov Franceta Peterce. ki je umrl med letom na posledicah prehlajenjo v gasilski službi. Rajnki Peterca je bil vzor plemenitega in delavnega gasilca, ki ee }e ves žrtvoval vrvišeni gtasilriki ideji. Zupno vodstvo je bilo ves čas v ozkih stikih s posameznimi odinicami Poslednja župna »eja j« bila ob SOleinici župnega starešine tov. La-jovica, ki vodi že 26 let litijsko župo in jo je pomagal tudi sam ustanavljati. Takrat! je Štela nasa župa le 4 Čete iz douiacetra ozemlja. 5 čet je b»ik> včlanjenih iz sosed* nih področij. V poalednii funkcijski dobi je pristopilo v litijeko župo ob reorganizaciji gasilstva i* sosedne dolenjske strani 13 Set. Danes šUje naša župa rekordno število 3 4 čet. Ves zbor je nato počastil sivolasega gasilskega veterana, župnega starešino tov. Lajovion. Tajnik je nato navedel, da je vsaka včlanjena gasilska edin len prejela po 500 Din podpore v preteklem letu, izredne podpore pa so prejele čete: Velika Loka 1500 Din, Verhi 1000 Din, Kostrevnica 1300, Palšmik 1000, Metnaj 2000, S enote ti 1000, Luče 1500, Litija za zgradbo gasilskega doma pa 4000 Din.
Večje število onemoglih gasilcev je prejelo po prizadevanju župne uprave enkratne podpore.
Na vsem področju župe je bilo v preteklem letu 17 požarov. V vseh primerih so storili naši gaeiloi svojo do Vin ost. žal pa niso vse čete sodobno opremljene in ni-majo niti potrsbnega orodia. Med letom so imela vsa okrožja vaje. ki so poklale veliko atnimnost in disciplino v gasilskili vrstah. Z:vahno delo v gafiHsk'h pdinicah izpričujejo naslednje številke: 148 sej. 45 cknsldh sestankov. 114 mokrih tn redovnih vaj ter večje število veselic in dramatskih orireditev
Bla^arn;5ko poročilo ie podal župni bla-^inik g Em:! KopHvnikar. ki je predlo -2*1 tudi proračun za novo upravno l*to in >o »a poglasn© sorefeb* V imenu npdrom** sa odbora je poročal predsednik župnega nadzornega <->dV>ra g Dolina r .Tnž.p iz Kresnic, ki je predlagal razrešnico blagafniku in vaaj upravi, kar Is bilo
j ©to.
Ves zbor je ostro kritiziral, ker se zavlačuje izvedba uredbe o pobiranju 6°'o prispevkov od premij vseh naših zavarovalnic. Uredba bi morala stopiti v veljavnost že prejšnje leto, pa se še niti letos na pričela izdajati Nasprotujejo i i zavarovalnice. Na gasilstvo nase banovine bi prišlo iz navedenega fonda letno 1.800.000 dinarjev. S tem zneskom bi bilo našemu gasilstvu prav lepo pomagano. Postopno bi se opremile vse edinice z modernim gasilskim orodjem in bi tako še lažje vršile vso svojo človekoljubno delo. Končno bi bilo s tem pomagano predvsem na^im zavarovalnicam, ki bi plačevale potem itak manjše odškodnine zavarovalnine. Župni zbor je sklenil resolucijo, naj se prične uredba takoj izvajati. Resolucija bo predložena upravi gasilske zajednice v Ljubljani in vsemi ostalim   merodajnim   činatel jem.
Nato ie bil izvoljen v upravni odbor dosedanji kooptirani član odbora g. Zapušek. Za delegata na zajedniaki skupščini v Ljubljani sta bila izvoljena starešina g. Lajovic Ln ta mik g. Zapusek.
Pri nadaljnji razpravi je bilo izrečenih več praktičnih predlogov. Dolinar iz Kree-uic je predlagal, naj se vnese v gasilski zakon obvezna porazdelitev župe v okrožja. 2upa je 7/irad i preobširnega ozemlja pre-okorna za poglobitev stikov s četami. Okrožja se naj določijo po krajevnih potrebah. Pri razdelitvi podpor se naj upoštevajo prvenstveno čete. ki imajo dolgove zarad' nabave orodja in gradnje domov.
Ob zaključku so zborovalei razpravljali tudi o gasilski razstavi, ki bo na ljubljanskem vr*le*ejrau. Za poverjenika, ki bo os&rbsl razstavni materijal iz naše župe, je bil irvolien g. Emil Koprivnikar Potem ko so še v popoldanskih urah raspravljali o internih društvenih zadevah, je bil zaključen dobro uspeli zbor.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.     uri zvečer
Paul Abrahamova
opereta ognjevitega jazza, sladkih melodij in nepozabnih alagerjev
VIKTORIJA IN NJEN HUZAlt
Svetislav Petrovič, Greti Thelmer, Mihael  Bohnen, Friedl SeJhnster, Emst V ere bes.
Kupujte domače blage*
Strmo 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 19. februarja 1935
Stev. 41
Prana Heller:
40
Sibirski brzovlak
ROMAN
Pomagal je pleniti trgovine z živili v eni ulici in vinotoč v drugi. Ko se je tako okrepčal, se je začel ozirati po važnejših nalogah. V njem se je oglasil spomin: hiša na Himmelfahrtskanalu, hiša z zlatim zakladom. In takoj jo je ubral tja. To je bilo okrog osmih zvečer.
V svoje ogorčenje je opazil, da so mesto zasedli drugi. Domišljal si je, da je zlati zaklad tajna, toda to je bila oči-vidno zmota, šest ali sedem mož je na-skakovalo hišo s krampi in sekirami. Svoje delo so opravljali zelo vestno. Bilo je jasno, da imajo res namen porušiti to trdnjavo kapitalizma.
Najmarljivejsi med njimi je bil pa njihov kolovodja, mož v žametastem suknjiču. Njegove zelene ribje oči so žarele v hladnem ognju, rdečo grivo je imel naježeno. Vzpodbujal je svoje pajdaše k večji vnemi Kmalu so se pokazali sadovi njihovega napora. Vezna vrata so se razletela.
Med hropecim klicanjem slave bodoči državi je planila tolpa v hišo, toda prvi, ki je vstopil v njo, je hitro odskočil. Za vrati je stal orjak, kosmat, gorili podoben orjak, ki ga je Jakob Isocki še predobro poznal. Bil je to mož, ki bi bil prejšnji dan malone ujel Jakoba Iso-ckega v hiši in ki je bil ujel njegovega spremljevalca, junaškega pijanca.
Stal je za vrati, oborožen z železnim drogom, in vse je kazalo, da se ne misli prostovoljno umakniti idealu nove dobe. Njegov železni drog je padal neusmiljeno po ramenih »nosečih ta ideal. Slišale so se srdite kletve in razburkani val nove dobe se je nekoliko umaknil. Toda mož v žametastem suknjiču si je kmalu opomogel od presenečenja,
— Proč! — je za klical na svoje pajdaše in potegnil iz žepa revolver.
Po tretjem strelu je orjak izginil od vrat. Ali je bil ranjen? To se ni dalo vedeti, šest revolucijonarjev se je previdno bližalo, kajti bali so se pasti in v tem so imeli prav.
Prvemu, ki je drugič prestopil prag, je bilo razbito čelo, drugi so pa planili v hišo, ne da bi se zmenili za njegovo usodo. Pred njihovimi sekirami in krampi se je orjak umaknil, vihteč železni drog okrog sebe, Z levo roko je potegnil iz žepa ključ, odprl težka železna vrata, ki jih je Jakob Isocki še predobro poznal, in izginil za njimi. Revolucionarji so prihiteli tja še pravočasno, da so dobili nekaj zadnjih udarcev po plečih. Potem so pa stali pred neizprosno zaklenjenim] vrati, trdnimi kakor skala.
Mož v žametastem suknjiču, ki je bil svojim pajdašem za petami, je kar škripal z zobmi od jeze. Pokazal je na vrata, in začel na vso moč razbijati po njih. Potem se je obrnil in zagledal Jakoba Isookega, ki se je plazil za njim, kakor se plazi šakal za velikimi zvermi. Brca je preselila Jakoba Isockega ven v naravo.
Jakob Isocki si je mel zadnico in prisegal osveto, toda Himmelfahrtska-nala ni zapustil. Sedel je na ograjo in čakal. V daljavi se je slišal hrušč in krik V mestu se je revolucija očividno nadaljevala. Toda nebo je bilo temno. Se nihče ni bil pritisnil baklje svobode na hiše meščanov. Skozi razbita vezna vrata je Jakob Isocki dobro videl v hišo, za katero se je zanimal.
Toda ta razgled je bil enoličen. Minila je ura za uro. Krampi so peli svojo trdo pesem, toda vrata se niso udala. Mož v žametastem suknjiču je besno iskal druge točke za napad, pa jin ni mogel najti. Stene so bile očividno enako močne kakor vrata.
Ko so njegovi pajdaši odložili krampe, je pograbil enega sam. Tu pa tam je srdito pozival stanovalce hiše, naj prostovoljno odpro vrata. Toda nihče ga ni poslušal. Vrata so ostala neizprosno zaprta. To je trajalo tako dolgo, da
bi bil Jakob Isocki zaspal, č* bi ne bilo
zunaj prehladno.
Potem se je pa naenkrat začul krik: Vrata popuščajo, vrata popuščajo! To je bilo okrog štirih zjutraj. Soince je baš vzhajalo nad hišami in zvoniki Gdanska, rdeče kakor pomaranča.
Toda Jakob Isocki se ni ustavil na ulici, da bi občudoval to naravno lepoto. Pozabil je bil na brco, ki jo je dobil ponoči, plazil se je proti razbitim vratom, pripravljen poseči vmes, čim se začne lov za zlatom. In baš ko se je plazil tja, je opazil nekaj, kar je bilo krivo, da si je takoj pomel oči
Gori po Hlmm e lf a h rtskan alu je prihajal najprej eden, potem dva, potem pa pol tuca ta privržencev nove dobe, Nosili so stvari, ki so jih bili osvobodili izpod jarma kapitalizma, toda nosili so jih slabo, kajti bežali so, bežali tako hitro, kolikor so jih nesle noge, med tem so pa glasno kričali, toda ne tako, kakor kriče ljudje, ko zagledajo vzhajajoče soince nad uresničenjem svojih sanj. Kričali so od groze, in sicer tem glasneje, čim dalje so bili v ulici. Naenkrat se je pa prikazal vzrok njihove groze.
Po ulici jim je prihajala za petami četa oboroženih mornarjev. Ali je Jakob Isocki dobro videl? Da, videl je dobro — četa angleških mornarjev s sabljami za pasom in puškami v rokah. Kako so mogli biti tu, ko je pa angleško brodovje odplulo včeraj popoldne, to je bila Jakobu Isockemu zagonetka, toda zakaj so bili tu, mu je bilo takoj jasno. Bili so tu, da bi preprečili ropanje in komunizem.
In po nagli izpremembi nazorov, ki je bila značilna zanj, je Jakob Isocki brž začutil, kje je njegovo pravo mesto v boju: bilo je ob strani mornarjev. Tu v hiši je bil zagrešen surov napad na zasebno imovinsko pravo.
Njegova dolžnost je bila preprečiti to in poskrbeti, da bi napadalci ne ušli roki pravice. Sklenil je storiti svojo dolžnost takoj.
— Halo! — je zaklical mornarjem. — Sem pridite! Tu ropajo. Na pomoč!
Ni mu bilo treba dolgo klicati. Angleški mornarji so zavili v hišo kakor na parado. Bil je zadnji čas, če so hoteli preprečiti surovo kršitev lastninske pravice. Težka vrata, ki so kljubovala celonočnemu napadu, so se že tresla v svojih tečajih. Bilo je vprašanje sekund, kdaj se bodo prelomila.
Možje, ki so razbijali po njih, so bili tako razvneti, da niso opazili prihoda angleških mornarjev. Ničesar niso opazili, dokler niso hajduki angleške mornarice planili na nje in dokler niso začutili kopit njihovih pušk na svojih zadnicah.
Ko so se naglo obrnili, da bi se postavili v bran, je* bilo že prepozno. Omamljeni od udarcev so se dali ujeti brez vsakega odpora.
Le eden se je branil na vse kriplje. To je bil mož v žametastem suknjiču. Potegnil je iz žepa revolver, toda še predno je ustrelil, ga je vrgla brca tja, kamor je bil priletel Jakob Isocki. Revolver je bil odletel v kot. Režeč se od škodoželjnosti je Jakob Isocki poslušal njegove kletve.
Poveljnik mornarjev, mlad poročnik, se je ozrl okrog.
— To je čuden dom, — je dejal, — ali je to banka?
Pokazal je na težka železna vrata,
— Da, da, to je banka, — je odgovoril Jakob Isocki in si pomel roke.
— Ste vi ravnatelj? — je vprašal poročnik prijazno.
— Ne, samo blagajnik sem, — je odgovoril Jakob Isocki v svoji najboljši angleščini. — Vso noč sem čakal tu zunaj. Vso noč so bili lopovi na delu, da bi mi ukradli moje zlato. Pomislite, kaj bi bilo, če bi ne bili prišli vi.
Počil je v histeričen smeh. Mladi poročnik ga je zamišljeno gledaL
— Naprej moramo s temile gospodi, — je dejal svojim mornarjem. — Naprej!
Kupujte domače blago!
200 letnica platine
Letos v januarju je minilo 200 let, odkar je našel španski geometer don Ulloa na enem izmed svojih znanstvenih potovanj v Peru srebru podobno trdo in svetlo kovino, ki jo je nazval platina baš zaradi njene podobnosti 8 srebrom, ki mu pravijo Spanci plata. Leta 1741 je našel platino na Jamajki angleški metalurg Charles Wood. Nekaj let pozneje je proučil platino nemški metalurg Scheffer in zaradi mnogih, na čisto zlato spominjajočih lastnostih, jo je nazval »belo zlato«. Leta 1819 so našli platino na zemljiščih kneza Demidova na Uralu, kjer so jo pozneje največ pridobivali. V letih 1824 do 1834 so pridobili na Uralu toliko platine, da so kovali iz c*e rublje in sicr dva in pol milijona komadov. Pozneje, ko je prišel razmah kemične industrije, so vzeli platinaste rublje iz prometa in napravili Iz njih čašice, retorte, žico in druge potrebščine za kemijo.
Do svetovne vojne so pridobivali od celotne količine okrog 8.000 kg celih 90 % platine na Uralu, drugo pa v Južni Ameriki, Avstraliji in na Borneu. Napredek sintetične kemije, ki je našla več drugih cenejših in učinkovitejših katalizatorjev, dalje napredek metalurgije, ki je nadomestila platino pri izdelovanju posode z rje prostim jeklom, kakor tudi napredek v izdelavi nikla v Kanadi, kjer pridobivajo zdaj platino kot postranski produkt, vse to je omajalo monopolsko stališče uralske platine in prišel je silen padec cen, posledica je pa bila, da se platine zdaj že manj rabi v draguljarstvu. In tako praznuje svojo 200 letnico v zatonu svoje slave ker jo izpodriva nikelj deloma kot odpadek pri njegovem pridobivanju, deloma pa kot hromoniklovo jeklo, ki je zdaj najpogostejše nadomestilo platine.
Zvočni kino Dvor
Pred regulacijo Zvezde
Preureditev Zvezde je samo nujno potreben člen celotne
regulacije stare Ljubljane
Iz nove Turčije
V Kemalovi državi reform še ni konec Zdaj pridejo na vrsto cerkveni prazniki. Eden izmed prvih zakonov, ki pride v marcu pred parlament, govori o odstranitvi starih mohamedanskih praznikov, ki bodo nadomeščeni z narodnimi spominskimi dnevi. Gre za deset praznikov, med njimi dva znana, Bajram in dan Mohamedovega vnebohoda. Na njihovo mesto naj pridejo petdnevno novoletno praznovanje, tridnevni praznik od 29. septembra do 1. oktobra v spomin na proglasitev republike in dvodnevna svečanost v spomin na odločilno Kemalovo zmago.
»Tisoč novoturških besed« se bo najbrž imenoval nov, tisoč besed obsegajoči slovar, ki izide v najkrajšem času in ki ga je pomagal sestaviti sam Ghazi Ataturk. Ta slovar novoturškega jezika je iztrebil vse tuje, zlasti arabske in perzijske izraze, in jih nadomestil s po^bljenimi staroturškimi izrazi. Obsega ne samo nove izraze za uradno označevanje, temveč tudi povsem izpreme-njene besede za vsakdanje življenje in Turki se bodo morali učiti na novo svojega lastnega jezika, Če bodo hoteli pravilno reči »dober dan« ali »na svidenje«. Čim izide novi slovar, bodo izobraženci takoj govorili v novem jeziku. Vse učne knjige bodo revidirane in vlada upa, da se bo tudi ljudstvo rado oprijelo novega jezika.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v suinostt:
MALI OGLASI
V vseh malin oglasih velja oeseda 60 para, davek Din a.— Najmanjši znesek za mali iglas Din 5.—. davek Dtn 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lankc tudi v znam-tian — 2a pismene odgovore glede maJir oglasov je treba orllnzlti znamko   -   Popustov za male oglase ne priznamo
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
VEČ? SPALNIC prodam. Tomšič, Zg. Kašelj, D. M. v Polju.
POHIŠTVO za 1 sobo in kuhinjo prodam. Brod 19, p. št. Vid nad Ljubljano.
PRODAM HI SO
Za vodna št. 63, Celje.
SKUPIM
POUK
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
STROJEPISNI POUK
po desetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do *68. in od do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Pouk se prične dne 4. marca. Vpisovanje dnevno od 6. do %8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta št. 15.
740
ŽETNTTVE IN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestneje. Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v postnih znamkah: REZOR, Zagreb, posta 3. 13/L
ženini:
Crne suknje m obleke res poceni kupite pri
PRESKEBJC, LJubljana. Sv. Petra cesta 14
4/T
Manufakturo
nudi ugodno
(državnim uradnikom tudi na obroke)
Oblačilni ca za Slovenijo, LJubljana, Tvrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze)
V račun vzame tudi hranilne knjižice Zadružne zveze pod »Čistost«.
Ljubitelji divjačine! Lovci?
filtri v restavraciji Hotela Metropol
specialiteta: DIVJI PRAŠIČ, pripravljen na vse načine. Dospela je poslijatev izbornega cvička, ki se toči od danes naprej v restavraciji in kavarni. — Pridite, poskusite!
PAzrso
Besedn 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
NEMSKO-SLOVENSKI
BRADA CEV SLOVAR kupim. — Ponudbe na upravo ' vsak večer koncert; nova tz-»Sl. Naroda« pod > Slovar 748« j vrstna godba in pjevačice. 12/L
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
KAV AKNA STRITAR
MLEČNI IZDELKI
PRVOVRSTNI EV POLNOMASTN1
sir trapist Ia kg Din 11.—, Ha 7.—, TTTa 5.—. Eidamski, salama, blok to krogla Din 14.—. Grover 11.—. Ekstrablok v stanjolu Din 12.—. Ementalec Ia 19.—. Liptavec Din 10.—. Najfinejše pasterizirano surovo maslo *4, Vg, Vio m v bloku od kg: 1—10, Din 20. Vse post avno vagon ali posta Grubisno polje — nudi »TRIGLAV«, mlekarska Industrija GruMšno polje, 741
Ljubljana, 19. februarje. Čeprav je Zvezda prirasla Ljubljančanom še tako k srcu, vendar morajo priznati, da zdaj ne zasluži več imena park in da ni več nič taksnega na nji — tudi vremenska hišica ni izvzeta — na kar bi jih vezala sentimentalnost. Kostanji, Id so bili tako priljubljeni zaradi svoje sence, kakor da moramo v Ljubljano uvažati senco, so že preživeli svoj čas. Največja vrtnarska umetnost jim ne more več vliti življenja v trhla debla in odmirajoče poganjke. Poti v Zvezdi so tudi vedno blatne in vegaste, ker se je nakupičilo zaradi neprestanega posipavanja leta in leta na vagone mehkega nasipa. Zdavnaj je bila že potrebna vsaj preureditev poti, planiranje, če že ne smotrena celotna regulacija. Zdaj zopet razmišljajo o prepotrebni regulaciji in trdno upamo, da se bodo dela lotili že spomladi, kar si morajo želeti vsi meščani, ki gledajo z razumevanjem na razvoj, napredek ter olepšanje mesta.
Regulacija Zvezde je bila aktualna že l. 1929. in tedaj je bil tudi že odobren arh. Plečnikov načrt. Občinski svet se je zavzel za regulacijo, del meščanstva je pa odklonil preureditvene načrte, češ, Zvezda naj ostane, kakršna je. To bi lahko šteli v zlo meščanom, toda upoštevati je treba, da niso toliko konservativni in nezaupljivi v novotarije, kolikor niso dovolj razumeli, za kaj prav za prav gre. Ustrašili so se, da bo Zvezda oropana zelenja ter da se bo spremenila v pust trg, d očim je po novem načrtu 5450 m2 zelene površine, zdaj je je pa le 2280 m2. Tudi dreves bi bilo zasajenih mnogo več: v stari Zvezdi jih je lahko 197, v novi 233.
Meščanom je tudi treba povedati, da ne gre le za regulacijo Zvezde. Preureditev Zvezde je samo nujno potreben člen celotne regulacije stare Ljubljane in spojitev, odnosno prehod baročne Ljubljane v periferijo in naravo. To se pravi, da je regulacija Zvezde v zvezi z regulacijo Vegove ulice, Cojzove in Emonske ceste, Trnovega ob Gradaščici, Dvornega nasipa in Marijinega trga ter Šubičeve ulice, ki bo spajala Zvezdo s Tivolijem in novim univerzitetnim drevoredom. Tako postane Zvezda srce starega mestnega središča, kjer se stekajo zelene žile — avenije prav za prav — vodeče v osvežujočo naravo. Lepota in zdravje se družita v enem, smotrenost in umetnostni Čut, smisel za estetiko, vodita ustvarjalca.
Cojzova cesta je regulirana, Vegova ulica z Napoleonovim trgom in parkom pred Glasbeno Matico očituje mojstra, okolica Gradaščice je postala tako lepa, da smo je veseli in tudi ureditvi Ljub-ljaničinih nabrežij se bližamo, Gerber-jevo stopnišče in tromostje nam budita upanje. Zdaj si pa oglejmo zvezne črte regulirane Ljubljane, ki se križajo v Zvezdi! Z Vegovo ulico je Zvezda v neposredni zvezi. Do trnovskega mostu je Emonska cesta skoraj ravna črta, a tudi Emonska cesta še čaka regulacije. Ako podaljšamo cesto, odnosno črto, vzporedno ob kazini, je Subičeva ulica pri policiji podaljšek, ki lahko sega čez železnico baš do začetka projektiranega univerzitetnega drevoreda, ležečega v smeri jug-sever; na drugi strani pa pridemo v ravni črti do Gerberjevega stopnišča. Pravokotna črta na prejšnjo sega čez sredo Zvezde v smeri od vremenske hišice in hiše Mestne hranilnice v Prešernovi ulici skozi kazinski vrt.
Gre torej, razen tega za to, da se regulira Zvezda sama na sebi, tudi za to, da dobi zvezo s Tivolijem in da se ji priključi kazinski vrt ter, da se zveze po pasaži Prešernova ulica z Zvezdo. Važno je zlasti, da se podaljša subičeva ulica, V ta namen je treba odrezati okrog 16 m v širino uršulinskega vrta vzdolž od Valvasorjevega trga do
Selenburgove ulice. V splošnem interesu je, da lastniki odprodajo pas zemljišča; brez popolne izvedbe regulačne-ga načrta, zlasti brez zveze Zvezde z Valvasorjevim trgom in Tivolijem, preureditev Zvezde same na sebi še nima pravega pomena. Treba je tudi odkupiti kazinski vrt, ker sicer ni misliti na zvezo s Prešernovo ulico. Nedvomno pa zaradi ovir glede odkupov zemljišč ne smemo odlagati dela. Zvezdo samo lahko začno regulirati že jutri.
V tolažbo Ljubljančanom, ki bi se kljub vsemu težko ločili od obžaganih kostanjev, je treba povedati, da kostanji lahko še ostanejo, saj drevesa sama na sebi ne ovirajo pri preurejeva-nju. Sprijazniti se pa moramo s tem, da bo treba ostarele kostanje podirati postopno, kajti strohnelega drevesa vendar ne moremo držati pokoncu. Tudi vremenska hišica ni v nevarnosti, česar se je najbrž tudi kdo bal.
Apeliramo na mestno občino, naj postavi zadevo odločno na dnevni red In naj se lote pogumno dela, ne glede na tiste, ki gledajo na razvoj Ljubljane iz žabje perspektive.
Iz Noveea jraes**
_ Zborovanje   ielernifarske   »Sloire<. V
nedeljo zvečer je bil v prostorih eostilne g. Osolnika občni zbor   podružnice železničar-ske >Slogec. Zbor je vodil predsednik g. A Kavšek. ki je pozdravil predvsem delegate centralnega   društva iz Ljubljane,   gg. inž. Zelenka,   Furlana in  Daneva,   nato pa počastil spomin pokojnega kralia Aleksandra L, kakor tudi umrlega člana Kovača Josipa. Delovanje podružnice je bilo prav zadovoljivo. Društvo, ki goji med železničarji družabnost, petje in glasbo,  ie svoje poslovno leto zaključilo z razveseljivimi uspehi. Napredoval je predvsem pevski zbor pod vodstvom g. Gorenska. ki šteje okrog 30 dobro izvežbanih   pevcev.   Razveseljivi    so rudi uspehi godbenega odseka.   Tajnik g. Cam-pelj je med drugimi navel. da ima podružnica vseh članov 132 in da bo glasbena šola znova oživljena, po okrevanju g. Golobica. Blagajniško poročilo g. Celesnika navaja,   da   znaša   poružniČno   premoženje Din 11.386. Stanje blagajne je Din 5.896, kateri znesek je razen neke malenkosti naložen v Mestni hranilnici. Za nadzorni odbor je g. Štefan Jarc predlagal celotnemu odboru za njegovo vzorno poslovanje razrešnico. Predsednik    centralnega    društva   >Sloge< ini. Zelenko,   je  sporoči!   pozdrave ljubljanske >Sloge«, želeč podružnici Čim več uspehov in razmaha.   Delegat   UJNZ,   g.   Furlan iz Ljubljane je podal   več   koristnih smernic za bodoče delo in obljubil vso pomoč centrale.   Pri   slučajnostih   je g. Konamenko predlagal, naj  podružnica organizira lastno godbo na  pihala,  proti čemur pa  je imel tehtne pomisleke g. Golobic, ki je za ustanovitev  salonskega orkestra. Zhorovalci so vzeli razveseljiva predloga na znanje in bo zadevo   podrobno   proučil   godbeni odsek. Pri volitvah v novi odbor je bil ponovo"* izvoljen   za   predsednika g. Alojzij Kavše.. in gg.Konamenko, Campelj. P. Celesnik, J. Pretnar, 5. Jarec, K. Gorup, Zgaga, Fajfar, Žagar. Kopar in F. Vovk
Iz Celja
—c Pozor pred falziflkatll Celjska policija Je zaplenila ponarejen kovanec sa 50 Dtn. Falzittkat je Izdelan iz mešanice aluminija in svinca, ima te mn os ivo barvo in p loče vi na* t zvenk ter je brez napiea na robu Opozarjamo občinstvo na te falsifikate, ki se močno razlikujejo od prtat-nkh kovancev.
—c Smrtna žetev. V nedeljo je umrl v Gelju (Komenskega ulica 12) 791etni upokojeni cinkarniški delavec Sdmon Narat, v Bukovem Žlaku 1 prt Cel j« pa je umrla 631etna goetilničarka in posestni ca Reza K oš toma jeva. V celjski bolnici je umri v soboto 53letni posestnik Andrej Am-šek iz Škofje vasi pri Celju.
—C Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Celju je na svoji zadnji seji sklenii, da ee čno zbirati prispevki. Vad uradi, župni.« . šolska vodstva, občine, društva in organizacije dobijo v najkrajšem čaeu nabiralne pole in zadevna navodila.
Urejuje Josip Župančič. — Za »Narodno daltarao« Fran Jezersek.
— Za upravo in inaerauu dal Usta Oton Chriatol. —
Vftl v Ljubljani.