Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 255 Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti 33 . Zagreb: Hrvatska aka- demija znanosti i umjetnosti, 2015, 371 strani. Judit Gál: Ugarski horizonti u povijesti Crkve u Dalmaciji: Analiza kraljevskih darovnica Crkvi (str. 1-20). Članek obdeluje problematiko kompleksne vloge ogrskih kraljevskih darovnic v 12. in 13. stol., v času vladavine dinastije Arpadovi ća. Prvi del analize na podlagi narativnih in diplomati čnih virov se koncentrira na kronološke in teritorialne karakteristike darovnic, medtem ko drugi del obdeluje mesta, kjer so bile darovnice izdane, da bi se s tem ustvarila slika o na činu, ki ga je kraljevski dvor koristil v komunikaciji s podaniki, posebej med kraljevskimi in vojvodski- mi obiski Dalmacije. Naposled zadnji del članka navaja prejemnike darovnic in razmere v katerih so bile darovnice izstavljane mestom v obravnavanem razdobju. Postavlja se tudi vprašanje kako je urbani razvoj vplival na izstavljanje kraljevskih darovnic Cerkvi ter kako je kraljevski dvor reagiral na družbene spremembe na obalnem obmo čju. Maja Cepeti ć: Srednjovjekovni Ivani ć - razvoj i prostorna organizacija naselja (str. 21-48). Na podlagi zgodovinskih virov, ohranjenih gradbenih spomenikov in terenskih raziskav je avtorica poskusila ugotoviti zgodovinske pogoje, ki so vpli- vali na razvoj srednjeveškega Ivani ća, osrednjega naselja istoimenskega posestva zagrebškega škofa, s poudarkom na obdobje 13. in 14. stol. Zaradi dobrega pro- storskega položaja ob veliki cesti, ki povezuje Čazmo z Zagrebom, se je naselje v drugi polovici 13. stol. razvilo v svobodno (škofovsko) trgovsko mesto. Izražena osrednjost v lokalnem smislu, je produkt niza funkcij (upravno-administrativnih, verskih, prometnih, trgovskih in sodnih), ki jih je imelo srednjeveško naselje in ki so pomembno vplivale na njegov razvoj. Branka Grbavac: Zadarska plemi čka obitelj Ljubavac u 14. stolje ću (str. 49-68). Avtorica v razpravi na podlagi objavljenega in neobjavljenega gradiva v fondu Spisi zadarskih bilježnika v Državnem arhivu v Zadru, prikazuje zgodovino in delovanje članov družine Ljubavac v zadarski komuni v 14. stol. V razpravi so objavljeni biografski podatki o članih te družine in so analizirane njihove oporoke. Anita Bartulovi ć: O jezi čnoj komunikaciji prema spisima zadarskog notara Petra Perencana (1361- 1392) (str. 71-101). V zadarskem Državnem arhivu obstaja velik del neobjavljenega gradiva, ki se nanaša na srednjeveški Zadar. Med tem gradivom se nahajajo številni notarski spisi, iz katerih so se črpali podatki, ki nam služijo Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 256 za razjasnjenje gospodarskih, družbenih, pravno-politi čnih in kulturnih aspektov srednjeveške mestne komune in njenega zaledja s ciljem, da bi se razrešilo vprašanje etnogeneze. To gradivo je treba pregledati v fi lološkem kontekstu zaradi dopolnitve slike o komunikaciji med ljudmi razli čne družbene, kulturne in jezikovne pripadnosti, ki so težili k pravni uniformiranosti svoje širše družbene skupnosti. V tem pogledu je bila podlaga sporazumevanja komunikacija v latinskem jeziku, ki je prevladal njihovo razli čnost, je pa to razli čnost tudi absorbiral. To se opaža v notarskih spisih, v katerih so v njihov srednjeveški latinski korpus vklju čene številne besede slovanskega ali romanskega izvora. Zato se na podlagi analize posameznih vrst notarskih spisov Petra, imenovanega Parencan iz Padove (1361-1392) izdvajajo termini iz vermakularnih jezikov v latinskem jezikovnem korpusu, upoštevajo č, da je jezik odraz sprememb, ki se dogajajo v sociolingvisti čnem kontekstu, ki so nastale zaradi gospodarskih in kulturnih gibanj dolo čenega razdobja. Prav tako se v razpravi skuša osvetliti problem razvoja komunikacije med ljudmi razli čne družbene in etni čne pripadnosti v stiku z latinskim administrativnim jezikom, glede na to, da o tem niso na voljo nikakršna eksplicitna obvestila v zgodovinski virih zadarske komune. Suzana Miljan: Familiaritas i klijentelski sustav unutar plemi čkog društva Zagreba čke županije za vrijeme vladavine Žigmunda Luksemburškog (1387-1437) (str. 103-132). V razpravi se obravnava vpliv pripadnosti velikaških družin na družbeni položaj pripadnikov srednjega in nižjega plemstva in njihovih družin. Pri tem slednji niso izgubili svoj plemiški status niti druge vrste plemiških svoboš čin, ki so jih sicer uživali, kar je moglo dovesti do sporov z njim nadrejenih velikašev. Poudarek je dan na vpliv teritorialnih faktorjev kot odlo čujo čih za sklepanje klientelskih odnosov. Ti problemi so obravnavani na primerih velikaških rodbin Zagrebške županije za čas vladavine Žigmunda Luksemburškega. Tatjana Pai ć-Vuki ć: Pedagoški i moralno-didakti čki zbornik Muslihuddina Kninjanina iz 1609. godine: Rukopisi arapskog izvornika i osmanskog prijevoda (str. 133-162). Leta 1609 je bil Muslihuddin, sin Alijev iz Knina, v Banji Luki derviški šejk in profesor medrese, džamijski imam, pridigar in muftija. On je sestavil zbornik v arabskem jeziku z naslovom Poklon u čiteljima i dar u čenicima, ki ga je nato prevedel na osmanski turški jezik. To je zbirka nasvetov za življenje v skladu z islamskim naukom in spodbuda za u čenje in pou čevanje, ki se v velikem obsegu sestoji iz koranskih ajetov, hadisov in drugih islamskih izro čil. Rokopisi arabskega izvirnika in osmanskega prevoda se hranijo v Orientalskoj zbirki Arhiva HAZU v Zagrebu. V razpravi so prikazani rezultati paleografskih in kodikoloških raziskav teh rokopisov, ki nakazujejo sklep, da oba izvirata iz prve polovice 17. stol. Vendar se niti za enega ne more šteti, da je avtograf. Raziskava vsebine zbornika kaže, da sta samo uvodno avtobiografsko poglavje in sklep Muslihuddinova avtorska teksta, srednji del pa so izvle čki iz zbirk hadisa in verskopravnih in didakti čnih del drugih piscev. V delu je podan prevod uvoda in sklepa z arapskega jezika v hrvaški jezik, kakor tudi primerjava vsebine in stila arabskega in osmanskega teksta. Vesna Tudjina: Recepcija Marka Antuna de Dominisa u Engleskoj (1614-1622). (str. 163-172). Marko Antun de Dominis je preživel v Angliji slabih šest let. V tem času je odnos do njega nihal od navdušenega poslušanja njegovih pridig in slavljenja Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 257 njegove u čenosti do njegovega izgona iz države. Kakor se je menjala politi čna klima, pogojena z razli čnimi interesi in spremljana z raznovrstnimi spletkami, tako se je menjal tudi odnos Angležev do Dominisa, ali osnovna karakteristika tega procesa izhaja iz nerazumevanja Dominisovih resni čnih prizadevanj. Na podlagi dokumentov, ki so ohranjeni v Britanskem državnerm arhivu (The National Ar- chives) v Londonu, je prikazano, kako so od Dominisovih idej v Angliji sprejeli le tisto, kar je bilo trenutno politi čno dobrodošlo, da pa se pri tem njegovih idej pravzaprav ni niti poskušalo preveriti. Lovorka Čorali ć: Zadarski oto čani u mleta čkim prekomorskim kopnenim postrojbama (18. stolje će) (str.173-198). Tema te razprave je namenjena raz členitvi deleža vojakov, ki so bili doma iz zadarskih otokov v beneških prekomorskih kopnih postrojenjih (pehota in konjenica) v 18. stol. Delo temelji na raz členitvi izvirnega arhivskega gradiva, ki je shranjeno v Archivio di Stati di Venezia, gre pa za popise pripadnikov posameznih vojaških enot, ki jih je sestavljala pristojna državna ma- gistratura (Inquisitori sopra l’ ammistrazione dei publici ruoli). V osrednjem delu razprave se raz členjuje časovni okvir v katerem so se spominjali zadarskih oto čanov v beneški kopenski armadi, njihova ožja zastopanost v kopenskih in konjeniških enotah, osebne zna čilnosti vojakov, poveljniški kader, kakor tudi kraji njihovega delovanja oz. popisovanja enot, v katerih so ti vojaki bili evidentirani. V dodatku k razpravi je podan celovit pregled vojakov iz zadarskih otokov, zapisanih (po dosedanjih raziskavah) v beneški pehoti in konjenici. Grozdana Franov - Živkovi ć: Glagoljski mandat iz 1750. O postrojavanju teritorialnih snaga Zadarskih otoka. (str. 199-215). Beneška oblast je organizirala prostovoljno armado za vojskovanje sposobnih mladeni čev. Teritorialne sile (forza teritoriale) so imele vojne, obrambne in redarstvene vloge. V primeru vojne ne- varnosti so jih mobilizirali. Moški, ki so bili sposobni za orožje so morali prestati razne vojaške vaje na mestih, ki so bila odrejena za njihove enote. V razpravi je prikazano kako, kdaj in kje se je odvijalo postrojavanje pripadnikov teritorialnih sil na zadarskem oto čju ter kakšne so bile vsakodnevne naloge častnikov na teh vajah. V fondu družine Lantanase se nahaja mandat o obnašanju na teh vajah, s katerim se je skušalo prepre čiti nered in medsebojne spore, ki so se sicer vsakodnevno do- gajali med meš čani posameznih sosednih in bolj oddaljenih mest zadarskih otokov. Ana Bio či ć: »Nevaljao« sve čenik ili »nemaran« Biskup - tužba đakova čkog sve čenika Josipa Karla Fu čka protiv biskupa Strossmayera 1869. godine (str. 217- 237). V članku se na podlagi arhivskega gradiva Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu in Nadško fi jskega arhiva v Zagrebu raziskuje obtožba proti škofu Josipu Jurju Strossmayerju zaradi zanemarjanja in nepoštenega postopanja s kaplani nje- gove Đakova čke ali Bosanske in Sremske ško fi je. Obtožbo je duhovnim in civilnim oblastem posredoval ško fi jski kaplan Josip Karlo Fu čko. V prvem delu razprave so prikazani biografski podatki o tožniku Fu čku, ki se kasneje dovedejo v zvezo s samo obtožbo. Nato se rekonstruira potek tožbe, za katero se je odkrilo, da je imela politi čno ozadje. Prikazane so posledice, ki jih je tožba imela za tožnika in obtoženca. Na koncu je prikazano Fu čkovo življenje po tožbi, glede na to da je bil degradiran v status laika. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 258 Dunja Modri ć-Blivajs: Biogra fi je zagreba čkih srednjoškolskih profesora i njihov doprinos razvoju akademije i sveu čilišta (1883-1903).(str. 239-263). Na podlagi izvirnega arhivskega gradiva iz Državnega arhiva v Zagrebu (Matica i sposobnika zagreba čkih srednjih škola) so obdelani življenjepisi štiridesetih srednješolskih profesorjev, ki so z svojim znanstvenim delovanjem dali prispevek k razvoju Kraljevskega vseu čiliš ča Franje Josipa I. v Zagrebu ter Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, prav tako v Zagrebu. Nekateri so svoje kariere nadaljevali na Modroslovni in Teološki fakulteti. Izkazali pa so se tudi v svojih znanstvenih disciplinah. Na koncu je dodan seznam srednješolskih profesorjev, ki so postali člani JAZU v Khuenovem obdobju. V oddelku Gradivo je prikazano besedilo Ivana Jembriha: Pisma Ivana Kostren či ča Vatroslavu Jagi ću (str. 267-280). Še vedno se trdi, da so pisma zna- menitih slavistov v zgodovini slavistike dragoceni vir za poznavanje njihovih življenjskih razmer in odnosov med njimi na eni strani, z druge strani pa so taka pisma vir relevantnih podatkov tudi o družbenopoliti čnih, kulturnih razmerah in znanstvenih pogledih o fi lološki tematiki, s katero so se ukvarjali. Zaradi tega so pisma posameznih slavistov iz preteklih razdobij pomembno gradivo za zgodovino slavistike. Da je to res izpri čuje štirinajst pisem Ivana Kostren či ča (1844-1924), namenjenih Vatroslavu Jagi ću (1838-1923). Eno pismo je iz Dunaja (1875), enajst iz Zagreba (1895), iz leta 1896 je eno pismo, eno je iz Crikvenice (1914). Ve čina pisem je namenjena Jagi ću iz Zagreba na Dunaj. Prvo pismo je iz obdobja, ko je imel Kostren či č službo prvega knjižni čarja Univerzitetne knjižnice (1875-1911), potem pa je bil tudi tajnik in blagajnik matice Hrvatske (od 1877). Tukaj objavljena pisma so opremljena z beležkami in komentarji. Objavljeno so tudi recenzije 34 publikacij v angleškem, hrvaškem, latinskem, madžarskem, nemškem, romunskem in srbskem jeziku. Jože Ma ček