)














(JU^VCJ A-
m j k
f/44

13 i
. - - - * - •	- sr J.
,'f

lil
i I
lipi
ti
t
j
p
I
1
,_L
m
ZENITNE
svatMue navafle ia napitnice
z godčevskim katekizmom
sl ovenbistriške okolice
na Štajerskem.
Zapisal
Lovro Stepišnik.
Maribor
Tisk in zaloga J. Leon-ova
1884.
•j#:


■w.
i|!
II
; i
H.
s
i!l
\i\

-j®!
F	■
,?
11
1
ZENITNE
svatbine navade in napitnice
z godčevskim katekizmom
iz
slovenbistriške okolice
na Štajerskem.
Zapisal
Lovro Stepišnik.
Maribor
Tisk in zaloga J. Lton-ova
1884.
I
S' ^~r-s -	-•	^<■ - ~ ^-f. r>»^65*^ ■ • ■3‘frg'z..
l
—',3f^r-k	-—Ei - - —'E' (^- - •.—- ‘

J, ST-?
* MariBc ^od. d^3
Moj oča so že stari,
Oj jaz sem še pa mlad;
Kmetijo mi b’jo*) dali — Oženil bi se rad.
Le ženi se sin ljubi,
Ob to me veseli!
Pa „pnrgarce‘,:i!*) ne vzemi — Le vzemi kmečko hči.
Kmetica zgodaj vstane,
Na svoje delo gre,
Ta purgarska se obrne In v lepem dnevu spi.
Kadar se mladenči hočejo ženiti, pošljejo kakega zgovornega moža navadno v sredo ali saboto zgodaj v jutro svatovat. Ko v hišo stopi, pozdravi domače s starim krščanskim pozdravljenjem rekoč :	„Hva-
*) bojo. **) mestjanke.
]jen bodi Jezus Kristus; dobro jutro vam Bog daj! Oglasil sem se danes pri vas. Zvedel sem namreč, da imate prodati rumeno pšenico pa pitane voličke. Bomo se o teh rečeh nekoliko pogovarjali in če je mogoče in nam vsem povoljno, tudi pora-zumeli." Potem skuša izvedeti od staršev ali oskrbnikov nevestinih in tudi od nje, ali jim je po volji, da bi se deklica prostovoljno zaročila z imenovanim mladen-čem.
Ce dobi povoljni odgovor, pride ta mož (starašina) poznej z ženinom, da se porazumejo in zaroko obhajajo, kar se navadno pozno zvečer godi. Ko si ženin | in nevesta sežeta v roke, njima starašina v znamenje stanovitnosti vina po rokah polije govoreč: „Bog daj srečo." Zvunaj pod oknom pa fanti po trikrat zauckajo.
Potem delajo piiprave za gostovanje in grejo k notarju juterne delat. Ko nastopi predvečer, pridejo godci na dom že-| nina, in — če je mogoče — tudi neveste, da zagodejo „kranclpint“. Zgodaj v jutro pa pride starašina z ženinom in njegovo družbo pred vrata nevestinega doma in
s, «----------------------------------------------s
začne tako-le klicati:	,, Hvaljen bodi Je-
zus Kristus, dobro jutro nam vsem Bog daj! Hišni oče gospodar in oče starašina ali spite ali budite ali /.nabiti presveto Trojico premišljujete — to prvo pršouo (osebo) Boga Očeta, kteri nas je stvaril?
Je prav. — Pa zdaj pustite to pobožno premišljevanje na stran in obrnite se k nam, in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas — in povoljen vs-, miljenemu Bogu v svetih nebesih.“
Zdaj godci zagodejo.
Starašina:	„ Jaz sem klical k prve-
! mu — kličem k drugemu: če premišljujete drugo Božjo pršouo (osebo) — Boga Sina,
| kteri nas je odrešil, je prav, ali obrnite se zdaj k nam in pustite vse na stran, I in nam dajte tak odgovor, da bo prav za nas , in za vas in povoljen Bogu vsegamogoč-1 j nemu gor v svetih nebesih.“
Godci zopet zagodejo.
Starašina:	„Jaz sem klical k prve-
mu — drugemu — zdaj še kličem k tre-| tj emu: premišljujete znabiti tretjo Božjo pršono (osebo) Boga svetega Duha, kteri j nas je pri svetem krstu posvetil, in se
'$;s—--------—	»•
razodel in videti dal pri potoku Jordanu v Palestini (sveti deželi), kjer je sv. Janez Krstnik Jezusa krščeval? — Pustite vse na stran in obrnite se k nam, in nam dajte tak odgovor, da bode prav za nas in za vas in povoljen troj edinemu Bogu v svetili nebesih."
Na to godci spet zagodejo.
Potem notranji starašina vpraša zunanjega: „No, — kakšeu odgovor pa želite od nas?"
Zunanji starašina pa odgovori: „Ho-dila sva s tem mladenčem pred 14 dnevi tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic (cvetlic), pa njemu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega duha, kot ponižna vijolica, obdarovana s krščanskimi čednostmi in vednostmi, — to želimo od vas, hišni oče gospodar iu oče starašina! Da bi vam bila blaga volja. njo nam izročiti, in sicer v znamenje sreče in blage volje z glažkom vina j in rožmarinom v roki."
Tedaj notranji starašina odpre vrata in potisne vun kakšno našemano baburo, ktero zunanji starašina godcem izroči in
reče:	„ Dobra je ta, pa še za drugo se
priporočimo. “
Potem pošljejo vun „vodiljo“. Zvu-nanji starašina jo v svojo družbo vzame in še poprosi za drugo.
Pripeljejo potem vun „krancelj»ng- )t ffavp1' (venčano devico, sV»tev:co); zvuna-nji starašina se zahvali za njo, in jo izroči ,.brautfirerju (združbi).
Potem še zopet nagovarja, in zdaj se vrata odprejo in stopi vun nevesta, z glažkom vina in rožmarinom v roki, in da glaž (čašo) vina ženinu. Ženin vino okusi, da ga štarašinu, starašina pa s tem glažkom vina tako-le napije in nagovori: „Napijem najprej na slavo in čast troje-dinemu Bogu, na čast preblagi Mariji Devici, vsem izvoljenim božjim svetnikom v nebesih, na stanovitno srečo, veselje in vedno zadovoljnost ženinu in nevesti do sivoglave starosti v vedni milosti pri Bogu zdaj v življenji in po smrti v dolgi ! večnosti.“
..Napijem tudi našej celej kompa-niji (družbi), da bi bili vsi enkrat povabljeni po našej smrti na ženitnino pred
Božje Jagnje, da bi z Marijo in vsemi iz-voljenimi Boga častili na večne čase.“
Sprejeti od očeta hišnega gospodarja grejo potem v hišo k zajuterku (fruštiku) ; — po zajuterku — če je čas, in so dobre volje za petje, pomagajo nevesti „slo vne p e s m i“ popevati.
----—>-------
I.
Nevestino slovo.
Se solnce ozira lepo,
Ker jemlje od mene slovo ;
Se bom omožila,
Samištvo pustila,
Stopila bom v zakonski stan.
Dekliči, vam rožee pustim, Nedolžnost fantičem zrečim; Nedolžno živeti —
Najbolje na sveti —
Najlepši deviški je stan.
Mladenče, poštene može,
In moje prijatelje vse
Zdaj v duhu objamem,
Od vas slovo vzamem In lepo zahvalim se vam.
Preljubi oj stariši vi!
Zahvalim vas s solznim’ očmi;
Vse v a-, e trpljenje In skrbno rejenje —
Vse naj Bog povrne vam sam.
Vi bratje in sestre moje,
Ivi z mano izrastili ste,
Pošteno živeti In Bogu služiti —
Tak nauk za slovo vam dam.
Sosede in sosednje vi!
Vas prosim, odpustite mi,
Se lepo ločimo,
Prijazno živimo,
Bo tudi sam večni Bog z nam’.
K nebesom povzdignem oči;
Ker pri vas ostati mi ni,
Slovo moram vzeti Za možem po sveti Vsa voljna se z Bogom podam.
(P. E Zagorec)
I
—------------------------—
— M —
%---
Odpravljanje k poroki.
Le jemlji nevesta slovo,
Na božjo pot gremo s tabo, Zdaj vzeli te ledik-stanu In dali te bomo možu.
Le jemlji nevesta slovo,
K poroki it’ sram te ne bo; Devica poštena si Via Poštena za možem boš šla.
Le jemlji nevesta slovo,
Od svoj’ga očeta lepo;
Skrbeli veliko za te, Zahvali jih srčno za vse.
Le jemlji nevesta slovo, Materi poljubi roko;
Oh kol’ko so 'meli skrbi, Da zrastla poštena si ti.
Le jemlji nevesta slovo Od bratov in sestric lepo; Prijazno jim roko podaj, Da preveč ne jokajo zdaj.
Le jemlji nevesta slovo Od znancev in žlahte tako,
Da bode nas Jezus vesel, Med svate nebeške nas vzel.
III.
Nevesta slovo jemlje.
Z Bogom, z Bogom, ljubi oča! Ker mi ni ostat’ mogoče, Dajte mi še žegen svoj,
Naj od hiše gre z menoj.
Zdrava, ljuba moja mati! Moram se od vas podati; Težko ste zredili me ;
Zdaj objamem vas za vse.
Srečno bratje in sestrice!
Vi vrstniki in vrstnice! Skupaj smo izrastili,
Zdaj se mor’mo ločiti.
Bod’te zdravi in veseli,
Ki ste me za ljubo ’meli;
u
Ker podam se jaz od tod,
Daj mi Bog prav srečen pot.
(P. E. Z igorec.)
Potem se podajo gostje z ženinom in nevesto v cerkev. Če so le količkaj v „imenu“ svatje, saj ve godce imajo, jih radi gledajo po poti otroci in ženstvo in še v cerkev jih spremljajo. Nevesta, vodilja ali tudi svatje ubožnim gredoč kosce kruha, krajcarje itd. delijo.
Nekteri imajo nepotrebne burkeže z godci in tudi streljajo, s čemer se dosti nesreč zgodi, zato je pri strelbi mnogo previdnosti potreba.
Ko so svatje v cerkvi, pri sveti maši, primerna bi bila naslednja pesmica, da bi se ženinu in nevesti — med sv. mašo zapela.
SV.
Ženiliu in nevesti.
KoVkor pomlad porodila Je po vrtu nam cvetlic,
Kar naj lepših je povila Izmed sjajnih krasotic —
®------------------------------------------------£
s-----------------------------———-------------
Iz teli šopek vama vije Pesem moja svatovska,
Zdaj, ko ura vama bije,
Da se v zakon združita.
Prva teh cvetlic rudeča,
’Z mučenišlce je krvi;
V	srcih vera tak cveteča Vama ljubi mir deli.
O kol’ nje pa se povija Vednoživka up a n j e ,
Ki o vere vse spodbija,
Vama zakon polehča.
j
Tretja roža snežnobela —
In se zove vrtnica,
V	Božjem vrtu razcvetela Je ljubezni polna vsa.
Ta naj vaju vedno druži.
Edno bodita srce,
Drug naj drughnu voljno služi,
Drug za druz'ga imej želje!
A cvetlica ta bliskeča.
Ki se zove vrtnica,
Tudi silno je bodeča,
Daši lepega duha:

To na tihem vaj’ spominja,
Da nebes na svetu ni,
Da je zemlja solz dolina,
Potrpež le sad rodi.
K Veri, Upanju, Ljubezni, Tej Trojici Boženstva,
Lepa šmarnica se stavi,
In le ta na znanje da:
Da ljubezen zdaj začeta Kot spomladi vajnih dni,
Naj ostane vedno sveta In do groba tak cveti.
Šopek ta pa naj povij e Koža spomeničica,
Zmir da vama srce bije Za dolžnosti do Boga;
Vse kar sreča še obeta,
Naj nebo nad vaj’ rosi,
Rajske vence vama vije Mnogo let vaj’ Bog živi.
(M. Torkar.)
v.
Sveti zakon.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
Sam stvarnik ga zasadil je, Svet zakon imenuje se.
Oj srečen, srečen zakon svet’, Kdor hoče v njem le prav živet’!
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri j Bog oče vsadil prvega;
Je stvaril ženo in moža.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
Bog Sin posvetil drugega,
Po zakramentu zakona.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne'vrhe tri;
In tretjega svet Duh živi,
Ki njemu milosti deli.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganjaja žlahne vrhe tri; Tri vrhe blagoslovil Bog, Očeta, mater, cvet otrok.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni. Poganja žlahne vrhe tri; i Najprvi oče zakonski,
Ki svoje lepo oskrbi.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri;
• Drug vrh je mati zakonska, Ko vinska trta žlahna vsa. Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri; ‘In tretji vrh otroci so,
Ki kakor oljke rastejo.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni, Poganja žlahne vrhe tri;
Bog Oče, Sin in sveti Duh,
Skrbi za nja vsakdanji kruli.
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
• Naj sveto drevo zeleni,
Naj zakon žlahen sad rodi!
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri,
Oj blagoslovi ti, o Bog!
To delo svojih božjih rok!
Oj srečen itd.
Prelepo drevce zeleni,
Poganja žlahne vrhe tri;
Bog jim življenje srečno daj,
Po smrti vživat sveti raj!
Oj srečen, srečen zakon svet’
Kdor hočo v njem le prav živet’.
(A. M. SlomSek.J
Pri žegnovanji (blagoslovljen;!) vina „Šentjanževca“ se zna ta-le stara, pa pobožna svatovska pesem zapeti:
Vi.
Tamkaj v Kani Galileji Je ena srečna ohcet*) b’la, Svati so b’li jogri božji,
Jezus ino Marija.
Ja, kak srečen je bil ženin, Srečna tud nevesta:
Bil je pri njih sveti žegen In ta družba nebeška.
Lehko je olicet držati:
Vse kar zmanjka, Jezus da; Rekla je ta božja mati:
„Moj sin! vina nimajo.“
Jezus je okol pogledal,
Rekel je služabnikom —
Sest jim vrčev zapovedal Napolniti je z vodo
Svati dajo starašinu Le tih šest vrčev vode,
Jezus jih spremenil v vino — Čudež prvi je storil.
*) Ženitev,
is —
V tvoje roke se Marija, Priporočimo mi zdaj;
Da se Jezus bode vsmilil Tudi črez nas uselaj.
Sprosi, da bomo mi svati Pri nebeški ohceti,
Daj nam Jezus stanovati Tam v veseli večnosti.
VSI.
Šentjanževa.
Zdaj pijemo šentjanževca,
Da b’ srečna naša pot bila! Prej, ko se bom na pot podal, Koga si bom v tovarša zbral ?
Oj Jezusa bom jaz objel.
In njega za tovarša vzel. Jezus je majhen, pa je svet,
V rokah drži vesoljen svet.
Jezus je vsmiljemga srca, Karkol’ ga pros’mo, vse nam da. Je v Kani na gostiji bil,
Je vodo v vince spremenil.
Tud’ nam ga bo on piti dal,
Ce pijemo ga, kar je prav.
Napij mi bratec tudi ti,
Naj se srce razveseli!
Ker si mi to zdravico pil;
Da b’ se v nebesih veselil!
Zdaj pa nam daj Bog vse povsod Prav lehko in veselo pot.
Ko svatje pridejo iz cerkve, gredo po navadi najrajši v kako oštarijo (gostilnico) na „šenkvajn“ (darovanje, mal), vendar le za toljko časa, da se doma vse pripravi; potem se podajo na dom novih poročencev. Starašina stopi v hišo z veselim pozdravom:	„Hvaljen bodi Jezus
Kristus, dober večer nam Bog daj! Vesela bodi vsa hiša, da smo pripeljali ta dva nova zaročenca. Bog daj, da bi do visoke starosti živela vedno v lepi zastop-nosti, v vednem zdravji, sreči, zadovoljnosti in v milosti pri Bogu in v spoštovanji pri poštenih ljudeh.“
Potem se za mizo vsedejo od tistega j kraja, kder solnce vshaja. Starašina na-
0t	---- *
govori stoječ tole zdravico:	„Napili bo-
demo zdravico na zdravje ženina in neveste ; tudi na zdravje našega cest. g. dušnega pastirja, ki so podelili našima ženinu in nevesti sv. blagoslov in ju poročili v zvezi zakramenta sv. zakona. Živi jih Bog!"
Potem napivajo tudi svatje tako-le: „Na ta glas, kar so oča starašina nagovorili in napili."
Zatem pride na vrsto zdravica, ktero i starašina nagovori pred daritvijo za ne-! vesto.
„Dobro zdravje cele naše kompanije | (družbe), tudi ženinu in nevesti!
Napijem pa zdaj na zdravje naši mladi nevesti, ki nas je z rožicami ozaljšala, da smo šli z njimi pred sv. altar.
Zato bomo zložili vsak en darek naši mladi nevesti. Jaz bom dal toliko — drugi pa kolikor kteri hoče."
Tedaj godci zapojo:
„Le le sem, le le sem — Oča starašina ;
No darujte tej mladej nevesti, —
Z darom in blagom in lepim poštenjem.
Ta mlada nevesta je tako govorila:
Ko bo sinke ženila in hčerke možila, Tedaj bode vse povrnila in poplačala." V nekterih krajih pojejo naslednjo pesem:
VIII.
Darovanje ženina in neveste. Ljubi oča starašina!
Le natoč’te kupco vina,
In poiščite mošnjico.
Pa prinesite petico!
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto,
Z dobrovoljnim srcom.
Vi devir, le tnd odprite Svoj karnir in prinesite, Naj bo tolar alj petica, Saj ne Švara se mošnjica. Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto
Z dobrovoljnim srcom.
e—
— rž —
$------------------------------------------------©
j
Dragi in pošteni svatje,
Ljube sestre ino bratje,
Bližej, bližej pristopite In svoj darek prinesite.
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina ino nevesto Z dobro voljnim srcom.
Ljube vujke in tetice,
Ljube botre in babice Bote kos tančice dale,
Mlado mater obdar’vale.
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto Z dobrovoljnim srcom.
Le darujte dobre volje,
Njima bode vel’ko bolje;
Kar bo srce rado dalo,
Vam ne bode pomanjkValo.
Le darujte, le darujte Z enim lepim darom Ženina in nevesto
Z dobrovoljnim srcom.
(P. E. Zagorec.J
Potem pride na vrsto stara, pa imenitna zgovorna zdravica, ktero za očetom I starašinom morajo vsi svati pri napitji ponavljati, kdor pa tega ne more ali neče, mora za kazen toliko več piti ali pa kaj druzega storiti.
Zdravica se glasi:
„V imenu tega, ki nam vse da. * Na zdravje tega, ki na žegnanem kamni j stoji, * to cartano rožo in celi svet v rokah drži * in našim dušam hrano deli * in nas s to vinsko kaplico razveseli.
V imenu tega, ki je prevzel naš dolg.
* Ni ga prevzel noben firšt (knez) ne kralj, * tudi ne svitli cesar; * prevzel ga je sam večni Bog, * kakor vsaka mati svojih lastnih otrok."
Potem še zapojejo več zdravic, zlasti radi to-le pobožno staro zdravico:
IX.
Veliko priglih nam v pesmih pojo,
Alj toti zdravici pa glihe ne bo;
Od rože Marije Device,
Ki nam je sprosila to vince.
Kak je Marija skrbela za nas Tam v Kan’ Galileji na ohcet’ ta čas ;
Rekla je svojemu Sinu —
„Svati pa nimajo vina.“
Jezus je usmiljen’ga srca,
Kar ga kol’ pros’mo, vse nam on da;
Ce zmanjka nam kruh a alj vina,
On že pripravljeno ima.
Jezus je rekel učencem tako:
Napoln’te šest vrčev zdaj s frišno vodo ; Nesite jo starašinu,
Da bo pohvalil to vino.
Zdaj ga popijmo v imenu Boga,
Očeta in Sina in svet’ga Duha;
V imenu Marije Device,
Ki nam je sprosila to vince.
'•r
x-
Čast hvala Bogu, ker vince je tu,
Na mizi stoji, prot’ nam’ se smeji.
Je lepo rumeno, in k naš’mu veselju Sam Oča nebeški ga rasti pusti.
I
------------------—-----jg
®—
Prijatli le sem, pristopite k men’;
Vas nimam za špas, ’mo pili en glaž, Zdravico Irmo pili, in Boga častili, Sam Bog bo tud’ take družine vesel.
Vsa žalost je tam, kjer vinca ni zrav’n; Tak’ bilo nekdej, tam v Kan’ Gralilej’, So svat’ žalovali, k’ so piti nehali, Zato ker je vinca jim zmanjkalo b’lo.
Pa kaj se zgodi, da vse zveseli:
Šest vrčev je b’lo nalitih z vodo;
So Jezus je vsmilil, ’z te vode je vino Na vel’ko veselje tem svatom storil.
Pa tudi pri nas je ljubljeni čas,
Ce glih nam z vode nišč’ vina ne st’ri, Pa v žlahnik goricah na vinskih trticah Prav sladkega vinca prirase za nas.
Vi bratje, sestrice, prijatelji vsi —
Le pije naj vsak po svojih željah Iz tega studenca, z vesel’ga srca; Kater je pripravljen k veselju ljudem.
Bosti mi rožic na svetu cveti,
To vince pa mene najbolj zveseli,
Naj bo zima. pomlad — človek star ali mlad, Vsaki mi pije to vince prav rad.
Kol’ko mi glažkov na mizi stoji,
Tol’ko mi ljudi pri mizi sedi,
Grlažke nalijejo, vun jih popijejo —
To je veselje moj’ga srca.
Prvi glažek ko bodem nalil,
Prvo zdravičko ko bodem napil,
Na zdravje možem, ženam, fantom,
dekletam,
Tudi tem drugim prijateljem vsem.
Drugi glažek ko bodem nalil,
Drugo zdravičko vam bodem napil,
Pred ko bom šel od vas, srečni ostanite, Nič ne zamer’te, d’ sem špasik pri vas.
Tretji glažek ko bodem nalil,
Vas Bogu, Mariji bom priporočil;
Pri vas ostane Bog, Jezus ta naš gospod, Z mano pa pojde Marija gospa.
XII.
Ljubi prijatli! če smo si brati.
Tako naj vzdigne vsaki svoj glaž; In bomo vdarli, tuško naprav’li,
Naj bo veselje zmiraj pri nas.
Blagi moj bratec, vinski prijatelj, Bog te naj živi, pijmo ga vsi:
Da b’mo veseli bratovš’no pili,
Bog nas naj živi, prijatelje vse!
To je ta prava, zvoljena sraga,
Bog jo je hotel dati za nas,
Da b’ jo mi pili, žalost hladili, Kadar že hoče premagati nas.
To je veselje naše dežele,
Da nam Bog dobrega vinčeka da; Zato vsi v družbi vkupaj poskusmo, Kteri bol glažeke prazniti zna.
Hoj je že prazen, alj pa narazen — Misli še nimam — iti od vas;
Saj je še v kleti mokro pri čepi, Bomo še pili šentjanževca glaž.
£—------------------------------------------«
Le ga še pijmo, Boga hvalimo,
Za te prežlahne božje dari;
Ker od nja roke božje dobrote
V	naših potrebah dosežemo mi.
Bog vas naj živi, da b' ga še pili
V	milosti božji tukaj na svet’;
Enkrat pa da bi v nebeškem raji Mogli nebeško zdravico pet’.
XIII.
Zdravica je le ta,
Ko jo sam Bog Štirna —
To vince je zares dobro,
Da b’ ga premal’ ne b’lo.
Ne pijmo ga preveč —
Da bi ne vedli več —
Le pijmo ga tako,
Da ved’li 'mo domo.
XIV.
Ena nova zdravička —
Poslušajte jo.
Je ’na tička zapela V slovenski dežel’:
Od solnčnega hribca,
Od vinske gore,
Od sladkega vinca,
K’ je barve lepe.
Še lepši je barva Se gorši je žmab, Zavoljo te družbe Ga spijem en glaž.
XV.
Bog te živi. bratec moj!
Oj živi te, oj živi te;
KoVkor kapljic, tol’ko let Bog ti daj na svet’ živet’.
Živio ! Živio!
Dobro zdravje, bratec tebi;
Ne le tebi — tudi meni — Živio! hola — —
Dokler se vince z glažka pit’ da. Živijo!
- so —
XVI.
Pripeljali so formam,
En glažek sladkega vinca, Dopeljali do kribčeka, Opešala j’ živin’ca.
Pripregli so konjiče tri — Vozi, vozi Vanek ti,
Kot, hi — hi —
Ži vi-jo! — — —
Take si bratce 'meti želimo, Kteri nam radi pijejo vino, Pijmo ga. pijmo, saj nam diši.
XV1M.
To žlahno vinsko kapljico Zdaj hočemo popiti,
Zavezo staro bratovsko Želimo ponoviti;
Na zdravje pij ga bratu brat, Da bi veseli bili!
Znabiti da je zadnjo krat,
Da vkupaj bomo pili?
Tekoči čas beži ko zver,
Nam kratko da živeti,
In naglo hoče ljubi mir Nam ljuta smrt zatreti; Zato ne dajmo dolgo stat’
Te čaše bratje mili! Zuabiti da je zadnjo krat,
Da vkupaj bomo pili.
Sem zmiraj verno ljubil vas. Če tud’ ni b’lo poznati;
Do vas je srce vsaki čas Gorelo, dragi brati!
Al’ danes dajmo si spoznat’, Da smo si dobri bili — Znabiti da je zadnjo krat, Da vkupaj smo ga pili.
In prej de dan in prej de noč, Ko v kolu bomo stali,
In desne roke si drugoč,
Ko stari znanci dali ; Zapeli bomo tistokrat:
Oj hvala, Oče mili!
Saj ni bilo še zadnjo krat, Ko vkupaj smo ga pili.
C V. Or oženj
Potem se spet vrstijo govorne napit-j niče (zdravice) ; oče štarašina napije na-; vadno tako:
„Na zdravje cele naše kompanije (družbe), da si je majhna, pa da bi bila izveličana, in enkrat v nebesa poklicana!"
Potem ženin, nevesta in drugi svatje tudi tako napivajo:
„Na zdravje in na ta glas, ki so ga oče štarašina napili in nagovorili!“
Potem drugi svatje napivajo:
„Na zdravje očeta starašine itd.!' Potem na zdravje vodilje — na zdravje .,brautfurerja“ (ženinega vodja), — „kranceljptrt:raVe“ (svatevce), in vseh po-i štenih svatov.
Naposled še godci pridejo na vrsto j s svojo:
nL.irmo“.
Jaz vam imam razodeti Neke prav čudne reči,
Alj vi morate verjeti,
Ce tud’ laž v mes tiči. —
Šel sem bil na daljne rajže,
Kače, grile kupovat,
Alj kjer je preveč korajže,
Je nevarno dostikrat.
Imel sem en’ga konjiča Mladega in bistrega,
Ni se bal noben’ga griča, Kedar sem zasedel ga;
Ni ga b’lo nazaj držati,
Kadar se je prav razvnel; Strašno je začel dirjati,
Noben polž bi ga ne vjel.
Ali kaj se je zgodilo ?
—	Kol’ko naglost vendar stri! Enkrat se mi je mudilo,
Jezdil sem črez grabne tri; Ogenj sem začel kresati,
Kad bi bil tobak kadil,
—	G-roza me je pripoved’vati -Skoraj bi tam mrtev bil.
Ena iskra odlotela Po nesreči je v vodo,
Na to se je voda vnela,
Začne goret’ pod menoj.
Vse na enkrat je zgorelo — Konj in sedlo vse je preč;
Da se to ne bo verjelo,
To ne hotel bi priseč" L
Še ta čudež bom povedal,
Kaj se z mano tam zgodi,
Klical sem, okoli gledal,
Kar en orel prileti.
V kljun me prime, ven me nese,
Tak’ sem vendar živ ostal!
Konj je proč na večne čase —
0 kako bom zdaj kupč’val!
Ljubi oča starašina!
Ponižno se k vam podam.
Se imam en sodec vina,
,
Prav drago vam ga rad prodam,
Vem da bote vi kupili,
Nate, le pokus’te ga,
Potlej bomo se zmenili,
Kaj še več imam blaga.
Grilov imam šest kardelov,
Deset tavžent pa stenic.
Sedem tavžent je kršelov,
Žabje volne pet ladric.
Petdeset ino tri pare
«-------------------------------------------■—$

Samih grilovih mehov,
Tri breje mačke stare,
En raztrgan Žakelj nov.
Tud’ imam za tri bokale Same polževe krvi,
Deset centov prazne hvale,
S pajčevne deset vrvi;
Imam tri kokoši breje,
Pet sto miš in sto podgan,
Kdor ne verje, ta naj šteje,
Kter’ to kup’, ne bo goljfan.
Prodajal ne bom na dvoje,
Ker najrajše skup prodam;
Saj že veste, kako to je,
Vam možem se v roke dam.
Sami ceno naredite,
Naj bo dvajset alj deset,
Samo tolko mi zložite,
Da bom kupil konja spet.
Ko kuharica na mizo prinese s klobasami, jabelki itd. ozalšano svinjsko glavo, štruce (kolače), močnike, purane, kokoši, petelina itd. tedaj godci godejo : „Oče starašina, rež’te petelina itd. — itd."

i.
&——-----------------------------------------«
Konečno še oče starašina nagovori zdravico za kuharico tako-le:
„Zdaj — na slednje še bodemo napili eno zdravico naši marljivi in skrbni kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih jedil napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi. In vse to nam je na mizo znosila, da smo si mi zraven svoje srce razveseljevali in želodce nahranjevali, in s tem naše novozaročence prve dni počes-tili; da smo po navadi naših praočetov in očetov te obrede, spomine in veselice, zdravičke — v govoru in pesmi opravili k našemu veselju, kratkočasnosti z vedno željo: na zdravje in srečo našim novoza-ročencem.
Napijmo še toraj zdravico naši dobrohotni in postrežni kuharici in vložimo jej vsak en dar; jaz dam toVko — drugi pa kolkor kteri hoče."
Pri tej daritni zdravici godci zapojo in zagodejo:
„Na zdravje naši kuharici,
Nam dobre jedi napravljala,
Naša srca troštala --Z rožmarinom roštala."
®-------------—------------------------------*
Venčanje.
Res čuda prelepa — navada zori,
Da venec se spleta — in pušelc stori, Vesela prigodba — svoj pušelc ima, Tud' žalostna roža — otožno venca.
Nov’ dete rojeno, — k’ še kršeno ni,
Bo z rož’cam’ vpleteno, — že pušelc dobi,
Pri krstu, glej k sveči, — se takšnemu da,
Ko zrase pa veči — ga v rokah ima.
Na prsih dekličem — cvet rožni diši;
Na kap c ah fantičem—prijazno smeji; Kjer likof od dela, — se pušelc poda,
Je slovo veselo, — svoj naglic ima.
Če kdo je povabljen — v svet zakonski
stan,
Veselo bo zgrabljen — in ves ovenčan;
Alj tudi dekliči, — ki v klošter gredo,
In tudi fantiči — vsak venec dobo.
Požavbana glava — se tud’ veseli,
Če d oj de ta prava, — da venec dobi; Svetnike venčajo — dekliči večkrat, InKrižan’mu dajo - lep krancelček zlat. !
%-------———--------------------------------—-tip
Še pušelc leskeče, — ki tac’mu bo dan,
Ki bode iz ječe — pa k smrti peljan; Mrtvaška tud’ truga — svoj pušelc dobi, Alj solza je druga, — ki ga porosi.
Ko pušelček vežeš, — ko venček snovaš, Ker vrtnice režeš, — in z rožčam’ igraš: Le misli na dušo, — da ne posmuči Na jalovo pušo, — kjer rožič nič ni. j
Le brumnim dušicam — se pušelc tam da, Svetnikom, svetnicam — zlat venec snova, Hudobnim smrdljivi — tam ogenj gori, Pošteno tu živi, d’ ne smukneš k njim ti!
(I. L. Rečiški.J
■------*------
«--------------------------------
Gcdčevski katekizem.
Kdo se je najpoprej po stvarjenji smejal ?
Zavrženi ang el ji; (ko jih je sv. Mihael na božje povelje v globoki pekel pahnil, so lele se smijali rekoč: Ho ho, ho hol kaka I daleč in globoko letimo.)
Kaj je Bog zemlji obljubil , ko jo je | st varil ?
Da vse, kar koli bo rodila, bode zopet \ nazaj dobila.
Kaj je Boga najprej grevalo, ko je bil človeka stvaril?
Da mu je dal prosto voljo.
Od kedaj je pes na svetu ? —
Od stavljenja Noetove barke. (Ko je namreč Noe na božjo razodenje barko stavil, j so mu po noči malopridneži vse razdjali. kar je črez dan naredil. Pritožil se je Noe Bogu, in Bog je Noetu rekel:	„Iz tega odžaganega \
kosa od ogla barke ti bo zanaprej čuvaj. “
In postal je pes čuvaj od tistega časa.)
Ktera žival je bila naj ne verjetnejša in nezaupna pri vhodu v Noetovo barko?
®----------------------------------------------— ®
Osel. Dasiravno so Šle po mostiču v barko živali težkih teles:	sloni, konji, goved
in druga žival, je osel vendar čakal; še le ko ga je vratar z gorjačo udaril, in v barko nagnal, je skočil črez mostič, in je tako prdnil, da so ga na tem svetu vsi ljudje culi (slišali.) Kaj imajo ljudje, česar Bog nima? — Gospodarja.
Kdo je nekdaj prvi najlepši vrt naredil in ga nekoliko časa svojim ljubljenim otročičem izročil? —
Bog, sc e ti raj — Adamu in Evi.
Kdo je bil prvi kmet ? —
Abel.
Kdo je bil prvi mlinar na svetu? — Abraham. (Ko ga je Bog z nekterimi angelji obiskal, je Abraham sam najlepšo moko naredil na ročnem mlinu.)
Kteri možje so bili rojeni že v starih časih, pa še niso smrti okusili? —
II eno h in Elija, ki sta se na ognjenem | vozu v nebo odpeljala.
Kteri tudi od žen rojeni pa še tudi niso vmrli? —
Okamnjenci, kterih se v nekaterih krajih
najde.
«-----------------------------------------------s
Kdo je bil prvi tesar? — o e,
Kdo je bil prvi kovač ? —
Tubalkajn.
Kdo je bil od nekdaj najmočnejši ? Nimrod.
Kdaj so začeli mesece šteti, in kdo je to prvič zapovedal? —
Bog Mojzesu v Egiptu.
Ive daj je stvar stvarnika tolažila ? —
V vrtu Gecemane Angclj Kristusa.
Kedaj je stvar stvarnika nosila? — Osel Kristusa na cvetno nedeljo, in sveti \ križ Kristusa na veliki petek.
Kedaj Kristus ni bil ne v nebesih, ne na zemlji ? —
Ko je bil na svetem križu.
Bela njiva, črni ral — modri mož po nji oral, kaj je to?
Pisar, kadar piše?
Kteri človek na svetu še ni umrl ? — Kteri še živi.
Kaj je prej — laž ali resnica? —
Laž je za resnico j.
Kdo stoji v logi na eni nogi ? —
Goba.
Kdo vidi s konjskih kosti cerkev? — Jezdec.
Kdo ~ zjutraj najprej dobre volje? Petelin.
Tik tak — na vsakem kraju tak, kaj je to? —
Motovilo.
Kak je nek to grad, ki je poln stu-častih bab ? —
Žličnik,
Kde je proti nebu obrnjenih največ lukenj ? —
Na strničču po žetvi.
V cerkev kliče, sam pa nikoli v cerkev ne gre, kdo je to? —
Zvon.
Ktera voda je naj veča na svetu? — Iiosa, ker pokriva hribe in doline. Kedaj še solnce na tem svetu ni zašlo? —
Dnes se ne.
Kaj je to:	v zemljo zija, v nebo
vpije, krščen je — pa nima duše? —
Zvon.
Kaj je v mašnih bukvah črez božjo besedo? —
-----------------------------------------------s
Trak v mašnih bukvah.
Kaj je v cerkvi nepotrebno ?
Streha nad prižnico.
Kteri svetnik naj dalj e vidi ? —
Tisti, ki je pri oknu.
Kteri svetnik ima življenje v sebi ? Kteri je že Srviv.
Kteri svetnik je najbolj učen ?
Ta, ki ima zaprte knjige.
Kaj je to: Brez nogač sem rogač, celi ! hram nesem sam? —
Polž.
Kaj je to: vsi sinovi imajo kapice, le oča je nima? —
Želod in hrast.
Kaj je to: slepec vidi zajca, hrom ga ujame in nag ga v ne dri j e dene? — Laž.
Kdo brez nog gor in dol hodi? — Solnce.
Luknjica pri ljuknjici, pa vendar | vodo drži, kaj je to? —
Streha.
Kaj je to: lesena koklja ima železna pišeta? —
Brana.
«-
----$
f,----------------------------------------------s
Katera je največa norost človeka ?
(7e misli, da je najbolj pameten.
Za kom vsi ptiči letijo ? —
Za kljunom.
Kterega sada si noben kmet ne želi ? Prisada.
Kaj je v pratiki največja laž? —
Da je pred pepelnico pust dan,
Kaj imata bahač in meli enakega ? Napuh.
Kterega imena mož ne ostane v dolini? —
Gregor.
Kdo piše brez peresa? —
Veter.
Kaj je to: sedež sem duhovskega kraljestva, če pa me bereš nazaj, me ljubijo vsa ljudstva ?
Rim — Mir.
Ktera žival ima kosti zvunaj, meso ' znotraj ? —
Rak.
Kaj je to: če ne tolčem, pa ne živim? Srce.
Kterih delalcev vsak le enkrat potrebuje? —
8>----------------------------------------------$
Pokopice.
Kaj je to:	kolikor bližje, toliko
menjše ? —
Senca.
Kdo ima očeta in mater pa vendar ni sin ? —
Hčer.
Ktera reč je čim hujša tim boljša ?
Jesih.
Kako je to, da ti pisati znaš, brat pa ne ? —
Jaz sem se pisati učil, brat pa ne.
Iz ktere sence vsak metul zleti? —
Iz gosence.
Kaj je popolnoma krivo, pa vendar J ni greh? —
Klobasa.
Če bolj pleše, bolj je debelo; kaj je to? —
Vreteno na kolovratu.
Kaj je živo kosmato od zunaj, mrtvo pa kosmato od znotraj'? —
Kožuh.
Kaj je višje, kot nebo ?
Cerkvena vrata ko nebo skoz nesejo.
------------------------------------------------%
Kdo veliko okolo hodi pa daleč ne j pride ? —
Plesavec.
Ktera sina na nobeno kolo ne gre? StaraŠina.
Kaj je to: oče se še le rodi, sin pa že po strehi pleše?
Dim.
Zakaj ima dimnikar usnjate hlače ? Znto da jih obleče.
Komu kmetje največ zaupajo? — Credniku.
Pet krav za sto kron, po čem pridejo j ! ena k drugi? —
Do parkljih.
Kedaj ima vsaka krava, vsak vol zvunaj in znotraj dlako? —
Kedar Srez prag stopi.
Kdo na svetu največ zastopi ? —
Ta, ki je najbolj širok.
Kaj je prej, mož alj brada? —
Mož je za brado.
Kdo pride k jedi sit, od jedi pa la-| čen ? —
Skleda.
Komu se odrtija v greh ne šteje? —
Konjedercu.
Ktero čednost pijanci najboljljubijo ? Upanje.
Kaj je za vino najbolje? —
Grozdje.
V	kteri kraj gre največ beržanke ?
V	grlo.
Kaj se vzame, kjer nični, in se dene kjer je kaj? —
Pipa.
Ktere duše nimajo življenja?
Duše v lampah.
Kterega klobuka ni klobučar delal? Klobuka na jesihu.
Kteri zaje se nobenega psa ne boji ? Tisti, ki Srevlje izzuva.
Kdo se božjega imena boji? — Berač, če mu rečeš, idi v imenu božjem.
Koliko črk ima sveto pismo ? — Deset.
Kdo največkrat brez škode poči? — Bič.
V	vodi vedno stojim, pa si vendar nog ne premrazim, kdo je to ? —
Most,

>
Ktero blago kmetu najbolj nese? — Kokoš.
Sem prav bran, me gospod je, nazaj I bran me kmet je ? —
Kos — sok.
Časa sem poletnega ime; prvo črko mi odvzemi; ostanek povč, da kar govoriš, niso laži, kaj je to? —
Kres — res
S uči in beri me, kakor me hočeš, j ostanem zmiraj tepec ? —
Cepec.
Kaj je to: kri nosi, kri tlači, pa krvi nima? —■
Sedlo.
Na desno če tečem, se vedno redim. Nazaj me zaženi, do konca zmedlim. Kaj J" to? —
Vreteno.
Kdo je najbogatejši kmet? —
Smrt, ker ima v vsaki, fari 'najmanj eno
njivo.
Kdo se zjoka, če ga solnce obsije? — Sneg.
Ktera črka je najmočnejša ? —
Črka O, ki konja ustavi.
% ---------------;------—------------------------&

Kje ribe pokoro oznanujejo ? —
V	pratiki.
Kaj dela kmet, ko po njivi hodi ? — Stopinje..
Kaj je dobro namesto repe sejati? — Repno seme.
Kteri tiči radi štruklje jejo? — Mlatiči.
Ktera ura gre in bije brez navijanja ? — Huda ura s strelo in točo.
Ktera reč je napojtrpežljivša? — Papir.
Kje trta trto drži? —
V	vinogradu.
Kterega očesa se človek voljno znebi ? Kurjega.
Dve glavi, dve roki, šest nog, dvajset prstov, kaj je to? —
Jezdec.
Kaj je pri kosilu najbolj potrebno ? Usta.
Nič niso pregrešile, pa jih vendar ljudje zapirajo? —
Dvajsetice.
Kaj je kramarju v pratiki naj ljubše?
Kdo nese svojega gospoda, in gospod njega nosi?
Škornji (crevelj.)
Veliko oči imam, pa vendar ne vidim nič; iz vsakega očesa mi raste rep, kdo sem? —
Krompir.
Kje rase drevje in trava? —
Na koreninah,
Koliko bremen slame gre v tri vozove na pet konj ? —
NiS, temuč vsa se nalaga.
Kedaj dobijo delavci pogačo? — Kedar je pečena.
Kdaj stopijo vsi ljudje v eno stopinjo? —
0 novem letu.
Se dvakrat rodi, dvakrat kri prelije pa vendar ni vzveličan, kaj je to? — Kapun.
Je leseno truplo, pa ima več sort las, kaj je to? —
Krtača.
Se glasi, pa ne govori, kaže pa ne vidi, gre pa nikamur ne pride? —
Ura.
Kaj je to: les na les, leder (usnje) vmes ? —
AIlalne čepe.
Ktero ime ima na vsakem kraji A?
Ana.
Perniška pregovora.
1.	Kdor premoženja nima, je brez zaupanja; kdor nima podložne žene, je brez miru; kdor otrok nima, je brez moči; kdor žlahte nima, je brez podpore. Kdor pa od vsega tega nič nima, živi najbolj brez skrbi na svetu.
2.	V nebesih je od začetka sv. zakona še cel hleb kruha; ker ga nihče ne sme vrezati, nego tisti, kteremu ni bilo nikolj žal, da se je oženil.
-------------------
/ •	'" 'M.oljub s> \ !->Ki 7u ti-A ■	. ■živ;.;
r	, mli prvon, ■ - e-
br *lw*a rf«!s! v a p(,d -	;	, ; , tepg
Slov; Gospodirp,;-:.- V.
; **$	. I>,
BBW: