2*21). številka.
Trst, v petek IS. novembra 1S9S.
Tečaj XXIII.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITICNJ&* DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon It*. S70.	4 nVČ.	V edinosti Je moli
„Ediaoat" izhaja dvakrat na dan, rar.im nedelj in praznikov, rjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri rjutraj.
Naročnina znnfta:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mene« rBzmerno.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-ročbe bre* priložene naročnine se uprava ne ozira.	_
Na drobno ae prodajajo v Trstu ijut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Atevilke po 4 nvč.; ponedeljske jjutritnje Številke po 9 nvč. leven Trsta po 1 nvč. več.
=F
OglMl
»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemsjo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu upmviti4tv». Naročnino in oglase j« plačevati loco Trst.
1'rediiiStvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pnivnlStvo, od-pravnlStvo in sprejemanje InseruUv
v ulici Molin piccolo Stv. :J, II. uadstr.
Lastnik konaorcij liata „Edinosti".
Natianila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
častno betiedo, da se je nabiralo, ne d* bi on. za to in proti njcg<rvi- voljjc.
Na to je odgovoril-iVaszvnski, d« se je uvedlo nabiranje resnično za \Volfa. Govornik je med veliko veselostjo pokazal jedno pušico in je prečital poziv, kateri pravi, da so morajo povrniti Wolfu vsi stroški, katere ima s izvrševanjem svojega mandata,
Na glasovanju po imenih se je ministcrska zatožba odklonila z 193 proti 174 glasovi. Za zatožbo so glasovali: Nemška napredna stanka, nemška ljudska stranka, svobodna nemška zveza, ustavoverno veleposestvo, socijalni demokrati, krščanski socijalisti, poljska ljudska stranka, radikalni Malorusi in nekoliko Italijanov ter poslanca Cena in Stojnlovski. Proti za tožb i Jso glasovali Poljaki, Cehi, slovanska krščanska zveza, katoliška ljudska stranka in češko konservativno velepo-sestvo.
Prihodnja seja bode prihodnji torek. Predsednik je naznanil na koncu seje, da je zakon glede razširjenja naprav v pristaniščih izročil proračunskemu odseku.
Dlint^) 17. Kmetijska družba jo sprejela resolucijo. v kateri se izjavlja, da je zvvozom nezadostno desi nfici ranih živalskih kož, neočiščeno volne in cunj združena velika nevarnost za javne zdravstvene razmere. Na to da naj osrednji odbor opozori vlado, deželne zbore in zbornico poslancev. Družba poziva vse poljedelske korporacije v Av-stro-Ogerski, naj se pridružijo tej resoluciji.
Budimpešta 17. (Zbornica poslancev). Današnja seja jo bila zopet zelo burna. Več govornikov je ostro napadalo vojnega ministra radi njegove odredbe glede Hentzijevega spomenika. Poslanec Piohler je izjavil, da bode o prevaža nju spomenika tekla ogerska kri. Ko je govoril minister za domobrambo, je prešla zbornica na dnevni red in je s 250 proti 50 glasovi sprejela predlog poslanca O l e v-a, naj se razprava o idem-nitotni predlogi določi za oni dan, ki sledi raz-
pravi o dnevnem redu. Pojutranjem bode razprava o idemnitetni predlogi.
PnrlK 17. Advokat Lahori je danes dobil dovoljenje, da sme govoriti s Piquardom. Pogovor se bode najbrže vršil popoludne.
Carigrad 17. Minister za zunanje stvari je obvestil poslanike štirih vlnstij, da je turška vlada vložila protest proti imenovanju princa Jurija Grškega višim komisarjem na Kreti.
Rim 17. Komora. Danes se je izvolilo pred-sedništvo. Od oddanih glasov je prejel Za-nardelli 100 glasov, svoječasno od milanskega sodišča obsojeni poslanec Andrcis je dobil 18 glasov. Podpredsednikom so izvoljeni Palherti, C h i nagi i in It i se i s. Med Colombom in Mus-sinijem je še treba ožje volitve.
Carigrad 17. Z Krete se poroča, da sta dva italijanska butalijona ostavila otok. Dva franeozka batalijona odideta jutri.
Tajni dogovori?
Položenje, trajno neugodno za slovensko-hr-vatsko pleme v politiškem in gospodarkem pogledu, je privelo tamošnje prebivalstvo do menenja, da je prišlo do tajnih dogovorov med našo monarhijo in sosednjim kraljestvom, po katerih dogovorih bi se morali primorski Slovani odreči vsaki nadi do konečnega pripuščenjn svobodnega razvoja narodnega življenja in gospodarskega procvita v lastni domovini. Tako hudd menda vendar ne stoje še stvari. Da-si je omenjena ideja našla vere v širokih krogih prebivalstva, in zlasti — kakor se nam zagotovlja od zanesljive strani — v nižih slojih, vendar ne bi mogli verjeti v take diplomatiške dogovore. V tem, da se sir« prepričanje o obstanku takih dogovorov, vidimo mi marveč značilen izraz dušečega čutstva nezasluženoga, p o n i-č e m e r o p r a v i Č e n o g n z a p o s t a v l j a n j a, kakoršnjo čutstvo se je polastilo vsega naroda slo-
Udajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Nov«jle veiti.)
i) IIIIM j 17. (Zbornica poslancev.) Zbornica jo vsprejela predloge proračunskega odseka, s katerimi se poziva vlada, naj takoj predloži zakonski načrt o podaljšanju olajšav za trgovinsko mornarico za nadaljnih pet let, nadalje predloge o pov-zdigi male kabotaže, s predlogom poslanca 8eh\vegla vred, naj se avstrijskim ladijam podeljujejo premije in prispevki za vse vožnje po nesubvencijo-niranih črtah, brez ozira na to, da-li pripadajo hulije takim podjetjam, ki so že zakonito subvencionirana.
V nadaljevanjn razprave o zatožbi grofa Ba-denija je najprvo govoril mladočeški poslanec dr. P a c j< k, ki je izjavil, da seje prijavil k besedi, da izpolni neko častno dolžnost o Badeniju, Govornik je rekel, da je Badeni poštenjak v najboljem zmislu besede, on je državnik, ki je posvetil vse svoje moči Avstriji in je stremil po miru med Cehi in Nemci. — Socijalno-demokratični poslance H y b e š js rekel, da naj glasuje večina kakorkoli hoče, glasovanje nosi znak barantaštva. — Poslanec dr. Kathrein seje izjavil proti predlogom o zatožbi. — Poslanec pl. Z a 11 i n g e r (katoliška ljudska stranka) je izjavil, da vedne zatožbo ministrov zbornico ovirajo na produktivnem delovanju. On da hode glasoval proti predlogom. — Generalni govornik P rade (nemška ljudska stranka) je rekel, da je teh žalostnih javnih in parlamen-taričnih razmer kriva vlada in večina. Nemci da so povsod na Češkem odvisni od milosti fevdalcev in Cehov. Velevlastje Avstrije da so zamore vzdržati samo pod odličnim vodstvom Nemcev v Avstriji.
Na to so sledili stvarni popravki, med temi popravek poslanca \Volfa proti Daszynskemu, v katerem je rekel AVolf, da se na Češkem ni pobiralo za njegovo osebo, temveč za njegov list »Die Ostdcutsel.o Rundschau«. Wolf je izjavil s svojo
P O D L T S T E K.	*
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Ve&eal&vov.
Tn odgovor jal je rad, za kar so ga je prašalo, in dajal je, za kar so ga je prosilo. Zato ga je vsaka duša ljubila, zato tudi nam ni trebalo težaka, ko seje koruza luščila in grozdje bralo: vsa vas bi se bila ponudila iz srca. Mojega starega je spoštovala tudi mestna gospoda. Kadar se je braio v nas, prišel je kak senator ali notariuš k nam, pa se je tu pilo kar iz vedra. Spominjam se tudi jaz teh senatorjev, ki so znali močiti si grlo pri nas. Vse stara, trebušasta gospoda, polni prstanov, vi pa ste nekako mlad, nekako mršav. K' kaj hočemo? Čas se menja. Takrat je bila taka »regula«. Sedaj je drugače.
Tudi Bog, rekel sem, ni na nas pozabil nikdar. Marsikako zlo je prišlo v naše kraje, a ne v Krušiccvo hišo. Za čudo! Najprej Francoz, kakor so mi pripovedovali stari. Do Save je bilo vse fran-eozko, a tukaj je ostala zemlja našemu cesarju. Tu je bilo vsaki dan bitk, pokanja in klanja. V revno cerkev, sv. Duha so stavili nastreljalei prah,
o sv. maši ni bilo govora več. Žalostno je bilo to. Nekega večera — nebo je bilo jasno kakor steklo — se je potresla zemlja do dna. Kakor da je počilo sto gromov. Rekel bi človek, da je sodni dan. A veste-li, kaj je bilo?! Vojaki, pijani, so kadili, prah v cerkvi seje vnel in cerkvica jo zletela pod obla ke. Bilo je, kakor da si izkopal velik grob, tako pripovedujejo starci, kjer je prej stala cerkev. Kamenje je letalo po zraku kakor perje, vse hiše naokolo so se zmajale, okna počila, a na Jurinieevo hišo je pal železni križ od cerkve, in bo*me, prebil streho s tako silo, kakor da si jo prežagal se žago. Naša hiša je ostala, hvala Bogu, cela. Govorili so, da nam je hišo obvarovala stara mati božja bistriška, toda bodo tudi to, da nam je hiša stala nekaj dalje od cerkve. Menda ste čitali, gospod, da so prišli za Francoza slabi časi; moral je vzeti pot pod noge, ter bežati od Save in dalje, kakor pravijo, preko morja. Zlo je šlo, huje prišlo. Prišel je glad. Ljudje so napravljali kašo iz mekinj, otrob, pekli kruh iz hrastove skorje. Cesarska vojska je izjela vse kašče kakor miš, a potem jo nekaj požgala suša, nekaj pokvaril mraz, nič ni nič. Ljudje so ccpali po potu od glada. Oče mi je pripovedoval, da izpod dveh starih tolarjev nisi dobil hleba rženega kruha. Nekdaj je došel neki Posavee v naše kraje;
imel jo denarja, ali ni imel kruha za svojo deco. Došel je in kupil tri hlebe za drag denar. Po potu ga je spopal glad, ljut glad. In načel je prvi hleb, jel ga, jel in pojel. Pojel je tudi drugi in tretji hlebec. Drugega dne so ga našli mrtvega pri sv. Klari. Jel je, prenajel seje in utnrl. Deeaje tištala brez kruha. Pri nas je bilo zinirom kruha; moj stari je spravljal svoja zrna, pa je bilo tega pri nas, ko nisi videl nikjer drugje niti slamice. Rezalo so je sicer tudi pri nas tanje, ali bilo je česa griziti. DA, tudi to vam povem. Ostalo jc očetu krompirja in vsadil ga je. Ali neke noči navalila je množica iz vasi in pod puškami je izkopala vsajeni krompir in ga pojedla. Sedaj veste, kak glad je bil to. Moj oče je dajal ljudem, kolikor se je dalo odbiti od domače potrebe. Ljudje so ga blagoslavljali, a ljudski blagoslov nosi zlata. Tudi mojemu očetu. Hiša si je pomagala, vso je šlo gladko, in lahko je bilo očetu skupljati trde tolarje, a materi platna kos zu kosom. Jaz seveda nisem videl vsega tega na svoje oči, ker, kje so bili že Francozi, a kje še jaz! Ali oče mi je pozneje na tanko povedal vse to, kadar je družina sedela ob ognjišču in predla. A jaz sem si dobro zapamtil vse to, kakor da bi mi bilo urezano v srce.
(Pride še).
vensko-hrva takega. Saj bi taki diplomatički dogovori absolutno no bili združljivi najživljenskimi interesi naše monarhije, in niti ne v neverjetnem slučaju, da bi so nam ponudil«' za to veče teritorijalne ali druge dozdevno važne kompenzacije. Seveda ni možno kar odbijati od sebe domnevanja, da so tudi izvenpolitiški pomisleki — katerih opravičenost pa zanikamo seveda absolutno — vplivali in še vplivajo na Slovanom sovražno vedenje avstrijskih oblasti.
Naš poročevalec, ki je natančen poznovalec odnošajev, meni, da ima gori omenjeni pojav, žal, se vedno neko dejanstveno podlago. Fn v resnici ni v možno dvomiti na tem, da morajo Slovani v Primorju donašati velikih žrtev za državno potrebo, naj je že ista, kakor trdimo mi, popolnoma dozdevna, ali pa v resnici obstoječa. Naš poročevalec je pripravljen verjeti, da se z sosednjo državo ni dogovorila niti ohranitev takoimenovanega politiškega posestnega stanja italijanskega življa na Primorskem, kamo-li da bi sc bilo dogovorilo, da se v doglednem času odstopijo te pokrajine, kakor hoče vedeti ona govorica; da, tako meni on, tega ni možno utajiti, da se v vsej ustavni dobi za primorske Hrvate-Slovenee ni storilo ničesar na katerem-koli polju, česar bi bilo vredno omenjati ter da so si ono malo ljudskih šol in deželnih mandatov priborili le veliko težavo, vsikdar v opoziciji zoper avtonomne kroge in često tudi v opoziciji proti posamičnim državnim organom. »Jaz bi si mogel, tako pravi naš poročevalec, postopanje državnih organov v tej stvari tolmačiti le iz nastopnih dveh razlogov: ali je temu krivo nepoznanje odnošajev, precenjevanje italijanskega življa in podcenjevanje moči, lastne hrvatsko-slovenskemu plemenu, katero moč ne znajo prav voditi in izkoriščevati, ali pa so v resnici o z i r i na italijansko vlado samo, za katero se boje, da bi jo irredentistiški volilci mogli spraviti v zadrego, čim hi se opaže-vala vidna povzdiga slovensko-hrvatskega življa ob Adriji.
Ali, naj je pravo jedno ali drugo, ali morda celo obojno, tira se vsakako zgrešena politika, kajti država se ne sme nikdar spozabiti tako daleč, da ne bi dopuščala, da bi obstoječa ustava za katero si bodi pleme prehajala v življenje in da bi tako izpodkopavala obstojne pogoje iste mu. Slovani Primorske ne zahtevajo vendar ničesar, česar jim ne zagotovljata duh in beseda ustave; oni zahtevajo jezikovno ravnopravnost, torej uresničenje načela obstoječe avstrijske konstitucije, a o tem ne velja niti prigovor, da isti niso zreli za to. Po mojem menenju je zrel za jednakopravnost vsakdo, ki čuti potrebo po isti in je zahteva leto za letom, dan na dan v mnogoštevilnih pritožbah.
Nadalje zahteva slovensko-hrvatsko pleme Primorske, da bi se jemalo več ozira na njega gospodarske potrebe. Tudi ta zahteva nimalo ne seza preko okvirja pravičnosti in pravice. Od strani Slovanov se ni nikdar zahtevalo ničesar, kar ne bi že imela druga narodnost v deželi, kamo-li česa, kar bi morali odvzeti Italijanom, preduo bi se moglo dati Slovanom!
Absolutno nemožno je torej umeti, kako da se ne morejo odločiti, da bi spolnih zahteve primorskih Slovanov, zahtevo, ki leže v okvirju obstoječe ustave (povdarjamo besedo : o b s t o j e č e), dtl, ki so utemeljene po tej ustavi, vzlasti ker bi, ako bi se zgodilo to, nikakor ne mogli v nevarnost, da bi kršili s tem kakoršnje si bodi opravičene interese ali da bi užalili pametnega nasprotnika. Kajti tudi pametneji Italijani, ako jih vprašuješ na srce in vest, priznavajo, da je opravičena zahteva Slovencev in Hrvatov, da določila ustave imajo popolno in neomejeno veljavo tudi za slovansko prebivalstvo. Na nepremišljene irredentovske italjanske rogovileže, katerih stremljenje, v nasprotju z Hrvati in Slovenci, gre za odtrga njem teh dežela od Avstrije, pa resnično avstrijski državnik in uradnik vendar ne sme jemati prav ni-kakega ozira, tem manje, ko dokazujejo izgledi iz severne (''eške, kako popustljivost in ustrpljivost nasproti takim stremljenjem le dražita pohlepnost takih centrifugalnih življev in vekšata zlo, mesto da bi je manjšali.
Avstrijski državi je ravno z ozirom na slovanske življe na jugu monarhije, življe, zmožne za razvoj v vsakem pogledu, izvršiti še jako važnih nalog in more ista ob dobri volji lahkim trudom rešiti te naloge. Se sedanju politiko se mora, ako
se hoče, da I »odo imela vspeha ta prizadevanja, prenehati temeljito, kajti ta politika goni slovensko-hrvatsko prebivalstvo P r i-in o r s k e v ob u p, a t o je v najstrožje m n a s p r o t s t v u z interesi monarhije.
»I>er Siiden«.
Politični pregled.
V TRMTU. due 17. novembra. Na slavno* t nem zborovanju katoliškega šolskega društva na Dunaju je rekel grof Sehonborn, predsednik upravnega sodišča, med drugim, da v vrtih tega društva vspevajo le planinke in potočniee, nikdar pa — plavice. Tej sicer nežni, a ravno zato strogi obtožbi prusjaštva v Avstriji so navzoči ploskali viharno. Na shodu je bila navzoča najodličneja družba dunajska.
Madjarska hvaležnost. Vse oči so obr-nene sedaj na Ogersko. Pobalinstva NVolfova so postavljena v senco in dogodki v avstrijskem parlamentu se vidijo kakor nedolžna idila poleg srdite borbe, ki jo vodijo opozicijonalne stranke na Ogcr-skem proti baronu Banffy-ju. Ali ne zanima nas toliko borba sama, ker nam je pač vsejedno, ali so na Madjarskem ti na vrhu ali oni, ker nas imajo vsi jednako — radi, pač pa je veleznačilno to, kakih okolnosti in prilik se poslužujejo Madjari, ko bruhajo svoj šovinizem. Njih srditost ne pozna obzirov niti pred prestolom. Tak eklatantcn izgled smo doživeli ravnokar, ko je naš cesar zopet podal lep izgled plemenitega pozabljanja in odpuščanja nasproti Madjarom.
Avstrijski general Hentzv je bil v viharnem letu 1843 imenovan poveljnikom trdnjave Budimske. f)000 možmi se je celih 17 dnij boril proti 30.000 Madjarov in je junaški odbil 20 naskokov. Dne 21. maja 1849 so ga vendar zmogli Madjari, bil je ranjen in vjet in je malo ur pozneje izdihnil svojo dušo. Temu junaku in zvestemu služabniku svojega cesarja so leta 1852. postavili spomenik na trgu sv. Jurija v Budimpešti.
Ta spomenik je vedno bol v oči madjarske srditeže in te dni se je zgodilo, da so ta spomenik imenovali »spomenik sramote« ? Da odvzame Madjarom še ta povod za rohnenje, je odločil sedaj cesar iz lastnega nagiba in v svoji velikodušnosti, da se ta spomenik na Njegove stroške prenese na vrt ka-detne šole in postavi nad rakev, v katero naj se spravijo kosti z Hentzvjem padlih vojakov. A mesto da bi bili hvaležni na tem velikodušnem činu cesarske milosti, uprizarjajo sedaj divje viharje le radi tega, ker je vojni minister v svojem pismu, katerim je poveljništvu IV. voja v Budimpešti naznanil cesarjev sklep, rekel, da naj ta spomenik spominja vojaško mladino na lepi izgled junaštva in vojaške zvestobe. Po vsem eivilizovanem svetu spoštujejo junaka, tudi če je bil nasprotnik, le »vitežki« narod Madjarov se ne more povspeti do takega — vitežkega mišljenja! Niti pomislek, da jo tako odredil cesar sam, ki kar obsiplje Madjare svojo milostjo, jih ni ublažil. Taka je madjarska hvaležnost do cesarja, ki neizmerno gorje, ki so mu je svojedobno provzročali ti Arpadovi sinovi, vrača sama milostjo in dobrohotnostjo.
Avstrija in Rusija. Ruski »Svet« piše: »Rusija je že enkrat rešila Avstrijo. Ruske vojske, združene z avstrijskimi, so se že borile zoper Turke, zoper Napoleona I., in zoper — Pruse. Odkritosrčnemu zbližanju je bila popred na potu avstrijska politika, ki je bila vedno prononcirano nemška in vedno zmožna za to, da je »presenečala svojo nehvaleŽnoBtjo«. Danes, ko se je izvršila sprememba v tej smčri in ko jej največa nevarnost ne preti več od Turkov ali Rusov, ampajk od velik o nemškega gibanja, niso več na potu n i kake ovire prijateljskemu zbliža n j u«.
Domače vesti.
Kdo uiii'izarjit politiške demonstracije l
Pišejo nam: Uradni sodni branitelji so možje, ki branijo revnejše obtožence — brezplačno. Brezplačno, sem rekel, ker jih stranka ne more plačati. Ali: plačani, ali ne plačani, posel branitelja je svet in mož je dolžan sebi, svojemu varovancu in — pravici, da sveto izvršuje sveti posel svoj !
Te dni sem bil na sodišču. Na razpravi proti IV-vineem sta bila poleg dveh zasebnih tudi dva uradna branitelja, namreč Kambcr (sedaj Camber> in pa dr. Padovan. Prvi kakor drugi sta branila uradnim potom več Devinčanov -- Slovencev.
Ko je dobro poznani notar Pieeoli izjavil leljo, naj se pokliče tolmač za slovenski jezik, je planit Camber po konci, pridružuj^ se tudi on zahtevi Piceolija, češ, on in njega kolega dr. Padovan d n nista prisiljena poznati slovenski jezik!
Predsednik je vprašal na to dra. Padovana, želi-li tudi on tolmača, na kar je odgovoril vpra-šanec: Zahtevam, ker moram izjaviti, da ne r a-z u me m slovenski niti besedice!! »Non eomprendo nn acca di sloveno«, to so bile njegove besede, katere je izgovoril povdarjajočim glasom.
No, dru. Padovanu ni toliko zamere, ker res ne ume našega jezika in ker mu je sicer priznati, da je storil, kar je mogel za svoje klijente, ali strmeti moram na postopanju Camberja, ki dobro ume naš jezik — tako dobro, da je cel<5 oporekal tu pa tain radi netočnosti prevoda —, da se je postavil na tako strogo italijansko-narodno stališče. Onditn se postopanju Camberja, ki je očital sobranitelju dru. (iregorinu, da poslednji svojim postopanjem za pravo materinega jezika skoro vseh obtožencev uprizarja politično demonstracijo, dočim se je ravno on, socijalist Camber, v izvrševanju naloge branitelja omejeval skoro izključno na to, daje gonil slovenski jezik iz sodne dvorane, daje govorilo »nevarnostih« uvajanja takih novotarij, češ, da se je na sodišču uvelo »neznosno stanje«, da je sumničil duhovnike — kar pa mu je, mimogrede bodi povedano, doneslo prav pošteno blamažo —, da to niso ljudje, ki bi zaslužili zaupanje in katerim bi šla prisega, dočim je torej ravno Camber govoril skoro same take stvari, ki diše po poli ti šk i d em o n s t r a o i j i n a j-s k r a j n e j e m u i t a 1 i j a n s k o - n a r o d n e m u 1 stališču v prilog!!
Kdo je uprizarjal torej politiške demonstracije v sodni dvorani: ali gg. drji. ltvbaf, Pretner in Grcgorin, ki so branili temelj zanesljivosti pravosodja, ta kardinalni pogoj zaupanju v sveto pravico, načelo namreč, da obtoženec mora popolnoma umeti sodnike in vse spise, ki so v zvezi s stvarjo, radi katere je tožen — ali pa »socijalist« Camber, ki se ni vedel proslaviti drugače, nego daje rogovilil proti pravu, kakoršnemu ne oporekajo menda niti med — Culukafri ? !
Ali Je socijalistIčno tudi to! Soeijalistični »Lavoratore« zaključuje svoje poročilo o včerajšnji razpravi proti Devincem nastopuo : »Da smo kratki, ne prinašamo izjav prič obrambe, katerih je je dvanajst. Nekatere teh so se večkrat zaplele v protislovja, in bi morda.....kdo ve, zakaj s o j i h pustili, da s e j i m ni zgodilo ničesar!«
Torej tako postopanje je tudi socijalistiško: za molčati to, kurje bilo v prid obtožencem, a vrhu tega še sumničiti obrambo in sumničiti tudi — ne vemo koga, ker se dotične priče morda niso dele takoj pod ključ, 'menda jedino zato, ker so govorile malce drugače, nego je želel — gospod Camber!!
Živela j lističa, kakor si jo žele tržaški socijalisti! Živela pravica in živela svoboda, kakor si jo žele — socijalisti! Oloveku z navadno priprosto človeško pametjo se bode morda to malce čudno zdelo, ali mi bi stavili Bto proti jednemu, da bode isti »Lavoratore« mirno dalje rohnel proti »poli-cijstoin«, proti »policijski državi«, proti »nasilju«, proti »denuncijanstvu« itd., kakor da ni bilo nikdar te razprave in kakor da ni nikdar »socijalist« Camber in šefredakter istega »Lavoratore« »branil« slovenske Devince s tem, da je besnel proti pogojem prave justice......
Nam pa se zdi, da še danes ne vemo prav, kaj vse treba subsumirati pod pojem — »soei-jalistično« !
Dvojila mera. Iz Sežane nam pišejo: Skoro sleherni dan čitamo v vašem spoštovanem glasilu pritožeb, kako se trdo slovenskemu ljudstvu po okolici dostavljajo od strani finančne oblasti le hiški opomini — monitorio. A kaj pravite k temu, da tudi davkarija v našem prek in prek izključno slovenskem okraju izdava take liste italijanskim in slovenskim tekstom, da je torej tudi tu italijanščina
na prvem mest« !! Primerjajmo le ! V Trstu, kjer imate veliko slovensko manjšino, so te tiskovine laške in se izključuje slovenski jezik, v sežanskem okraju, kjer sploh ni Italijanov, pa italijanščina ne le, da je jednakopravna se slovenščino, ampak uživa oel<5 prvenstvo! Tu imate zopet eklatanten izgled sloveče dvojne mere na Primorskem!
Iz Mavhlnj nam pišejo: Že davno je od tega, kar se je govorilo pod »kaminom« in ukrepalo po »križadah«, naj bi se razširile poti po vasi, naj bi se napravil zadosten občinski prostor pred cerkvijo, nova ograja pred isto mesto zdanjega podrtega zidu, naj bi se zezidala stražnica za ponočne Čuvaje. Vse to imamo, — skoraj vse. V dne 4. t. m. se je pogodilo tuk. slavno starešinstvo pod vrlim županom in g. Pernarčičem z nekaterimi posestniki, odkupilo po potrebi zemljišča v isto svrho, ter je s tem pokazalo resno voljo, da poskrbi za blagor občine. Zdaj se marljivo robota in popravlja, da je veselje.
Tudi prepotreben občinski vodnjak se namerava izkopati, seveda bo treba malce seguiti v lep. A to je zlo, da imamo že nad sedem slabih egiptovskih letin, posebno pa vinskih; če ni toče, pa drugo, tako, da najboljši posestnik komaj izkoplje denarja za davke! A drugi —? ne vem!
Za napravo vodnjaka trebalo nam bo denarja, zato se bode obrniti na merodajne oblastnije, da nam pomogo k temu. — Saj nismo dobili še nikdar nič za nobeno stvar. Če se je kedaj kaj prosilo, rekalo se nam je: »Mavhinjci so bogati!« Takemu bi svetovali: prepričajte se !
Kaj pa z šolskim poslopjem? Tudi tega nimamo. Zopet novo breme: robotati ter kupovati prostor za isto in vrt. Kaj pa, uko zopet ne bo letin — ?
Torej : v jubilejnem letu smo vendar nekaj popravili in prenovili.
Duševno tudi ne spimo; osnovali smo bralno društvo. Bog daj vspeha !
Za zastavo pevskega društva „Kolo44 so darovali nadalje: Rezika Gruden 1 K., Kunigunda Blatnik 1 K., Ivanka Ivančič 1 K., Velkar Ferdo J K., Šmid Anton 1 K., Treven Ivan 1 K. Poprej izkazanih 251 K. 18 st., skupaj 257 K. 18 st. Darovalcem se izreka tem potom srčna hvala.
Pevke pevskega društva »Adrlja« v Bar-kovljah vabijo na izredno zabavno veselico, ki jo prirede v nedeljo dne 20. novembra ob 5. uri pop. v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. V obširnem vsporedu so: 1. Popolni Petzov »Oratorij« (Popotovanje po domovini). II. »Slovensko dekle« (venček narodnih pesni). III. Igranje na glasoviru in harmoniju. IV. Gledališka igra: »Berite Edinost« in V. Ples. Vstopnina: na veselico za osebo 20, sedeži I. vrste 20, II. vrste 10 nč. Na ples za moške 30, in za žensko 20 nvč.
Ker je čisti dohodek veselice namenjen v prispevek svoti za napravo nove zastave pevskega društva »Adrija«, katera se ima izgotoviti in razviti v teku jubilejnega leta 18i)8., bc radodarnosti hvaležno sprejemajo.
Kogar peBem mika in mar mu naroda je čast, Pridi k nam v nedeljo, tu znami vžival bodeft slast.
ODBOR.
Veselica pevskega društva »Zarja« v Bojanu se je vršila minole nedelje v prostorih kon-sumnega društva v Rojanu ob primerni udeležbi in v občo zadovoljnost navzočega občinstva.
Petje pod vodstvom g. Hr. Ražem-a so izvajali takrat pevci nepričakovano dobro. Istotako so tudi tamburaši pod vodstvom g. Zadnika — rnzun malih nedostatkov v taktu — častno izvršili svojo ulogo. Med igro: »Štempihar mlajši» se je opažalo, da so bili gg. igralci in gč. igralke to pot premalo podkovani. Ali ako vpoštevamo, da za to še precej komplicirano glumo niso imeli diletantje nobene skupne vaje, moramo reči, da so spretno in častno rešili svoje naloge.
Dika vsporedu je bil Hladnikov dvospev »Pri oknu«, katerega sta uprav mojstersko izvajala spremljevanjem na glasoviru g. H. Ražcm in gč. A. Piščanec, za kar sta žela od strani občinstva živahno pohvalo in odobravanje, vsled česar sta morala ponoviti dvospev.
Po dovršenem vsporedu je pričel v dvorani živahen ples, na katerem se je lepo zabavala naša mladina. Ostali pa smo se poseli okoli miz ter vži-vali dobroto sladke kapljice.
Sploh je bila veselica lepa in šc precej obi-
skana, ali vendar se ne moremo načuditi, kam da hodijo naši narodnjaki ob enakih prilikah, ko jih kliče rodoljubje in bi morali še posebno dajati lep vzgled ostalemu, še malo navdušenemu občinstvu ?! Kje so ti ob enakih prilikah ? Rojaki ! Tako ni prav ! Družimo se in podpirajmo one, ki žrtvujejo čas in denarja, da nam prirejajo lepe, vesele in poučne veselice!
Nadejam se, da se Inulemo prihodnjo nedeljo v Barkovljah videli v obilnejšem številu. V tej nadi kličem : Svoji k svojim !	X.
Kazenska razprava radi izgredov devin-skih in nabrežinskih. (II. partija.) Razprava se je nadaljevala sinoči ol» 5. uri in sicer se je nadaljevalo zasliševanje prič, ki je bilo v obče ugodno za obtoženca Plesa. Tako je rekla n. pr. priča Marija Mandelik, da se ji je zdel gosp. Ples užaljen in da je hodil v skrbeli sem in tja. Tudi tega ne bi mogla potrditi, da se je v hiši Plesovi popivalo, kakor tudi tega ne, da bi bil Ples ploskal in kričal »Doli z Lego!«
Potem je prišla na vrsto priča kapelan de-vinski, veleč. g. 0 e r n i g o j. V tem hipu se je oglasil za besedo zagovornik Camber, rekši, da so duhovniki nnjhuji slovenski agitatorji in da ni izključeno, da je tudi ta priča kakor-koli izzivala izgrede. Zato predlaga, naj se ta priča ne zapri-seže. Radi te izjave je predsednik pozval Camberja na red, ker da to ne gre, da bi se na tak način žalil častivredni stan duhovnikov. Predlog Camberjev se je odklonil. Priča je potrdil, da je bil g. Ples jako vznemirjen, ko je videl, kako resna postaja stvar. Ne spominja se, da bi se bil PleB oddaljil iz dvorane, ali če se je, seje zgodilo to gotovo le za kak trenotek.
Ker je znani B o 11 a r na vprašanje državnega pravdnika potrdil, da mu je Ples ukazal iti na streho, je izjavil državni pravdni k, da gledč Plesa razteza obtožbo radi sokrivde javnega na-silstva. Temu se je uprl odvetnik dr. Gregorin, trdČ, da o takem razširjenju obtožbe se mora obvestiti obtoženca 8 dni pred razpravo. Sodišče je sklenilo, da se izreče o tem v razsodbi.
Priča Ferdinand Herkov (Italijan) potrja, da sta bjli obe gospodičini Ples in gospodičina Scholz le par trenotkov na vratih, izključuje pa z vso gotostjo, da niso ploskale in kričale. Istotako zatrja priča z vso gotovostjo, da Plesa ni bilo na vratih.
Priča Mihael P e č i h a r izjavlja prav iBto kakor prejšnji.
Priča Ivana N e u m a n n potrja, da je bil Ples žalosten. Hodil je sem in tja po sobah. Svečo pa je imel v rokah v ta namen, da je svetil duhovnikom.
Sedaj pa je nastopila klasična priča, lftletni Angulj Kante, ki je trgovski pomočnik v Plesovi prodajalnici. Ta je izjavil, da je bil med izgredi v v prodajalnici. Takoj začetkom izgredov je prišel k njemu hlapec Boltar in je z a h t e v a 1 od njega železni drog, katerega se rabi za zapiranje p r o d a j a 1 n i c e, Vzlio temu, da mu je hranil, je Boltar vendar vzel drog. Kmalo nato sta prišla še dva izgrednika, zahtevajoča sveč. Teh dveh ni poznal. Odhitela sta, ne da bi bila plačala sveče. Takoj na to je došla gospodinja in mu je velevala, naj zapre prodajaluico. Gospodar in hlapec nista bila skupaj v prodajalnici. Na vprašanje predsednikovo, zakaj da ni povedal gospodarju, da je Boltar vzel drog, je odgovoril priča, da Be je bal Boltarja, ker poslednji je jako hud in se rad maščuje, lahko da bi ga ubil. Na pripombo, da se to ne zgodi tako lahko, je menil priča: »Saj bo še cesarico ubili«. Na konfrontaciji med Boltarjem in pričo je prvi vedno trdil svojo, a poslednji mu je oporekal najodločneje.
Priča Andrej P a h o r, ki je bil s Plesom skupaj v hlevu, oporeka odločno, da bi bil Ples govoril s hlapcem, še manje pa, da bi mu bil dajal kake ukaze. Priča Jjo videl gospodičini Plesovi le za trenotek na vratih, ker je isti njiju oče pozval v hišo. O tem Ples ni došel do vrat, ampak je pokiical od sredi veže.
Priča Marija L e g i š a je izrekla jako ugodno za obtoženca Vekoslava Z bog a rja, istotako priča Marija in Nikolaj P a v l c t i č.
Odvetnik dr. Gregorin je predlagal, naj se prečita neko pismo g. Konjedica iz Plavij, v katerem pripoveduje isti, da je bil Boltar nekaj časa
pri njem v službi in da je poslednji zlobne nravi. Sodišče je odbilo ta predlog. Na to so se preči ta l i razni spisi, tako zapisnik gospoda župnika iz Pr-vačine, v katerem pravi, kako je bil isti večer v hiši Plesovi z drugimi duhovniki, kako je bil Ples vznemirjen radi izgredov, kako je došel tjakaj orožnik vprašaje, da-li bi se ne dalo nič storiti v prepročenje izgredov, kako je rekel Ples, tla ne ve, kaj bi storil, ker se boji, da bi se izgredniki obrnili proti njegovi hiši; tako da je sklenil Ples molčati in ne storiti ničesar.
Županstvo v Devinu pravi, da je g. Ples šel celo na roko o gradnji šole za »Lego«, a okrajno glavarstvo v Gradišču pravi, da je Ples prononciran Slovenec, sicer pa da je jako skrben župan ter daje njegovo politično vedenje bilo vsikdar korektno.
Razprava se je zaključila ob H. uri zvečer in Be je nadaljevala danes zjutraj ob i), uri.
V tem zadnjem stadiju razprave se je zasukala stvar senzacijonelno: hlapec Roltar je preklical svoja obdolženja proti županu Plesu. Hranitelj dr. Gregorin je predlagal namreč, naj se Boltar zasliši še jedenkrat. To se je zgodilo. Pri tem je Boltar izjavil, da se mu sicer zdi »po njegovi neumni pameti«, da je bilo tako kakor je pripovedoval, ali priseči da ne bi mogel ker je bil onega večera pi jan. Pridodati bi Se bilo, da seje 11 oltar že pred razpravo p r i b 1 i ž a 1 P 1 e s u, m o 1 6 mil roko in prosč ga, naj mu odpusti.
Danes so se vršili govori državnega pravdnika in braniteljev. Poročilo o tem jutri.
Rop v cerkvi. V Trnovem pri Ilirski Bistrici so v noči od 14. do 15. t. m. udrli neznani roparji v tamošnjo župno cerkev in odnesli ci-horij, moštraneo, nekaj kelihov in kovinskih oltarnih križev ter nekaj malega denarja iz nabiralnika pri jednem oltarjev. Zločincev še niso zasačili.
Visoka starost. V Ljubljani je umrla dne 15. t. m. Neža Legan, bivša kramarica, v 100. letu Bvoje dobe. Rojena je bila dno 1). septembra leta 1779. v Gornjem Kolu na Dolenjskem. V Ljubljani je bivala od 1. 1815.
Samomor. V mestnem zaporu v Celju se je obesil 361etni dninar Alojzij Kosec iz Št. Lorenea.
Banka »Slavlja« je dala pred kratkim zopet uov dokaz o svoji veliki kulantnosti. Pred 2 mesecema je nastal v Ajdovščini na Goriškem, pri znanih slovenskih rodovinah Makovec.-Ma-lik velikanski požar vsled vnetja špirita v skladiščih imenovanih gospodov. Požar je zahteval o tej priliki tudi dve človeški žrtvi, in to v najboljših letih stoječo vclespoštovano soprogo Malikovo ter daearja Kalina. Z ozirom na to velikansko nesrečo je banka »Slavija«, pri kateri so bila skladišča zavarovana, izplačala izjemoma gg. poškodovancem vso o d š k o d n i u o, dasi glasom zavarovalnih pravil ni bila obvezana k temu.
Uvrščujč ta zopetni lepi čin naše slovanske »Slavije« k drugim, jo vnovič priporočamo najtopleje vsakomur.
Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajSanjc bolečin in odvajajoča ribanja pri preinrazenju. zavzema prvo inento Liniment, Cap-sici eomp. izdelan v laboratoriju Hiehterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanem rudečem Hidru.
Koledar.
Danes v petek 18. novembra: Odon, opat.; Evgen, spoz. Jutri v soboto 11). novembra: Klizabcta, kraljica;
Sol učni:	Lunin:
Izhod ob 7. uri '29 min.	Izhod obli. uri 55 min.
Zahod „ 4» „ 1 „	Zahod „ 8. „ 42 „
Ta je 47. teden. Panea je 321. duu tega leta, imamo torej Se 44 dni.
Različne vesti
Sežgane smotke. Vsled povodnji dne 11». oktobra se je v tobačni tovarni na Reki pokvarila ogromna množina smotk — baje nad pet milijonov komadov. Vsled tega ho sklenili da sežgejo vse pokvarjeno blago in te dni so res sežgali v Mar-tiučiči hkratu vseh pet milijonov smotk. Skoda jih je bilo!
Značilno za razmere v Srbiji je tudi postopanje z novinarji. Odkar ima zopet Milan žezlo v svojih rokah, postopajo oblasti z novinarji, da je joj! To že ni več Htrogost, ampak besnenje. Te dni se je dogodil zopet gorostasen slučaj. Pri ured-
niku »Malih Novin«, Petru Savi<*'u, *»> zasadili par ekaemplarov zagrebškega »Srbobrana«, kateremu listu je zabranjen uho«i v Srbijo in je bil mož ra<li tega obsojen na leto dni ječe in 10<H> frankov globe, ('lovek ne hi verjel, da j<' taku država se v K v rop i.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnjo vesti.)
PllIJ »Jutri dosjie semkaj eesarska dvojica nemška, na svojem povratku iz Orijenta. Od tu ho nadaljevala pot po železnici proti Divači. Dasi prihod cesarske dvojice ni prijavljen oficijelno, vendar ne delajo priprave za vsprejem. Pričakuje se semkaj tudi poveljnik mornarice, viceadmiral baron S paun.
lhmaj IH. V današnji seji nagodhenega odreka je predlagal dr. Gross, naj se prične z razpravo o carinarskem in trgovskem dogovoru dotlej, dokler pododsek ne završi svojega dela. Ta predlog se je odklonil z 21 proti 17 glasom.
Kiidlmpošta 1H. Javnost je še vedno vznemirjena po agitaciji radikalnih listov radi Hentzijevega spomenika. Vendar pa so krogi liberalno stranke jeli nekoliko mirneje soditi o stvari, Ouje se o odstopil vojnega ministra Krieghamcrja radi te aftre,
IMvinouth (Angležko) ltf. Vojni minister Laudsdoune je imel sinoči govor, v katerem je veselo pozdravljal predlog carja ruskega. Nobena dežela ne more sicer privoliti v to, da bi se ji vezale roke, ali konferenca lahko dovede do boljega sporazumijenja, da se neha politika ogorčenja, ka-koršnja se vodi sedaj med vlastmi. AngleŽka mornarica je tako močna, da se lahko upira najvspc-šneje. Sedaj je čas, da se nabavijo novi topovi za trdnjave, toda to naj so zgodi polagoma.
ltltll 18. Lista »Štefani« in »Popolo Komano« oporekata avtoritativno krivi vesti, ki se je bila brzojavila iz Trsta v Rim, da so namreč mnogo italijanskih delavcev, ki so bili na delu na železnici sv. Mihael-Moran v Tirolu, avstrijski delavci zapodili od tam in da so italijanski delavci, proganjani palicami, morali bežati v Italijo.
Rim 18. Italijanska vlada jo opozorila evropske vlade, kako usodna da je zahteva Zjedinje-nih držav po Filipinah. Italijanska vlada želi, da bi se uvela diplomatiška akcija v preprečonje morebitnega posredovanja amerikanskoga brodovja v evropskih morjih.
Najnoveja trgovinska vest.
Xe\V-York 17. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 74 , za ma j 707/s. Koruza za deeember 88, za maj	Mast 520
Alnirii Prnnar akademični podobar J J ri u9dr> v Celovcu,
(Atelier v Benediktinskem samostanu),
izdeluje po svojeroČnih načrtih, osnutkih iu modelih: oltarje, tabernakeljiie, prižniee, krstihiike ter
.vHukovrstne cerkven« podobe od lesa in marmorja, 'katere reči tudi zajedno posiiknje in pozlačuje. Takisto pgotnvljn portrete po živih lizorcih, nagrobne K|io-inetiike s posamičnimi kipi uli z umetno aestavlje-"nimi skupinami in vzvišeninami od preprostega kamna do dragocenega karnrskoga mramor j a in to povsem I	vestno, pošteno iu pristno.
>--•-•-1
Prijateljem dobre vinske Mm
! ■
V gostilni „Konsumnega društva pri SV. Ivanu" toči so izvrstno vino, in sicer :
novi in stari refošk ter belo domače.
Vse po 48 n vČ*.
r/jii obilen obisk se priporoča
„Konsumno društvo" pri sv. Ivanu.
Po vseh tobakarnah
dohiti ravnokar i/Slo povest
Velja 35 nvč.
Namizna jabolka.
Podpisani ima na prndaj vsakovrstna najlepša gorenjska jabolka po 8 do 12 nvč. kilogram. Razpošilja le od 25 kilogr. naprej.
Jakob Belec, Otok pri Radovljici.
V Barkovljah
se prodaja
večerno izdanje „EDINOSTI44
v tobakarni gosp. Frana ščuka („Narodni dom".)
TEODOR SLABANJA
srebrar
ulica Morelll 13 V GORICI Ml,°* Mor®'» »3
priporoča prečnstiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkven« posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v Ognju po najnižji ceni. l)a si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega hlagn, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, dajim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naroČevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
XXXII. ces. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini.
Ta denarna loterija, jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 13084 dobitkov v goto'hii v skupnem znesku 401.K(M> kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Za izplačanje dobitkov jamči e. kr. loterijski zaklad.
Žrebanje nepreklicno dne 15. deoembra 1898.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srećke dobiva »e pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, t loterijskih ko-lekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk.
Srečke Ne dopošljejo poštnino prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddelek za državne loterije.


Carl Greinitz Neffen,
Na Corsu štev. 83.	podružnica Trst. Pla/za del I a Legna 3.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
jjb#* predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
kuhinjsko, mm in liišiio opravo, železne melile in p re J o injem varne Mm
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan razun nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo
' ' ' d. 12-—, večerno 4 kr
l. mi (IICTO, vj jJi»uci«:ijlim lil [JU jj l jt/. 111 h I i 1 l/.Ililj
izdanje o 9. uri predpoludne, — Naročnina zna rtu: Obe izdunji gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje a kr., večer
I
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Pinzza CaHerma št. 2. — Vin Molin piecolo št. 8. — Via 8. Miehele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Toste nuove St. 1. — Vin Caaernia St. 18. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di Cliiozza št. 1. — Via »Stadion št. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelem, v Skednju pri gosp. Antonu »Sancin (Drejuč) in pri Sv- Ivanu pri gosp. Ani vdovi Uašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
(
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
^	Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je moč t"