Posamezna številka 1 K. PoitnVna plačana v gotovini,
&GV. 101.	V l\m)m, v sredo, dae 5. mola m
Leto KLVE
aSLOVSKEC« velja f (tU m w sferni Jsgo-
aUvt* to * KfdMJani: • HbMtKifnt, R 1»--
HI •• M KK-
»K«
>iiiw»ii»iiiwh»i:m». te Sobotna izdaja: wa
it Mit) Mo .»
k 30-_ m 35 —
MT OretalSIvo j« r Kopitarjevi ollol Itev. 3/fU. Rokopisi se n« vračajo; nefrankirana pisar 1» n« •rreHMjo. Dreta, telol. Str. 50, npravn. štv. 328.
■ """ni« Inseratl:
Enoatolpoa pstltvrata m« Široka In 3 mm visoka ali n|e
prostor) u en Vrat ... no E VSO uradni rasglasl, poslana 1m. . . . , p« k 8-—.
rrl ve#]ea naročila popast
Wajoua|il oglas 59/8 mm tt 10.
Ishafa vsak dan IsvsamSi po* nadeljek In dag po praznik s^ alt 3. nrt zjutraj.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Rafan poštne hran. ljubljansko St. 850 sa naročnino la St 349 za oglasa, avstr. ln fieSke 24.797, oijr. 28.511, bosn.-fiaro, 7568.
Dr. France Toplak":
Z® sfaris pnodn!
Gospod inžener S. Ferjančič je v 99. stev. »Slov. Naroda« načel jezikovno vprašanje na ljubljanski univerzi. Načel ga jc t tistem modnem duhu, ki je razvoju našega naroda popolnoma tuj, ga ne umeva tn ga vsled tega omalovažuje in celo obsoja v smrt s tisto lahkoto, ki je bila od pamtiveka ena najznačilnejših lastnosti • ravno Slovencev. Gospod inžener meni, da obstojajo tri struje, katerih prva hoče, »naj obdrže Slovenci svojo jezikovno in kulturno samostojnost, naj gojc na večne čase svoj slovenski jezik in. vso vojo kulturo, humanistično in realno, v slovenskem jeziku,« Ostali dve struji sta potom kompromisa, oziroma potom radikalne operacije za to, da Slovenci opustimo svojo narodno in kulturno individualnost in se stopimo v Jugoslovane. Dasiravno g. pisatelj od Hrvatov in Srbov v glavnem ne zahteva drugega nego to, da naj fi v tem primeru opuste zgodovinska imena Srb in Hrvat, pa jc temu nasproti naše najgloblje prepričanje, da od Hrvatov in Srbov niti tc »formalitete« nikdar nihče dosegel, ne I bo,
Vsega občudovanja vredna je lahkota, s katero se v tem članku obravnavajo vprašanja, ki niti niso stvar nekakšnih struj, niti vse narodove inteligence, temveč edinole stvar naroda samega. Jasno je, da se bodo končno uveljavila samo načela tiste struje, za katero bo stal n:- •' In narod, gospod inžener, stoji za »slovenskimi konservativci in starejšo slovensko inteligenco.'« O tem ni prav nikakega dvoma, Gospod pisatelj se pa navsezadnje zelo moti, če misli, da prvo strujo tvorijo samo konservativci in starejša inteligenca.
Čc se k ostalima dvema strujama priznava večina slovenske inteligence, s tem ni dokazano prav nič drugega, nego zgolj žalostno dejstvo, cla se ta inteligenca bistvu in duši svojega rodu bolj in bolj od-tujujc.
Poglejmo resnici v obraz! S stališča feh dveh sLruj je bila agitacija nekdanje štajercijanskc stranke v gotovem zmislu prav tako naravno utemeljena. Cilj temelji tuintam na istem načelnem prepričanju, da namreč izrazilo slovenska kultura nc more imeli trajnega obstanka, da je naš jezik v vsakem oziru inferijorcn in vsled tega inlerijoren tudi slovenski narod kot tak. Seveda bodo gospodje Jugoslovani ■ precej zavpili, da lo ni res, da oni niso j pendant Štajercijnnccv. Toda kdor jc. va- j jen stvari raztelesiti in jim poiskati pravi zmisel, ta mora priti do tega zaključka.
'Ako je gojitev dveh jezikov v eni na-cijonalni državi nonsens, ki se mora odpraviti, potem se bo ta nonsens iznova uveljavil, ako bi kdaj prišlo do priključenja Bolgarov k Jugoslaviji bodočnosti. Potem bi se ta nonsens izkazal kot to, kar je že sedaj in kar je bil vedno, namreč kot zdrav individualizem, ki državno enotnost samo krepi, nc pa jo oslablja.
Trditev, da narodi goje vedo in znanje v svojem jeziku edino le zato, ker se še niso zedinili na internacijonalni jezik, razodeva naziranjc, s katerim se ni mogoče prerekali ,ker gospod inžener očivid-no pojmuje in pravilno ocenjuje samo stroje in ničesar drugega. Prav zaradi tega naj bi jezikovna vprašanja pustil lepo v miru. Da »bo že zdaj pri nas kmalu vsakdo znal srbohrvatsko«, žalibog ni resnica. To velja za prav majhen del naše inteligence, ki ponajveč govori neko zmes, vsekakor tisti idealni, predhodni, dorazumevni jezik, ki g, pisatelju blišči pred očmi, ki pa žali uho Srba kakor Hrvata in Slovcnca — * separatista«,
»Jugoslovenščina« po vzoru g. pisatelja bi bila res jako bogata in izrazovita, loda samo v zmislu kosmopolitizma. Prodreti pa ne bi mogla v nobenega izmed naših plemen, ker narodi žive svoje indi-vidualitete skozi tisočletja naprej po več- 1 nili zakonih in ne po okusu in eksperimentih svojih inteligentnih slojev. Inteligenca, ki stopi iz okvirja teh zakonov, je za do-tični narod izgubljena. Odtujila se mu ni zavestno ali podzavestno ona sama, temveč narod jo je iz sehe izločil, kakor izloči zdravo dehlo trhlo vejo.
Nakana, naj bi se pcdrla sedanja »nerodna« stavba samostojne slovenske in samostojne srbohrvatske kulture, bi predvsem končala samo s poizkusom prodreti stavbo samostojne slovenske kulture in nobene druge. Zopet moram poudariti, da mi »separatisti« predobro poznamo naše brate Hrvate in Srbe in vemo, da bi se v tistem trenotku, ko bi se kdo osmelil podirati jim njihovo »nerodno« samostojno stavbo, strnili v eno samo falango in bi reformatorju pregradili pol z najodločnejšim: noli me langere! ln prav bi imeli.
Sicer je pa g. pisatelj toliko tenkočuten, da za starejša vseučilišča, zagrebško in b?!grajsko, nc zahteva uvedbe svojih principov,temveč jih zahteva zopet samo za slovensko. On že ve zakaj! Pri vsem tem pa je še nedosleden, ker ne zahteva logično uvedbe »jugoslovenščinec. temveč posrbohrvatenje. Tu sem torej pes taco moli. Končni konfiteor članka jc itak dovolj jasen in sc konča z nezaslišanim zaljciem vsega, kar jc srcu in duši vsakega pravega Slovenca najdražje — njegove-
ga slevensko-narodnega ponosa,
Mi pa, ki smo »separatisti«, postavimo tu sem svojo veroizpoved!
Načela, ki po njih žive narodi, so večna, so neizpremenljiva! Večni in neiz-premenljivi so tudi narodi, ki po njih živč. In tak je naš slovenski rod!
Vsekdar nam bo ostala draga in nedotakljiva^ oporoka Prešerna in Cankarja! Še žive Zupančič in Levstik in Tavčar, Finžgar in Meško in vsi, ki niso šli in nikdar ne pojdejo za Vrazom. Za njimi bodo prišli novi in novi glasniki slovenstva in šli preko »Jugoslovanov« kakor to šli njih predniki preko :.Ilirov«.
Našo inteligenco pa poziva narod sam, naj dela naprej v duhu narodovem. In še eno! Kakor mi »separatisti« naj sc vsi resnični Jugoslovani nauče spoštovati in vzljubiti srbohrvatsko kulturo, najsibo že njena stavba nerodna ali ne. Predvsem pa prosimo: Pustite bratom Srbom in Hrvatom kar je njihovega, r.am pa kar je ..a-še;.<a_in to je najprej njihov in naš jezik in vse kar z njim stoji in pade.
Kljub temu bo raslia i a se razvijala J', goslavija po notranji sili iu v enotnosti na zunaj Manj fraz in več dela, pa nobenih utopij! Predvsem pa nikakih eksperimentov! Prec vsemi drugimi slovanskimi brali je nam Slovenccm treba, da se v naši državi priučimo temu, kar n?m ni bilo dano v tisočletju narodnega življenja: ponosu in samozavesti! Sedaj je prilika! Da smerno biti ponosni na svoj jezik in samobitno svojo kulturo, to moremo dokazati že sedaj, vse bolj pa še v bodočih dneh.
Msjg prvega mskls.
V Parizu, 25. aprila 1920.
Mednarodni socializem je ostal tudi po vojski edin v svojem zadnjem cilju: da je treba sodobni način gospodarstva spremeniti in dati v bodoče gospodarstvo v roke celokupni človeški družbi, da je treba streti kapitalizem in vse, kar mu služi, na njegovo mesto pa postaviti razred delavcev. Ni bil pa nikdar edin v boju za ta cili in morda nikoli še ni bil tako razkosan in razcepljen v stranke in stran-čice kot je danes.
V glavnem se vidijo štiri velika taktična stremljenja v najnovejšem socializmu, ki si tako nasprotujejo, da je čas, ko bo svetovni preletarijat mogel skupno nastopiti, ko bo strt kapitalizem, postal utopija. Ta nasprotstva so se pokazala izrazito, ko je mednarodni socializem hotel dati 1, majniku svoj poseben skupen namen,	j
Prva skupina socialistov vidi edinole v takojšnji revoluciji rešitev delavstva in
dosego svojega cilja. Čim preje sc izvrfcl prekucija tem boljše; zidalo se bo pozneje na novem temelju. Za veliki zgled ;i je Rusija, kjer je delavec previgel ca mah stari sistem in kjer je na razvalinah sezidaj komunistični raj.
Druga skupina je istotako revolucionarna, nasilna, a boji se ravno razvalin, katere bi zapustila prenagljena, nepre-mišljena revolucija Ravno Rusija m njeno trpljenje ji dokazujeta, da jc treba prej pripraviti zdravo gospodarsko podlago z podružabljenjem železnic, rudnikov, paro-plovbe, tovarn itd. To podružabljcnje naj se izsili z nasilnimi sredstvi in ko je doseženo, revolucija ne bo zapustila razvalin, ampak bo dala samo popolno oblast delavstvu nad tem, kar si je privojevalo že pod kapitalistično dražbo.
Tretja skupina je ludi revolucionarna, a čaka mimo in z trdnim upanjem dneva, ko bo kapitalizem razpadel sam. Boji se nasilstva v svoji taktiki, noče doseči s stavkami podružabljenja produktivnih in liamporlnih sredstev, ampak išče na političnem polju svojih lavorik. Čim več socialističnih poslancev bo štel parlament, čim več ministrov soc. prepričanja bo štela vlada, len: preje bodo železnice in rudniki zakonitim potom podružabljeni, brez nasilstva. brez štrajkov, ki, zahtevajo toliko žrtev c.d delavst-va. Potem pa lahko pride daa /evolucije.
Četrta skupina se je navadila na buržoazijo in pravi, da se tudi poleg nje more izhajati, 'li si stavijo samo en cilj, dati, pribojevati delavcu kolikor mogoče veliko debrot, mu izvojevati dobro življenje, po-t'2rr: je pa vseeno ali je delavec pod kapitalistično vlado ali pa v komunistični družbi.
Vsi ti se ima;o za socialiste, akoravno prva skupina imenuje druge tri, druga skupina zadnji dve, tretja skupina pa zadnjo buržoazijski socializem.
Ta nasprotstva so se pokazala tudi pri načrtu za proslavo 1. majnika. Cilj imajo vsi isti- — pridružili so se še kršč. soc. dclavci — na prvi majnik brezpogojne počivati, kar se bo vsaj v Franciji gotovo točno izpolnilo.
Glede cilja ni nasprotstev! Francoska vlada se še celo bavi z načrtom, da bi ta dan_ proglasila kot zakoniti praznik (in ta vlada je »buržoazi)ska«).
Odkar se je leta 1889. na medn. soc. kongresu v Parizu na predlog Guesde-ja sklenilo praznovati prvi majnik, ga je slavil delavski svet samo kot praznik dela Slavil se je z obhodi, z burnimi in nemirnimi zborovanji, z rožami in veselicami, z malimi prepirčki in nemirčki včasih, v cerkvah z slov. sv. mašami; s posebnim stran-
a
Francoski spisal Rcnd Baiin. Prevel F. P. Hrast.
(Dalje.)
Mala bratinstva, Dežela jih pozna še bolje kot mesto. Povpraševala sem pri mnogih vaških županih, in med njimi je hilo precej taJiih »kmetskih mogotcev«., iz katerih se lahko vsak dela norce, čc pa je mesto prazno, ga pa ne bo hotel nihče prevzeti; povprašala pri mnogih velikih gospodarjih, lastnikih mlinov ali žgalnic za apno, ali pri tovarnarjih in poljcdolcih, Vsi so sc pritoževali nad težko službo, nevošč-Ijivostjo in nad pritožbami pri prefektu, ki so stvari, ki jih jc ludi pri revežih najti dovolj. »Zakaj pa potemtakem ostajate tu?« Ne tožijo, da igra pri tem veliko vlogo tudi samoljubje ali zaslužek. Večinoma pa pristavljajo vendar: »Ostajam tu radi dolžnosti, ker lahko preprečim marsikaj dobrega.«
Mala bratinstva. Mislim, cla igrajo na svetu veliko vlogo. Morda se imamo zahvaliti njim, da stoji svet šc v ravnotežju.
27. Dedščina gospoda Metunoirja starejšega.
Gospod Lebidon, ki jc imel navado, da je delil svoje ime v Lc Bidon, ker sc mu je zdelo tako bolj imenitno, nekdanji
sedlarski mojster in kandidat za občinski svet v Orleanu, ni živel nič kaj v dobrem razmerju s svojim bratrancem bankirjem gospodom Maunoirjem, Vzrokov je imel dovolj za. to. Najstarejši in pri ljudeh naj-navadnejši vzrok je bila razlika v premoženju, v -.podstavku«, kakor jc rekel gospod Le Bidon, v družabnem položaju in v svoboščinah, ki jih ta opravičuje. In res se ni čudil gospod Lc Bidon skoro nikdar svobodnega, da bi imel govoriti kar in dokler hi hotel, odkar je pustil svojo obrt. Nekdaj jc bil pač, da, z delavci, ki so delali pri njem in ki so ga imenovali po domače »očka«, celo s svojimi klijenti, ki jih je sprejemal z neko nesramno pretirano vljudnostjo, ker je bil čital po časopisih dolgovezne fraze, ki so mu bile silno všeč, proli »tistim, ki samo konsumirajo, nc pro-ducirajo pa ničesar«, in ker jc utrpel večkrat precej zaostalih dolgov. Ko so sc pojavili avtomobili, je sklenil da proda svojo obrt. Odkar ni več clclal in predajal, je pogrešal snovi za svoje pogovore. Razen na lovu, kjer ga jc spremljal samo njegov pes in kjer jc lahko razgrajal — prekašljal jc pa toliko, da še njegov jazbečar ni lajal toliko — in razen par ur vsak dan, ki jih je presedel v kavarni med rednimi gosti, ki so mu bili hvaležni, cla jc prihajal tako točno, sc mu jc zdelo življenje monotono in dolgočasno. Pazil je, da ni srečaval svojega bratranca, toga Maunoirja, ki jc znal kravato tako lepo zavezati, hoditi, govo» rili, presojati konja, ne da bi se ga dotak-
nil, se smejati brez hrupa, ki si je znal pridobiti vstop v razne odbore, skleniti kupčijo v dveh minutah, kot da bi bila na stvareh, ki jih je kupoval ali prodajal, prilepljena etiketa z določeno ceno in ki je dejal vedno, kadar sta se srečala, dvig-nivši roko: »Dober dan, Bidon!« in cikal menda na mali trebušček nekdanjega sedlarskega mojstra1 — na vsak načjn grd izraz, ki mu je dodal gospod Maunoir včasi še: tDragi moj«, kar ga je bolelo in bodlo šc bolj. Razlikovala sta se tudi po zunanjosti; Lc Bidon je bil okrogel in neokreten, Maunoir pa vitek in gibčen. Koliko kisle vode bi bil popil gospod Le Bidon, čc bi bil verjel, aa bi bila kisla voda v stanu dati mu zopet nazaj nekdanje oblike! — Predvsem pa jih je ločila dedščina gospoda Maunoirja starejšega, po kateri sta hlepela oba,
Gospod Maur.oir, starejši, ki je bil dolgo časa živel v Parizu in ki je še sedaj preživel tam vsako lclo po par mesccev, je stanoval na gradu, ki ie ležal blizu mesta med travniki, njivami, vinogradi in gozdovi — posestvo, da si lepšega ni bilo mogoče želeti. Obema namišljenima dedičema so se cedile sline po Jodclli, in možakarja tega nista prikrivala. Skušala sta okrasti park, kjer se bo senčil eden izmed njih, ki jc bil pa za enkrat še v rokah ljubega strička Maunoirja- Darila gospoda Lc Bido-na so imela to napako, da so prihajala
l
* Bid,
u v fraacoSčiai »vrč«, »korito«.
| zmerom kot odmev in da ni bilo nikake ori-ginalnosti in ideje v njih. Toda zato niso bila sprejeta nič manj hvaležno. Bankir j« podaril živo kozo z leseno lopo, krito s slamo in tristo metrov ograje — in Le Bidon je poslal nemškega jazbečarja, dolgega kot koza in 2 njanzaška kanarčka, ki sta imela na glavi greben v obliki srca. Bankir je omenil gospodu Maunoirju veliko okrašeno vazo, da se poslavi na trato za gradom — in nekdanji sedlarski mojster je prosil, če sme podariti vlitega leva s piedestalom. Gospod Maunoir starejši se je kazal pred svojima bodočima dedičema jako prostodušnega in jc le vzpodbujal njuno tekmovanje. On ni bil tak, kakor so navadno strieje, ki nočejo niti pisniti, kako so naredili oporoko. Ponavljal in razkladal jc obema interesentoma svoje določbe, seveda ne vseh in tudi ne najslavnejših, ampak samo najznačilnejše in take, ki so pričale, da dobro ve, kaj je pričakoval vsak izmed njih od tega drobnega, rdečeličnega starčka sivih las, ki ni štedil z besedami iu obljubami. Svojemu posvetnemu nečaku jc dejal:
»Ti nosiš moje ime, dragi moj, in zalo sem ti namenil svojo srebrnino, ki jc zaznamovana z mojim monogramom. Lepe stvari so vmes. zlasli dvoje eizeliranih servisov za zelenjavo, ki spominjata na poznano ploščato posodo Bragancev ,.,«
••'Da, dragi striček.«
(Dalje.)
karskim razrednim interesom, ki bi ga naj imel prvi majnik, se mednarodni socializem ni pečal.
Sedaj po vojski, ko je socialistični nauk prodrl v širše mase, ko se smatra dneve kapitalističnega gospodarstva za štete, so se mednarodne organizacije potrudile dati 1. majniku poseben i>omen, in izrabiti 24 urni štrajk za svetovno demonstracijo za eno samo idejo.
Prva, ki se je pečala s tem vprašanjem, je bila mednarodna zveza revolucionarnih sindikatov, ki je izdala parolo, naj 1. majnika delavci sindikatov stavkajo za socializacijo produktivnih in transportnih sredstev. Najmočnejša skupina te zveze, francoska »Confčderation generale de Travail«, jc razpravljala o tem na svoji seji dne 31. marca in je to misel sprejela in naročila svojim številnim sindikatom po Franciji, naj 1. majnika demonstrirajo za podružabljenje. Resolucija j'" zanimiva, zalo naj sledijo pog'rvrtne točke:
Ker smo videli, da hoče buržoazija o<5pro v i t.i Sumi cMavnik, da noče skleniti miru z Rusijo, da ito^e vlada streti vsako možnost stavke, .~alo smo:
sklenili vprizoriti po navodilu meda. sfndik, zveze dne 1. majnika 1920 veliko svetovno demonstracijo za socializacijo produktivnih in transportnih sredstev.
Ta resolucija jc bila sklenjena po dolgih debatah, ker ima tudi C. G. T. svojo desnico, svoje središče in svojo Icvico,
Revolucionarni sindikalisti torej J. majnika ne bodo delali, da pokažejo svojo Željo po podružabljcnju.
Par dni pozneje, dne 9. aprila, je pomožni biro 3. komunistične inlernacijonale v Amsterdamu pozval zopet svetovni proletarijat, naj 1. majnika 1920 počiva dc-T?K>nstrativno, da izsili mir z Rusijo in priznanje boljševiške vlade.
Manifest, katerega je odposlal ta od-f*or vsem svojim sindikatom, je zelo obširen, zato v sledečem samo par misli:
Resničnega miru z Rusijo kapitalizem nc more skleniti, zato jc treba najprej z takojšnjo »direktno akcijo« (revolucijo) kapitalizem uničiti. Nehati je Ireba z vojskovanjem, prekinili vse delo, ki je z vo-tevanjem proti Rusiji v stiku. To je naloga delavcev, ki so šc v kapitalistični armadi in v njih tovarnah. Proletarijat naj takoj ustanovi delavske sovjete, xki edino omogočijo neomejeno diktaturo proletarijata.«
Rusija ima velikanske množine živeža za gladno Evropo. Ona pa rabi železnic in tovarn m strojev. Ako se spusti kapitalistična Evropa v trgovske zveze z Rusijo, bi morda komunizem bil zopet v nevarnosti in v nevarnosti svetovna revolucija. Zato mora proletarijat potrebni mir z Rusijo spremljati z brezusmiljenim bojem proti reakcijonarni buržoaziji.
Mir z Rusijo je potreben in ako ga izvojtijemo in obenem bijemo ob tla domači kapitalizem, smo boljševištvu in svetovni revoluciji odprli pot po svetu.
»In da svet vidi, da gre za veliko mednarodno idejo, zato se mora pripraviti ši-rom zemlje velika mednarodna manifestacija v obliki stavke, ker ta demonstracija za proletarski mir bo zvišala moč naše intemacijonale.« — Prvi majnik do danes ni razširjal te rcvolucijonarne ideje, buržoazija se jc navadila na naše parade kot na pustne karnevale, jih je z zanimanjem pričakovala in je bila nevoljna, ako se ji niso pričakovanja, izpolnila. Tretja inter-nacijonala bo s tem nehala, bo postavila enotno fronto proletarijala proti enotni fronti kapitalistov. Zato mora imeti prvi maj značaj mednarodne edinosti revoluci-•oriarnega proletarijata. — Kapitalizem, ta se že maja in bo strt, ako bo pokazal proletarijat svojo svetovoao silo. Na podlagi teh razmišljevanj in dejstev predlagamo: da vprizorijo vsi sindikati in vsi, ki niso še organizirani v naših sindikatih, vse stranke in vse grupacijc, dne 1. majnika 1920 splošno 24urno stavko za takojšen proletarski mir s sovjetsko Rusijo.
Neglcde na to, da so se utihotapilc v ta manifest majhne kontradikcije — recimo tam ko se govori o takojšnjem razpadu buržoazije in takoj o velikem strahu, da bi kapitalizem mogel nazadnje sovjete še uničiti, ali tam ko sc govori za mir z Rusijo, ki jc nujno potreben, a da ga še ne sme biti dokler bo buržoazija, ali tam ko sc prid:gujc mir proletarijata, z mečem v roki pa gredo nad »drugi razred«, — torej ncgledc na te zmote in na ekonomske netočnosti vemo, da bodo komunistični delavci stavkali prvega majnika 1920 za svetovno proletarsko revolucijo.
Kako malenkostna jc poleg tega manifesta izjava belgijskih socialistov in angleških Trade-Unionistov, ki nameravajo demonstrirati proti draginji in za osvoho-jenje Ircev. In vendar bo to delo rodilo več sadov.
In na prvi pogled se dozdeva, da je prvi maj za organizirane katoliške delavce v Franciji, Belgiji, Poljski, Španiji, Nemčiji in tudi v naši domovini dan poraza. V cerkvah bodo prisegli vnovič< zvestobo svojemu Bogu. Na zborovanjih bodo vnovič prisegli zvestobo svojemu Bogu. Na zborovanjih bodo vnovič poudarili svojo re^-no voljo, boriti se z vsemi postavnimi
sredstvi proti krivičnemu družabnemu redu, za novo socialno organizacijo družbe, za svetost družine in za tisto neumr-jočo in najvišjo kulturno silo, ki jo imenujemo krščanstvo.
Katera izmed ieh nasprotujočih si I idej bo slavila prvega maja svojo zmago?
Mara SMS.
Italijanske zahteve v jadranskem vprašanju,
LDU Belgrad, 4. maja, »Trgovinski Glasnik« piše v uvodnem članku pod naslovom »Albanija«; Za rešitev jadranskega vprašanja jc stavila italijanska vlada,
kakor se čuje, nastopne zahteve: Istra naj pripade Italiji približno do znane Wi!so-novc Črte. Reka z okolico in otokom Kr-kom naj bi bila posebna država pod varstvom zveze narodov z nevtralizirano hi- j ko. Otoki Lošinj, Vis, Lastovo in Pelagruž 1 naj bi pripadli Italiji, Mesto Zader naj po- j stane avtonomno, Albanija pa naj bi bila j država pod italijanskim protektoratom. To j so glavne italijanske zahteve, toda v teh ; zahtevah ie še nekaj hujšega, kar ne posega samo v naše interese in naše pravice na Jadranskem morju, nego tudi neposredno v naše življenske interese na Balkanu. To so italijanske yrctenzije na -\lbanijo. Pod nobenim pogojem se ne more dopustiti Italiji, da ugrabi Albanijo. S tem bi sc stvorilo na Balkanu isto, kar je storil berlinski kongres, ko je dovolil avstro-ogrski monarhiji okupacijo Bosne in Hercegovine. Albanija jc podlaga in bolestna točka na najudiobnejšem prirodnem potu za prodiranje na balkanski polotok. Ta podlaga in izhodna točka se nc sme pre-pustiti Italiji.
Sestanek Trumbiča s Scialoio, LDU Dunaj, 4. maja. (ČTU) Rimska »Tribuna« poroča, da sc bo sešel Scialoja z dr. Trumbičcm v Švici in sicer v Brigu ali kakem drugem kraju ob simplonski železnici.
Generalni štab, LDU Belgrad, 4. maja. Za načelnika glavnega generalnega štaba je imenovan vojvoda Živojin Nišič, za njegovega pomočnika pa general Peter Pešič, Gla.vn.i generalni štab prične poslovati med 5, in 6. majem, ko prestane poslovanje vrhovne komande. Do povratka vojvode Nišiča, ld se nahaja že več kot pol leta na zdravljenju v Franciji in čigar zdravstveno stanje vzbuja šc vedno skrbi, bo opravljal dolžnosti načelnika glavnega generalnega štaba general Pešič.
Šel dvorne pisarne, LDU Belgrad, 4. maja, G. Dragoljub Jankovič je prevzel mesto šefa dvorne pisarne.
-	Poljsko čete v Kijevu.
LDU Nevr York, o. maja. (DunKU) »Associated Press« javlja iz Varšave: Poljaki so dne 2. maja vkorakali v Kijev.
Iz plebiscitnega oremlja, LDU Opplje, 3. maja. (DunKU - \Volff) Vsled izredno velikega razburjenja nemškega prebivalstva v Opolju, ki traja tudi še danes, so sklenili poljski zastopniki glasovalno komisije, kakor tudi člani poljskega poslaništva, da odpotujejo iz Opolja, Le pod zaščito francoskih čet sc jim je posreCilo zapustiti hotel po dragem izhodu, ker se je nabrala žte mnogobrojna preteča množica. Poljsko poslaništvo se jc postavilo pod varstvo francoskih čet. Po vseli delili mesta so nastali krvavi spopadi. Poljaka, ki Je včeraj streljal na množico, so ustrelili.
Malsrsks.
Hcitby — knez - pclatln. LDU London. 4. maja. (DunKlI - Brezžično.) Po poročilu iz Pariza bo admiral | Horthv v najkrajšem času izvoljen za kneza - palatina Mažarske.
Frsmcijs.
Stavk®.
LDU London, maja. (DunKU - Brezžično.) Včerajšnji poziv francoske delavske zveze k stavki je resno vplival aa plov-stvo. V Marseilleu so mornarji zapustili vse ladje, tudi dva osebna parnika. 2000 ljudi ne more odpotovati. Stavkajočih jo 12.000. Parniku France« se jc zabranil odhod.
LDU Pariz, i. maja. (DunKU - Brezžično.) Stavka železničarjev ima lo malo uspeha. Oskrba Pariza je zagotovljena, in za premogovne zaloge jc vlada poskrbela v veliki meri.
Rssisa poročila.
1 Vrhovni svot — mednarodsn vladni cigan, LDU Pariz, i. maja. (DunKU) Po po-
1 ročilu jjTemusoveni« sodijo v krogih vr-
hovnega sveta, da mora svet postati mednaroden vladni organ. Mogoče je, da se bo nekega dne razmotrivalo o sprejemu nom-šlrih delegatov v vrhovni svet, kakor tudi o sprejemu zastopnika Rusije. Potem bi poleg zveze narodov obstajal mednaroden vladni organ, sestavljen iz ministrskih predsednikov vseh držav.
Program mednarodne parlamentarične konference.
LDU Pariz, 4. maja. (Dun, KU) Kakor se govori, so na programu mednarodne parlament ari čne konference nastopne točke: 1. Draginjska kriza in njeni vzroki ter mednarodni ukrep za obrambo proti njej; 2, zračni transporti in odnošaji do mednarodne trgovine; 3. posledice meničnih tečajev na mednarodno trgovino; 4. proučevanje možnosti znižanja vozarine; 5. zeno-stavljcnjc državnih predpisov pri gradnji ladij, v kolikor^ prihajajo v poStev trgovske ladje; 6. odredbe in trgovinski odnošaji med zapadom in vzhodom.
S«naf.or Lodgc predsedniški kandidat, LDU Dunaj, 4. maja. (ČTU) Po pariških vesteh kandidira republikanska stranka v Zedinjenih državah senatorja Lodgca za predsednika.
PolltMna novica,
•f Beigrajski listi e jadranskem vprašanju, Belgraj. novine se v uvodnikih pečajo z jadranskim vprašanjem. »Pravdo« piše o referatu, ki ga je naš minister za zunanje stvari dr. Trunlbič podal na seji ministrskega sveta., da znatno omogoča direktne porazgovorc z Italijo. Dosegla se jo povoljna. soglasnost glede Dalmacije, Skadra in okolice t*r zadošča našim življenjskim interesom. Meje v Istri sc bodo ugotovilo po AVilsonovi črti. Spor ostaja edino radi mesta Reke. »Samouprava« piše: Posvetovanje a člani delegacije more izvesti do končnega sporazuma z Italijani. Neudeležba našega kraljestva na san-ivmski konferenci bi mogla dovesti do tega, kar se je zgodilo 1'. in 20. januarja. Zato je pot, na katero je sedaj krenila naša delegacija, t., j. poizkus neposrednega sporazuma, ugodna za nas in za Italijo. Italijanski ministrski predsednik Nitti je prevzel odgovornost pred deželo za neposredni sporazum z našim kraljestvom. Vlada g. Protiča smatra, da je treba rešiti jadransko vprašanje in mu jc posvetila vso svojo pozornost. Ustni referat delegatov je pospešil, da so čim prej precizira stališče vlade, da se na ta način v interesu obeh dežel najde izhod iz sedanje težke in negotove situacije. Največje težave obstajajo sedaj radi mesta Reke. Nota vlade g. Davidoviča od 20. januarja, ki jo izjavila, da kraljestvo SHS opušča su-vereniteto nad mestom Roko, je velik korak na potu k sporazumu. Za reško hi ko je izjavila Italija, da se odreka suvereni-toti, dočim je. vprašanje o suvereniteti Reke sanic ostalo še odprto. V vprašanju Dalmacije in \Vilsonovo črte v Istri kaže, da je dosežena soglasnost. Vprašanje in meje severne Albanije bi se imelo rošiti povoljno za naše vitalne interese. Sporazum med dvema deželama, ki imata skupne interese na Jadranu, bo tvoril novo peri-jodo mirnega raz vi tka ter bo zbližal ti dve državi. Tako se bo dal Evropi in vsemu svetu primer, da obe interes'.rani deželi gledata nad površino •najbližjih interesov, da bi s tem zadovoljili višje in trajno potrebe svojih narodov.
-f Dogodki v Snhotici. Za časa komunističnega splošnega štrajka so v Subotici izbruhnili nemiri, ki so jiii skupno povzročili mažarski nacionalisti in komunisti. O dogodkih poroča subotiški »Neven«: »Takoj po polnoči od 19. na 20. aprila so se začuti streli v 5., nekoliko minut kasneje v 3. mestnem okraju. Takoj nato jc bila. pretrgana telefonska zveza s stražami 5. in 8. okraja. Odposlani stražniki so javili okrog pol ene, da so okna in vrata obeli stražnic vsa preluknjena in da je notranjost izropana. Pol uro pozneje so vstaši nnpadli tudi stražnico 3. okraju. Na poti do stražnico so ubili redarja šarče-viča, v stražnici so pa prestrelili nadzorniku straže, Galu, glavo in prsa. Telefonska zveza samo z II. okrajem ni bila pretrgana. — Takoj je bil obveščen divizijski štab in vojaštvo je prispelo. Uporniki so se umaknili na bajsko pokopališče, v krip-te, vinograde in šume. I«ti dan se je žen-darmerijskemu stotniku Karakašcviču, ki vodi preiskavo, posrečilo preprečili vsako nadaljno delovanje upornikov, s tem, da jih je dober del zaprl. Nadaljno aretacije, najdba velikega Števila puHk, m uničijo, strojnih pušk in bomb jc dokaz, Ua je bilo protidržavno gibanje zasnovano v velikem slogu. -- Vsega skupaj jo. obstojalo šest tolp: 1. tolpa v manjšanskih vinogradih močna krog 500 ljudi pod vodstvom"nekega člana komunističnega, sindikalnega sveta in bivšega rdečega vojaka Bele Kuna, tolpa v gozdu, ki .jo je vodil glavni poveljnik vseh upornikov, član komunističnega sind. sveta, bivši vojak vdeče mažarske vojsko, štela, ie (jO do 80 ljudi.
(Ostale štiri tolpo so bile razpostavljene v okolici, skupno okrog 800 do 900 ljudi.) Vse so bilo oboroženo z vojaškimi puškami, nekatere tudi a strojnicami in bombami- Glavni poveljnik je odredil, da bo dal s strelom znak, kdaj naj začno napad na policijske stražnice. Geslo je, bilo »Narfa«. — Namen upornikov jo bil, kot je razjasnil poveljnik: pobiti najprej policijo in žondarmerijo, zasesti mestno hišo, napasti sodišče in izpustiti kaznjence, zavzeti železniško postajo itd. Tako bi se omogočilo klanjo buržoazijo in proglasitev diktaturo proletariata.«
+ Odkrita izpeved komunistov. O pri-, liki železničarskega rtrajka jc pisala komunistična »Radnička rijoč«: »Meščan-, stvo gre preko tega (štrajka) in omalovažuje pomen delavskega gibanja in meni, da je njegov boj bitka za povišanje plač in nič drugega. Ono je še naji brže uverjeno, da se more socialno vpra* Sanje najbolj enostavno rešiti z uvedbo osernurnega delavnika in s povišanjem plač. A no -vidijo, da je to samo bojno sredstvo, samo en način, s katerim delavstvo učvrsti svojo napadalno silo in razredno zavest; ne vidijo, da boji za zvišanje plač in znižanje delavnega časa no morejo biti samo na. sebi svrlia, ampak samo člen v verigi, napad na kapitalizem, manevriranje predstraž.« —! Meščanstvo jc torej bilo, kot trdijo komunisti, neumno, čc je videlo v železniški stavki b o j z a p o v i g a n j o p 1 a č in nič drugega. Sfrajk jc bil samo sredstvo, orožje, da se zruši država, tako trde komunisti in mi smo zadovoljni, da se v tej trditvi strinjajo z nami. štrajk ni bil mezdni boj, bil jo »manevriranje predstraž«! in to manevriranje jo >Nanrcj« podpiral, četudi bi rad danes utajil, da je bil štrajk političen. V ta manever so krvavi rdeči prvaki poslali bedno množico, ki je mislila, da gre v »bitko za povišanje plač«, a jo šla. v boj za komunistično židovske voditelje. V t a, m a n <• v c. r s o p o s 1 a 1 i tu -d i onih t r i n a j s t. n r s r o č n e ž e v, ki leže f. i h i i n m r z 1 i v grobovih. Ali bo »Naprej« celo sech. j lagal, da je bil železniški štrajk mezdni boj, ne pa politični puč komunistov ? Če bo to storil, mu bo njegov komunistični bratec pljunil v obraz. Z vso pravico!
Dnevna novica.
—	Poročil se jc v ponedeljek 3. maja gospod Karol Novak z gospico Josipina Rogejevo, hčerko župana v Motniku pri Kamniku. — Bilo srečno!
—	Jezica. Orel vabi k uprizoritvi igre »V Ljubljano jo dajmo!«, ki se vrši v nedeljo 9. maja 1920 ob i. popoldne.
—	Občni z'Jor slov, zdravniškega dro« šiva v Ljubljani se vrši dne 6. t- m. ob 3. popoldne v magistralni dvorani, z žc objavljenim sporodom.	(k)
—	»KtivoprSsežrJkf, igra v treh dejanjih (7 slikali), se vprizori v nedeljo dne 9. maja 1920 ob (j. zvečer v »Našem domu« Kat. slov. izobr. društva v Ilrušici. S to igro zaključujemo sezono in upamo, da nas poselijo pri tej zadnji predstavi v čim večjem številu.	(k)
—	Vojaški grobovi r Sloveniji. Na ozemlju sedanje Slovenije jc, v koiikor se je moglo dognati, 13.270 vojaških grobov. Od tega odpade na Kranjsko 8300 grobov, na Koroško 250. ua Štajersko 4699 in na Prekmurje 21. Ti vojaški grobovi se nahajajo na 198 krajih,
—	Alkoholna prepoved in gostilničarji, Da bo slišati mnenje obeh prizadetih strani, prinašamo dopis, ki smo ga prejeli iz gostilni carskih krogov: »Večerni list« z doc 3, maja, št. 100, je prinesel notico »Al-koholična prepoved ia ljudstvo«, v kateri navdušeno pozdravlja popolno prepoved točenja alkoholnih pijač. Na to izvajanje stvaren odgovor: Kot gostilničar, ki izvršujem svojo obrt že nad 25 let, nc bodem najprej zagovarjal tvojega stanu. Zrastel sem pod vinsko trlo in poznam temeljito težnje, skrbi hi naporno delo naših vinogradnikov. Koliko so 2c vlade, vinski strokovnjaki in zadružništvo storili v prospeh vinogradništva ia bedo šc morali, ker bi drugače tiuše ljudstvo gospodarsko popolnoma propadlo, to vedo Dolcojci, Štajerci in Primorci. Pred vrati imamo veliko italijansko vinsko konkurenco, katere tudi dopisnik te notice nc bode mogel odpravili, Glede uživanja alkoholnih pijač, meče dopisnik vse v en koš, tiste, ki preveč uživajo in uničujejo svoje družine in one, ki v resnici za potrebo popijejo kozarec vina ali piva. Prvih tudi kot gostilničar no bodem nikdar zagovarjal, bil sem jim vedno nasprotnik kakor večina mojih tovarišev. Poznam pa ljudi vseh stanov, ki p ošabno v današnjih razmerah poželijo kozarec viria ali piva v okrepčilo vsled slabe hrane. V poštev bi prišli še posebno bolniki. Vsega tega gosp. dopisnik »Večernega lista« ni upošteval. Ozirati sc je pa treba tudi na gospodarske interese gostilničarjev. Gostiln je dosti, to vemo vsi; so gostilne, ki so na slabem glasu, so pa tudi dobre in poštene, ki se bore za svoj obstanek, posobno pri današnjih razmerah. V Ljubljani ie nad 24(1
gostiln, od teh je mogoče 25 odstotkov dobro situiranih in brez obrata še nekaj časa zdržijo. Drugi pa propadajo in uspeh bo ta, da bo prišlo na stotine ljudi na beraško palico. Da je vla'da med stavko prepovedala točenje alkoholnih pijač vsak pameten človek odobrava. Danes se jc ljudstvo pomirilo in vrnilo na dalo, redne razmere so vračajo in od vlade z gotovostjo pričaku-jemqrffc.kojšnjo razveljavljenje prepovedi točenja alkoholnih pijač, posebno pa vina in piva,	Gostilničar.
—	Slovenec smrtno ponesrečil na Dunaja. Dne 2. maja je pri neki nesreči na cestni železnici na Dunaju bil težko ranjen pravnik Ludovik V i d i c , doma iz Kamnika- Včeraj zjutraj jc umrl v bolnišnici. Bil je talentiran mož. Naj počiva v miru!
—	Z Ježir.n. Po naši občini kroži govorica, da smo podpisani v teku ravnokar ponesrečene železničarske stavke šli k deželni vladi in preprečili naklepe in namene železničarjev s tem, da smo predlagali vladi, naj stavkajočim nc ugodi, oziroma naj njih Tahteve odkloni. Podpisani smatramo take govorico in trditve vsaj za smešne, ako ne za neumne. Ker bi pa mogli nekateri tem ljudem enakega političnega obzorja te trditve verjeti, izjavljamo sledeče: Ako kdo dokaže, da je kateri podpisanih storil to, kar se jim predbaciva, se zaveže v?ak podpisani plačati 1000 K (reci: tisoč kron) za svojco žrtev, ki so padle v soboto 24. aprila t. 1. na Zaloški cesti in ki vpijejo iz grobov po maščevanju nacl brezvestnimi hujskači in grobo-kopi državne sloge in moči. Sliši se, da so železničarji in sploh delavci, sobotno dopoldansko delo žrtvovali za svojce padlih žrtev. Res, blaga misel je to. Še večji uspeh pa bo ta blaga misel imela, ako svojcem padlih naklonite naših 7000 K (reci: sedemtisoč kron). Za delavstvo vneti pristaši, ali kdor bodi: na delo za sobrata, trpina! — Lovro Kos, Vinko Ahlin, Josip Škerlep, Ivan Verbič, Franc Sitar, Cunder Lovro, Miha Dimnik.
—	Tatvino v zavodu usmiljenih bratov. V noči med 30. aprilom in 1. majem so vlomili tatovi v bolniško pisarno usmiljenih bratov v Kandiji. V pisarni jo vzidana mala železna blagajna, v kateri so bili shranjeni prispevki mesoca aprila; med drugim tudi velikodušni dar »Slov. Eskomptne banke« v Ljubljani 3000 K, skupaj 12.000K. Vsota, ki bi so bila porabila za poravnavo računov pret. meseca. Poleg tega jo bil shranjen v blagajni tudi denar v zavodu zdravečih so bolnikov 12.000 K. Tako so tatovi, ki so vlomili skoz okno in v blagajno, odnesli 24.000 K in za toliko oškodovali zavod, ki je dolžan bolnikom povrniti shranjen! denar.
—	Velik požar. Dno 2. maja popoldne je nastal v Dolenji Brezovici pri Št Jer-neju velik požar. Upepelil je trem največjim kmetom vse, dvema pa gospodarska poslopja. Pogorelo jim je razon nekaj obleke in gcvcdi vse poljsko orodje, vo< živež in vino. Pri dveh so zgorele tudi svinje. Škoda je velikanska, ceni se nad pol milijona kron, dočim znaša zavarovalnina komaj par tisoč kron. Zažgali so otroci. Omeniti moramo požrtvovalno delo šent-jernejskih, vrhpoljskih, orehovških in gr-moveljskih gasilcev, katerim se jo z največjim naporom posrečilo ogenj omejiti na žo goreča poslopja. Požrtvovalno so delali tudi bratje pleterskega samostana.
novico.
lj Umrl je v ponedeljek ob pol 12. uri ponoči gospod Jožef Faganel, bogo-slovcc II, letnika ljubljanskega semenišča. Tiha in mirna, kakor celo njegovo življenje je bila njegova smrt. Želel si je, da bi umrl pri polni zavesti, kar se mu je tudi izpolnilo. Umrl je s smehljajem na ustnicah. Ko je ležal od januarja že na bolniški postelji, si je dajal spočetka poguma, da ozdravi s pomladjo, a pomlad je prišla, prišel je cvetoči majnik in vdal se je v voljo božjo. »Ne molite za moje zdravje, iemveč volja božja naj se zgodi,« je večkrat dejal. Bil je izredno priden, temeljit pri študiju in vzgojil si je čezmerno železno voljo, ki si jo je utrdil zlasti pri učenju tujih jezikov, ki jih je tudi več znal; slovanske skoro vse. Zanimal se je tudi za slovstvo in jc začel v bogoslovju ptsa-teljevati. — Vzoren, značajen in neumoren dijak je pa imel vedno pred očmi cilj: du-hovski poklic. Vojska, ki ga jc odtrgala sicer za par let od uresničitve le želje, mu jc ni zamorila. In kakor hitro je mogel, jc prišel v semenišče. Tu. jc živel študiju ic molitvi, Gotovo že v vojski zadoblieui kal jetike se jc razvil in ga nazadnje odtrgal od študija, od priprave za poklic. S kakim veseljem jc oblekel prvič duhovsko obleko in bridko sc je razjokal, ko jo je nioial prisiljen po bolezni odložiti. Težko in muke polno dolgo trpljenje pa je prenaša! kot junak vere. Njegovo trpljenje in smrt je apologija vere, Nič strahu pred smrtjo. Blaženo pričakovanje mu jc zasijalo iz oči, ako jc kdo omenil večnost. »Veliko obiskov sem imel danes, prvi po jc bil Jezus,« je dejal zadnji dan. Počivaj .v Gospodu, čisla duša! — Pogreb bo da-
nes ob 4. uri popoldne iz hiše, Kongresni trg št. 4.
lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo danes ob peli uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni.
lj Seja SKSZ bo danes zvečer ob 8. v navadnih prostorih. Vsi odborniki in zastopniki nujno vabljeni, — Predsednik. (K) lj Litovarni orisek Slomškovo zvezo ima sejo v sredo 5. t. m. ob 5. uri popoldne pri tajnici, Florijanska ulica 7, II. nadstr.
lj Zveza uradnic in trgovskih nastav-ljenk naznanja svojim članicam, da redni dekliški sestanek uaues zvečer odpade. — Obenem tudi sporoča, da priredi v šlučaju lepega vremena na Vnebohorl, t. j. 13. maja, peš-izlet k sv. Katarini. Zbirališče pred kavarno Evropo ob četrt na sedem zjutraj, odhod točno ob pol 7. uri. Za sv. mašo je preskrbljeno. Nazaj gremo na Medvode in od tam z vlakom, ki pride ob pol 9. uri v Ljubljano. Za hrano skrbi vsak sam. Vso članico in prijatelje našega društva vabimo, da so izleta v obilnem številu udeleže. — Jožica Ašič, predsednica.	(k)
lj Izredni letni sestanek članov Ljudskega odra se vrSi danes ob pol osmi uri zvečer v prostorih Ljudskega doma. Naj se udeleže sestanka vsi člani! — Vodstvo.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Pečar, užitkarica, 84 let. — Maks Bosler, de-lavkin sin, 3 mesece in pol. — Ivana Žorga, vdova strojevodjo, 69 let. — Martin Kranjc, premogar, 43 let. — Marija Klemene, žena gostilničarja in posestnika, 29 let. — Frančiška Hočevar, posestnikova žena, 41 let. — Ofciiia Lampe, sobarica; 18 let. — Franc Klarman, žel. uradnik v p.. 80 let. — Vinko Slapar, sin vdove strojarskega pomočnika, 5 mesecev — Ivan Goreč, davčni sluga, 63 let. — Fran Wagner, žel. ključavničar v p., 64 let.
lj Zapuščina (obleke) pokojnega g. Borštnika se bo razprodajala dne 6. t m ob 9. uri dopoldne na Gosposvetski cesti št. 13 in ne na Rimski cesti, kot je bilo že objavljeno.
lj Marcci Žorga, katerega je policija aretirala, pripoveduje, da je imel influcn-co. Seveda jc popolnoma nedolžen. Če bi po njegovem šlo, bi moral biti obešen državni pravdnik, on pa ne spada pod paragraf. Kje se je pred policijo skrival, noče povedati.
lj Izgubil sa je triletni Zlafko Stare z dvorišča Sodne ulicc št. l/III, Fantiček je plavolas, oblečen v siv suknjič, pepita hlačke in sive, kratke nogavice.
lj Iz zaprte blagajne je bilo ukradeno pri »Feniksu« 2677 kron 80 vin, od sobote zvečer do ponedeljka. Blagajna ni čisto nič poškodovana.
lj Kako je nastala govorica o strelih v Lconišču, Uradno se jc ugotovilo: Pasar-ski pomočnik Račič je pripovedoval okeli, da je videl, kako se je med streljanjem v II, nadstropju nekdo odmaknil od okna in da se je tam zaprašilo. Iz njegovega pripovedovanja je nastala raca, da se je streljalo iz Lconišča, Račič je pa pozneje dognal, da je tam ob okno zadela kroglja in se je takrat zaprašilo. Iz Leonišča se torej ni streljalo.
lj Prefiemoa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mestu.
mimmm pirpsli^.
SEJA .JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Beigrad, 4. maja. (Izv.) Danes dopoldne jo imel Jugoslovanski klub pod prodsed-stvom dr. Korošca sejo, na kateri sc je vso-stransko razpravljalo o vprašanju političnega položaja, posebno glede stališča kluba v pogledu ustave.
POLITIČEN POLOŽAJ.
Beigrad, 4. maja. (Izvirno.) Političen položaj se more označiti približno tako-le: Parlamentarna zajednica jo pripravljena stopiti v koncentracijski kabinet kot edinstven blok. Radikalni klub je imel danes dopoldne ln popoldne sejo. Navzoči so bili tudi ministri s Protieom na čelu, nadalje dr. Vcsnič in dr. Peleš; zadnji v imenu Medakovičeve skupino. Razpravljalo se jo o načelnih in osebnih pogojih, pod katerimi bi radikalci pristali na sestavo koncentracijskega kabineta. Načelni pogoji so: 1. Agrarna reforma ee mora rešiti v radikalni obliki, a brez strankarske primesi. 2. Zahteva so efektivni nastop proti vsem proti-državnim elementom, v prvi vrsti proti komunistom, proti katerim se mora nastopiti s krepkim socialnim programom, pobijanjem kapitalizma ter iztrebljenjem korupcije v vseh smereh. 3. Ustava in notranja ureditev državo morata biti taka, da bo zadovoljila vsa tri plemena. Gledo osebnih pogojev se zahteva, da mora v koncentracijski kabinet, na vsak način priti Proti č. Ti pogoji bodo jutri predloženi Jugoslovanskemu in Narodnemu klubu v razpravo. Ko so bo parlamentarna zajodnica zedinila v načelnih vprašanjih, potem šele so bodo pričeli pogajati z demokratsko za-jednico. Dr. VcsnIS dosloj še ni pričel nobene akcije. Vso tozadevne vesti ^o izmišljeno.
Belflrad, f. maja. (Izvirno.) Ako demokratska jjuieduica pristane na načelno in
osebne pogoje parlamentarne zajednice, se bo sestavil koncentracijski kabinet. V nasprotnem slučaju ostauo na krmilu sedanja vlada, ki uživa zaupanje krone Iti velike večine naroda.
DECENTRALIZACIJA.
Beigrad, 4. maja. (Izvirno.) Na današnji seji radikalnega kluba je zmagalo stališče Protiča v vsoh vprašanjih. Doslej sta vladali v radikalnih krogih dvo stališči: centralistično in decentralistično. Protie jo izdelal načrt ustave v duhu decentralizacije Ugotoviti je treba, da jo bilo stališče Protiča v radikalnem klubu sprejeto soglasno. Demokrati so zadnji čas razvili med radikalci veliko akcijo proti Protiču, a niso uspeli.
SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
Eoltirad, 4. maja. (Izvirno.) Jutri ob 4. popoldne bo seja narodnega predstavništva. Ako opozicija ne spremeni svoje taktike in ne omogoči delovanje parlamenta, se vlsda no bo udeležila seje.
Bcljjrai!, 4. maja. (Izvirno.) Demr-krnt-sko-socialistična zajednica je pozvala vso svoje Člane v Beigrad. V parlamentarnih krogih se misli, da namerava na jutranji seji vreči vlado z nezaupnico.
ITALIJANSKI UPI.
R^ka, 4. maja, »Idea Naziono'e« poroča, da so bile v Veliki ICikindi burne prolisrbske demonstracije. Ko jc oblast pr.slrn voiaštvo na cesto, so vojaki odpovedali po'-o-rSčino in množica jih jc burno Popravljala. (Prinašamo to vest, kot znak, ka- to Italijani upali od komunističnega štrajka],
POSLANEC HLINKA NA SVOBODI,
Prarfa, 4. maja. »Pravo lidu« poroča, da le novoizvoljeni poslanec Ancb-ei Hlin-ka imel v RožumberVj velikansk shod na katerem je izjav'1. da sedaj, ko je svoboden, poskrbel, da bo Slovaška zop<?t bela. Slej kot prej bodo Slovaki, zvesti svoji domovini, klicali: Slovaška Slovakom!
BOGATA ŽETEV NA MAŽARSTCEM.
Budimpešta, 4, maja. Poljedelski minister Rubinek je izjavil dopisniku »Az Esta«, da je pričakovati silno bogate žetve. Radi izbornega vremena bo žilo za 2—3 tedne prej dozorelo. Ker bodo letos na razpolago naravnost orjaške količine žila, misli vlada odpraviti vse omejitve, ki so vezale promet z živili.
POLJSKA OFENZIVA.
LDU Varšava, 4. maja. (DunKU - Brezžično.) V Podolju in Volinlji na«a "f:--iziva uspešno napreduje.
BORZA.
LDU Zagreb, 4. maja. Devize Berlin 283—287, Bukarešta 0—0, Italija 72,5— 735, Pariz 110. Praga 255—265, Švica 2200, Dunaj 70—71. Valute: Dolarji 13.600— 14.200, avstrijske krone 67, bolgarski levi 210, carski rublji 200—202, češkoslovaške krone 240—244, 20 kronski zlati (1) 560, francoski franki 1000—1020, napoleondor, (1) 542—550, nemške marke 278—284, leji 265—270, italijanske lire 720, turške lire (1) 600,
Žrtve med ojinfcgasc": i mrJev, S. smrinoiievarno ranjen, <5 ranjeni.
Plat zvona z Grada je naznanjal 5no-či, da gori, zastava z grajskega stolpa je kazala proti severovzhodu, kjer se je valil gosti steber črnega dima prati nebu. Gorelo je na glavnem kolodvoru. Ko jc odpeljal preti Zalogu osebni vlak, ki vozi samo do Zaloga, je padla iskra iz lokomotive, katera je zažgala vagon, na katerem je bila naložena v železnih sodih nafta. Železničarja Senegačnik in Petrin sta prva naznanila, da gori, kretničar Anton Šuster-šič je pa hitel goreči voz prepeljati s 16. na 12. tir in je tako zabranil, da se požar ni prenesel na druge vozove, med katerimi je prvotno stal voz, kateri je gorel s plamenom, Susteršič je hitro podkladal voz, katerega je vročina gnala proti skupinam voz, Ob 7, je prihitela na lice mesta (za Puntigamom) požarna bramba pod vodstvom načelnika Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. Turka. Og-njegasci so hitro razvili ccvi in gasili; razvrstili so sc tam ob lopah, katere stoje nasproti kemične tvornice. In zdaj se jc zgodila velika nesreča, kakršna ljubljanskega gasilnega društva še ni obiskala. Goreča nafta jc namreč eksplodirala in metala železne kose na vse strani. In železni kosi so padali tndi med ognjcgascc in so tudi zadevali. Na praznik zaščitnika ognjega-sccv sv. Florijana so v najzvestejšem in najpožrtvovalnejšcm delu se žrtvovali sledeči ognicgasci: gospod Albert Žargi, 32 let star, tapetnik pri tvrdki Naglas, jc mrtev, železni kos ga jc zadel v glavo, smrtno nevarno ranjen je gospod Maks Lcvec, mestni ccslni nadzornik. Ranjeni so dalje
sledeči gospodje ognjegasci: Klanšek Maks, ključavničar, Andrej Zgonc, slikarski mojster, Ivan Permc, krojaški mojster in Avguštin Košiček, tnpelnik. Vett o nesreči sc je med tisoči in tisoči, kateri so prihiteli na lice mesta bliskovito hitro razširila. In žene in otroci ognjegaacev so pričeli glasno plakati. Ranjenccm sla podelila prvo zdravniško pomoč gg. dr, Demšar in dr. Minaf. Rešilna postaja je prihitela hitro na kraj nesreče, z rešilnim vozom so prepeljali g. Žargija in Levca v bolnišnico. Žargi je, kakor smo že omenili, žal, mrtev, Leveč pa leži nezavesten v deželni bolnišnici in jc le malo nade, da okreva. Ob pol 9. zvečer je bil požar ponolnoma ugašen; od zažganega voza I, K, 622.619 so ostala le kolcca, voz jc 12-tonski, V Ljubljani take požai*ne nesreče, pri kateri bi bilo toliko žrtev-ognjegascev, še nc pomnimo. Zadnji požar s človeškimi žrtvami je bil pred leti veliki pežar v Tornačcvem.
\ sSo^snsks orSovski Bata©r.
Odsek za zunanje goste. Na tabor so povabljene katoliške organizacije i7. Hrvatske, Češkoslovaške, Poljske, Švice, Francije, Belgije, Anghie in Amerike. Dosedaj so se prijavili: Amerikanci pridejo v velikem, številu, predvsem ameriški Jugoslovani; številno zastopstvo odpošlje slovaški >Katolickv Sokol-; iz Čikage. 11 Češke, Moravske in Slovaške pride poseben vlak z lastno godbo in Orli pod vodstvom organizatorja češkoslovaška kmet-ske mladine, dr, Žureka. Iz Francije .je generalni tajnik francosko federacije naznanil, da pride 30 izbranih zastopnikov francoskih telovadnih organizacij na kongres v Maribor. Vodil jih bo predsednik francoske zveze katoliških telovadcev Mišo.
Tehnični odsek. Vse priprave za tabor so v polnem teku. Treba bo ogromnega dela in žrtev, ki jih morajo doprinesti vsi bratje. Telovadba ec bo vršila na ogromnem prostoru na prostem. Začetkom junija sc racno graditi tribune, na katerih bo prostora za 2000 sedežev in stojišč, na tleh ob ograjah pa za 15.000	Na telovsdjšče su napelje pose-
ben v. d in električna razsvetljava. Pri teV-Min <: pripravah z vnemo in požrtvovak nostjo sodeluje štajersko ljudstvo.
©IsasSii vastnlft.
d fvcvccska diftšknt sveža naznanil, da jc umrl 3. mainika njen član, blngi bogoslovec •Jože Faganel, slušatelj IjtibPanske univerze. Pogreb sc bo vršil danes ob 4. uri pop. (Kongresni trg 4) in prosim tov, člane in bratska akad. društva ter SO Ljubljana, da spremijo pokojnika k zadnjemu počitku. — Predsednik.
ffiarosSsto gSacSIšie.
Iz gledališke pisarne: Vsled obolelostt g. Rogoza se izpremeni operni in dramski re-pertoir v sledeče:
OPERA:
5.	maja, sreda <>Faust«, abon. D.
6.	maja, četrtek vRusalka«, abon. H
7.	maja, petek »Trovatore«, abon. _L,
8.	maja, sobota »Žongler«, nbon, C,
0, maja, nedelja ^-Poljska kri«, izven.
10, maja, ponedeljek zaprlo.
DRAMA:
5.	maja, rreda »Smrtni p1es<', abon. E,
6.	maja, četrtek »Vsiljenka Šaloma«, abonement A.
7.	maja, petek »Vsiljenka Šaloma«, abonement D.
8.	maja, sobota Sneg-, abon, B.
0. maja, nedelja popoldno :>Trnjulčica>, izven,
0. maja, nedelja zvečer "Vsiljenka Salo* ma<, izven.
Iz tflodališk« pkarne: Slavno občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se cd 4. maja dalje vrše predstave v obeh gledališčih zopet ob 8. uri zvečer.
Prosveta.
pr »Smrtni ples«. Vsled obolclosU g. Ro-goza je igral kapitana g. režiser Šest. Ne glede na to, da je taka bipna naloga žrt-jv za stvar, je navsezadnje tudi bravura z ozirom na spomin in celo igro. G. Šest je brezhibno izpo lnil vrzel in podaj izpod manj srečne maske dovoli močnih potez — najboljših pa£ v tihih prizorih in na koncu. G. Gaberščiku moramo priznati, da je od prve predstave svojo osebo, dasi je pasivna, 2e močneje uveljavil in tudi maska je sedaj primerna.	Fr. K.
pr Foiasniio, Opomba uredništva pod mojim člankom »Otroška tragedija« je bila tako nesrečno postavljena, da bi kdo utegnil misliti, da sem jo napisal sam, kar je sevoda nesmisel, — Silvester Skerl,
TiaristS&a m spopf.
Kolesarska cestna dirka. Klub kolesarjev in motociklistov v Ljubljani otvori svojo letošnjo športno sezono in priredi dne 16. t. m. otvoritveno cestno dirko na progi Ljubljana-Št. Vid; start in cilj pri dragem kilometru. — Razvrstitev tekmecev je sledeča: a) Novinci, na progi 5 km, pravico udeležbe vsi kolesarji, ki so člani kluba; kolesa običajna, b) Junijori, na progi 5 km, udeležba ista; kolesa poljubna, c) Glavna tekma, na progi 10 km, udeležba kot zgoraj, dl Tolažilna tekma na progi 5 km za vse, ki ostanejo pri zgornjih prireditvah bre/. nagrad. — Vsi oni, ki niso člani kluba, pa bi se hoteli udeležiti tekme, lahko šo pravočasno prijavijo svoj pristop na naslov kluba (Ljubljana, Gosposvetska cesta 141. Prijave za dirko ie treba vposlati najpozneje do 12. t, m. na klubov naslov, z označbo, v kateri skupini želi dotičnik tekmovati.
Izlet motociklistov, Motociklisli kluba kolesarjev in motociklistov »Ilirija- prirede v nedeljo, dne 9. t. m., izlet v Kranj. Z ozirom na pomanjkanie obratnih sredstev naj se oglase vsi motociklisti iu prjatelji tega športa, tudi nečlani, ki bi sc hoteli udeležiti izleta, pri reditelju g. Ogrinu, Gosposvetska cesta 14. Zbirališče pred kavarno Evropo« ob 14, uri popoldne, — Rcditeli.	(k)
APROVIZACUA.
a Cene mesu. Mestni magistrat v sporaz-dmu t. odsekom za prehrano dovoljuje, da sc t ozirom na visoke cene živini zviša cena govejemu mesu I. vrste na 26 kron, II. vrste na 24 kron.
a Člani vojne zveze dobijo sladkorne ft-ftaznice na magistratu od 8. do 12. ure, in sicer: iz I. do IV. okraja dne 3. maja 1920, i/. V. do VIN. okraja dne 6. maja 1920, iz IX. do X. okr. dr.e 7. maja 1920. Članom vojne zveze kc naroča, da pridejo zanesljivo po izkaznice, ler jih iakoj oddajo konzumu, ker siccr no bodo dobili sladkorja. Pozneje pridejo na vrsto železniški uslužbenci.
a Prodaja sladkorja. Ko bo dospel sladkor v Ljubljano, j?a bodo prodajale na bele sladkorne izkaznice spodaj navedeni trgovci. Trgovci, ki se sedaj niso mogli upoštevati, bodo prodajali sladkor na nrihodnje nove izkaznice. Prodajalci sladkorja se prosijo, da razobesijo ta razglas v izložbena okna. da ne bo nepotrebnega iskanja trgovin. — Samopomoč in Sološna gospodarska zadruga bodo po-odaiale sladkor na članske knjižice, mestna aprovizacija pa na modre izkaznico s Številkami.
Prodajalci sladkorja ua bele sladkorne i z k a z n i c e v I. okraju: na št. 1 Černič, na št. 2 Zirkelbach, na št. 4 Perdan, na št. 5 Jerman, na št. 6 Černak & Val, na št. 7 Ojstriž, na št. 8 Vrhove, na št. 9 Brezovar, na st. 10 Mehle. na št. 11 Grošelj, na št. 12 Rav-hekar. — V II. okraju : na št. 13 Schiffer, na št. 14 Terdina, na št. 15 Tavčar, na št. 16 Sever, na št. 17 Deržaj, na št. 18 Košak, na št. 19 Kavčič, na št. 20 Zore, na št. 21 Skubic, na št. 22 Mihelič, na št. 23 Topolavc, na št. 24 Fabjan. na št. 25 Jerančič. — V III. okr.: na št. 26 Vrtnčnik, na št. 27 Jclačin, Rimska cesta, na št. 28 Jclačin, Cojzova cesta, im št. 29 Tenente, na št. 30 Bogataj, na št. 31 Skala, na št. 32 Podržaj, na št. 33 Leskoveo, na št. 34 Steiner, na št. 35 Pack, na št. 36 Soklič, na št. 37 Svetel. — V IV. okraju: na št. 38 in 39 Krivic, na št. 40 in 41 Elbert, na št. -42 Tavčar, na št. 43 in 44 Jerše, na št. 45 in 46 Medica, na št. 47 in 48 Jemec, na št. 49, 50, 51 Leskovec & Meden, na štev. 52 in 53 Stacul. — V V, okraju: na številko 54 Svellič, na št. 55 Lehnart, na št. 56 Meglič, na št. 57 Verbajs, na št. 58 KLham, na št. 59 in 60 Plnninšek, na št. 61 in 62 Štamcar, na gf. 63 in 64 Zore, na št. 66 Čcšnovar, na št. 67 Slu-
pita, na št. 68 in 69 Sark. — V VI okraju-na št. 70 Zorčie, na št. 71 Legat, na št. 72 Stravs, na st. 73 Druskovič, na št. 74 Beguš, na
st- -7.5 4« ?6 - n.a st- 77 in 78 Simončiču na st, 79 in 80 Mencinger A., na št. 81 in 82 Mencinger 1. —• V VII. okraju: na št. 83 oimoncič, na st. 84 Skander, na št. 85 Glavič, na st. 86 Pintar, na št. 87 Pretnar, na št. 88 ?a st' 89 Cenik, na št. 90 Skubic. — V VIII. okr.: na št. 91 in 92 T. Mencinger, na
-x nV •' " -»»"..^i m i. j»iencinger, na št. 93 Sarabon, Martinova c., na št. 94 Šaraboo,
i v i • ........ -	i"" «-«rovhik. — v
• i n-> i/ia 1 U : na SL Čcšnovar, na St. 102 m 103 Klemene, na st. 104 Marenče, na št. 105 roikar, — V X. okraju: na št. 106 Javor-st'.,10? Robeznik, Ba St- 108 Jclačin, na št. 109 Murmk, na št. 110 Bartl, na št. 111 Jeločmk.
V Sibiriji ulet, Gabrijel Ferjan, posestnik iz Kibnega pri Bledu je zadnjič pisal meseca avgusta leta 1918 iz Semipalatinska. Komur le kai znanega o njem, naj naznani njegovi zeni Mariji ferjan, Ribno pri Bledu ali pa Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
* Anton Melik: Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Cena z drag. doklado IC 24. Po knjigi bodo segli učenci in učenke, ugajala bo pa tudi vsakemu, ki se zanima za domačo zgodovino. Zlasti poduč»o in zanimivo so obdelana poglavja III. (Slovani), XI. (Bizantinci, južni Slovani in Madžari), XIV. (Habsburžani v vzhodnih alpskih deželah), XVI. (Bizantinci, južni Slovani, Ogrska in Turki), XVII. (Habsburžani, slovenske pokrajine, Češka in Ogrska v 15. stoletju). V tej knjigi bo zadosti pod-učne vsebine iz zgodovine Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi iz zgodovine ostalih slovanskih narodov v srednjem veku. Podobne šolske knjige dosedaj še nismo imeli. Učno knjigo je založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani
DPflfl)) CD P»sa!nl siroj z vidno pisa-rluliU OC vo t&oraj nov radi potovanja. Fatur, Ljitfil.iana Karlovska c. <\
v
7ft(litr (gaterist) za polnojarmenik £"y0l popolnoma samostojen delavec se sprejmo takoj v stalo službo pri Ivan š!ška, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova n>.
Cnrolmo CP tatl0' dobra strojepiska OPiujllib SL obenem korespondentin-|a. Zglasiti se je v pisarni Splošne gospodarske zadruge Gosposvetska o 2 od 5-6 popoldne.
Razpisuje se služba
organista.
Plača po dogovoru, prosto stanovanje in njiva. Prednost ima rokodelec in oni, kt bi znal voditi društv. godbo. Msslni iupRi sratl Crnontell, dne 30. aprila 1S20.
VllhRrirn zaQeslJiva, samostojna, iz-nuiluiiliu urjena v gospodinjstvu želi službe Is lioljši iu mirni rodbini. Naslov Poštno ležeče 215 pod imenom »Poštena« Ljubljana.	1702
Več viilapiotr sprejmo n-jti do-dobrih /luBljcV bri plači. Vpraša se stavb, podjetje A. Černe Sv. t etra 23.
Kopi se um m i.&d'arX
vor.ri. Ponudbe na: Anončni zavod Dragi Beseljak, Ljubljana, Gaukarjevo nabrežje 5, pod Šifro „Parni stroj".
med.tFr.JCavčie
šnecfjalist za pljučne tn notranje bolezni
se ie nastanil na Sledu.
Ordinira 11—12 in 3—4. leeo
pFflflfl skoro nova moška obleka rilUU JC jn zastori. Naslov pri upravništvu št. 1688.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da je očitanje, da bi si bil Ivan Pavlič iz Rož. dol. hišo pridobil na goljufiv način, brez vsake podlage, in obžalujem, da sem to očitanje izrekel. fran Blažlč.
Išče sc
Samostojen
v konfekcijski stroki rutinirana moč, ugodne kondicije; sprejem takoj, naslov v upravi „Slovonca" pod št, 1603,
Zaspal je v Gospodu naš ljubljeni
Jošisi
bogoslovec 2. letnika
Pogreb predragega rajnika bo v sredo 5. maja ob 4. uri pop. s Kongresnega trga št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani dne i. maja 1920. Rodbina Pagauelova.
Brez posobne^a obvestila.
Pno društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
Vabilo na
občni zbor
ki se vrši v nedeljo, doc 16. maja 1920 ob pol 10. uri dop. v veliki dvorani hotela Union.
Dnevni red:
1.	Odobrenje oclborovega poročila v
preteklem letu.
2.	Sedanji položaj hišnih posestnikov.
3.	Računski zaključek za leto 1919 in
proračun za tekoče leto,
4.	Volitev odbornikov.
5.	Volitev treb pregledovalcev računov, i). Določitev članarine za leto 1920.
7.	Ustanovitev zveze društev hišnih
posestnikov.
8.	Slučajni predlogi.
Ako bi bil prvotno določeni občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure po-zoeje drugi, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov, — K prav polnoštevilai udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
(baker, medenino, cink, kositer) ter posode cd karbida (bobne) plačuje po najvišjih cenah Breznik & Fritsch, trgovina z žetezaino, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1.
Kllili CD parnl B,roJ tudi starejši, le-11UJJ1 Ju žeč ali privozni. Ponudbe pod šifro „Parni stroj" na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5.
Vila se kupi
v Ljubljani in sicer najrajši v bližini deželne vlade ob Blehveisovi ali Erjavčevi cesti, eventuelno tudi drugje. Ponudbe na upravo lista pod šifro Vila št. 1692.
f
en vagon prve kakovosti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj s postaje Sisak Stllč t drug, Sisak, telefon št. 84.
Iffltar se išče za mestno pristavo. HUIUI Hrana in stanovanje v hiši. — Zglasiti se je Ljubljana, Cesta na Ko-deljevo št. 8.
s prodajalno, bivši holel, sedaj brez koncesije na Gorenjskem z 10 oralov zemlje, parketirammi sobami, ledenico, električno razsvetliavo, vodovodom, 10 korakov do postaje na državni cesti se za K 350.000 proda. Pojasnila daje Zagorski Jesenice Go-renjsko.
Izurjen mie&sr
najem. Naslov pove uprava pod 1682.
VlflCEl*
priden, pošten, oženjen, srednje starosti, so sprejme takoj na večje posestvo vinogradov Trška gora, Novomeško Stanovanje 2 sob in kuhinje je prosto. Mesečna plača po dogovoru. Pojasnila se dobe pri tvrdki A. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta.
Dražba
amerikfcDskega • s v
1
11. maja 1920 ob 10. nrl dopoldne v
državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani.
KoaiikcIjBka tovarna družba z o. z. Stožice pri Ljubljani sprejme
krojaške pomočnike
in večjo število
Pristno medicinsko
ribie oiie
nudi lekarna PiccoM LJubljana, Da* najska 'jesta.
Odsek lesne industrijo pri zvezi indu-strijcev v Ljubljani razpisuje
službo tajnika,
strokovno naobraženegp. za takojšnji nastop. Ponudbo na: se vpošljejo Odseku lesne Industrije v Ljubljani, Še. lenbnrgova ul. 7. II.
Verziran

ki je dovršil vse kmetijske srednja šole in je popolnoma vešč sadjarstva, vinarstva in hmeljarstva se išče za veleposestvo na Spodnjem Štajerskem. Pismene ponudbe 8 prepisi spričeval o dosedanjem službovanju, pod naslovom »Oskrbnik mmostojna moč 1654« na upravo tega lista.
Graščina Hrib, pošta Tupaliče pri
Kranju ima
tudi začetnic kakor tudi vestno pisarniško moč. Prednost na Posavju stanujoči.
od približno 400 smerek 80 do 100 let starih na prodaj. — Ponudbe naj se vpošljejo na graščino Hrib po kg ceni.
Širite »Slovenca"!
za auto iu kolesa
LfuSsipiia
Onnajsfta cesta St. 20.
vsakovrstne z& elek* trične napeljav«,
Vscmogočai je poklical k Sebi mnogoletno kuharico župnika g. Kralja in posestnico, gospodično
Lucijo Dimnik
ki je 3. t.m. po dolgotrajni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno umrla.
Pogreb preblage pokojnice bode v sredo 5. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Ahacljcvi cesti 1 k Božjemu grobu v Stepanji vasi.
Šv. maše zadušnlcc se bodo brale v Zupni cerkvi pri Sv. Petru ia pri raznih podružnicah,
LJUBLJANA, dne 4. maja 1920.
Dediči in sorodniki.
Kupujem
uefflecfianerico
(Venotianer • Gatterj
ali rczult. žago v dobrem stanju Ponudbe na Diagotin An-drlfevlč, Zagreb, Klavnička 9.
Na debelo!
lepega, zdravega, večjo množino Ima naprodai v komisiji d 3 K za kg. Družba »BALKAN" Dunajska cesta številka 33. - Stranke naf prinesejo s seboj vreče. - Oddaja se v vseh množinah. «
NA DESETO!
Braca Kasti
4.
iF
Zagreb, GunduliCeva ulica 14.
Telefon 21—28.
sfi zopet lil EikB%'rS
lekarni priznano :.n zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne bazva, brez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga ca Ljubljano in okolico:
Riban! Snšnik »nrl zlatem iBlenn* IV., Marijin Irg.
Vabilo na
sejo upravnega odbora
»Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani"
ki se vrši
dne 18, maja 1920 ob 3. uri popoldne v sejni dvorani ^Ljudske
posojilnice'', Miklošičeva cesta.
Dnevni led;
1.	Čitanje zapisnika X. soje upravnega odbora.
2.	Poročilo ravnateljstva o poslovanju v IX. upravnem letu.
3.	Poročilo gospodov pregledovalnega odseka.
4.	Volitev predsednika upravnega odbora, namesto odstopiv-Šcga gospoda Josipa Gostinčar j a.
5.	Volitev enega člana ravnateljstva po § 37 hranilničnih praviL
6.	Slučajnosti.
Josip Gostinčar 1. r.,
t č. predsednik upravnega odbora.
P. S. Prosimo, da se sigurno udeležite seje, da ne bi bila ista nesklepčna, ker
je več gg. upravnega odbora iz zasedenega ozemlja, kateri sc seje ne morejo udeležiti.
=5 i
i 1
35
m
=a
■


ail!llll[|llllllllll1lllflllllil|IMIIW